Predsednica. – Naslednja točka je poročilo gospoda Ungureanuja v imenu Odbora za zunanje zadeve o strategiji EU za Črno morje (2010/2087(INI)) (A7-0378/2010).
Traian Ungureanu, poročevalec. – Gospa predsednica, pred točno tremi leti je Evropski parlament sprejel sinergijo Črnega morja. To je bil prvi korak v smeri skladne politike na enem izmed najobčutljivejših območij v Evropi in bil je tudi korak v pravo smer, saj se Črno morje zdaj obsežno analizira – in spoštuje – kot prostor približevanja političnih, strateških in varnostnih upanj, moči in ambicij.
Danes je mogoče našo politiko na območju nadalje razviti. Ta parlament lahko ima ključno vlogo pri nadgradnji politik EU v popolno strategijo EU. To je dejansko glavna zamisel v poročilu, ki sem ga spodbudil s podporo kolegov iz Odbora za zunanje zadeve in Parlamenta kot celote.
Toda zakaj novo poročilo o Črnem morju in zakaj strategija EU za Črno morje? Nekateri bi rekli, da je Črno morje majhno morje. To drži, toda če ta načrt nadomestimo s strateškim načrtom, Črno morje postane ogromno. Obstaja še en dejavnik: Črno morje postaja vse bolj črno.
Od pristopa Bolgarije in Romunije je Črno morje zdaj delno notranje morje EU. Vendar pa so dogodki v regiji pogosto nepredvidljivi: kopičijo se napetosti in številni nesporazumi. Povzetek analize regije Črnega morja vodi k zaključku, da negativni izzivi na tem območju vztrajajo ali pa so se še okrepili. Vojna med Gruzijo in Rusijo leta 2008, nerešeni in tako imenovani „zamrznjeni“ konflikti in zaskrbljujoče nazadovanje demokratične vladavine v Ukrajini in Rusiji so zelo resni dogodki in dobri primeri varnostnih tveganj na tem območju.
Če preučimo trenutne rezultate navzočnosti EU v regiji, se zdijo vsaj mešani. Politični pristop EU k Črnemu morju nima mehanizmov za spremljanje, ocenjevanje in nadaljnje ukrepanje. Regija Črnega morja ni dovolj prepoznavna v razpravah v Bruslju, financiranje EU za regijo pa je razdrobljeno in zapleteno.
Nova strategija EU za Črno morje, ki gradi na dosežkih sinergije Črnega morja, ki smo jo sprejeli pred tremi leti, bi morala vzpostaviti trdnejšo politiko in konkretna orodja. Naj omenim samo dve izmed priporočil v poročilu. Prvo zadeva primerne vire: če hoče EU imeti ključno vlogo v regiji Črnega morja, mora zagotoviti primerne vire, finančne in človeške. Bistveno je oblikovanje posebne proračunske postavke v proračunu EU. Drugo priporočilo zadeva pripravo akcijskega načrta EU z jasnimi cilji in nalogami, vključno z rednimi srečanji zadevnih držav na ministrski ravni.
Strategija EU za Črno morje ne sme podcenjevati ali precenjevati nobene države na območju. Načeli vključevanja in regionalne zavezanosti se morata odražati v pomembni vlogi Turčije in Rusije, toda tudi v uspehu regionalnega sodelovanja vseh regionalnih partnerjev.
Za zaključek bi se rad zahvalil vsem kolegom za njihove zelo pozitivne prispevke h končni različici tega poročila. Menim, da se vsi strinjamo, da Parlament od Komisije in Sveta pričakuje, da bosta to poročilo spremenila v resničnost. Strateška in koristna navzočnost EU v regiji Črnega morja mora postati dejstvo.
Štefan Füle, član Komisije. – Gospa predsednica, vesel sem, da je regija Črnega morja visoko na dnevnem redu Evropskega parlamenta. Ta regija je pomembna za Evropsko unijo in se moramo nanjo osredotočiti, da bi odrazili njeno izredno občutljivost.
Rad bi se zahvalil in čestital poročevalcu Odbora za zunanje zadeve gospodu Traianu Ungureanuju za odlično in zelo izčrpno poročilo. Poročilo in njegova priporočila so zanimivi in inovativni glede številnih zadev.
Od zadnje širitve je Črno morje tudi morje EU. Odgovorni smo zanj, tako kot za vsa druga povodja, na katera mejimo. Odločno se moramo spopasti s to novo odgovornostjo.
Kot del evropske sosedske politike že imamo pobudo, katere cilj je ta regija: sinergijo Črnega morja. Vendar pa moramo priznati, da se je njeno izvajanje izkazalo za težje kot smo mislili. Vsi v regiji ne pozdravljajo z navdušenjem vsega, kar hočemo storiti.
Prav zaradi tega je Parlament izbral pristop, utemeljen na regionalni zavezanosti in pospeševanju dialoga. Menim, da je to zdaj pravi pristop, vendar pa so te obveznosti lahko verodostojne le, če in ko bodo prinesle konkretna izboljšanja ljudem v regiji.
Zato poročilo o razvoju nove strategije Evropske unije za Črno morje predstavlja našo zavezo regiji in našim državam članicam, ki pripadajo temu območju, da jih bomo podprli pri soočanju z izzivi, povezanimi z njihovim posebnim geografskim položajem.
Strinjamo se, da se strategije za regijo Črnega morja ne sme razlagati kot nadomestila za obstoječa prizadevanja, zlasti sinergijo Črnega morja. Namesto tega mora biti celovit okvir, v katerem je mogoče najti smernice za vse dejavnosti Evropske unije v regiji.
Strategija za Črno morje lahko zagotovi idealno priložnost za pregled naših interesov v regiji, vključno s strateškimi, političnimi in gospodarskimi interesi, in za razpravo o tem, kako jih najbolje doseči. Parlament je opredelil ustrezna področja, na katerih je treba razvijati strategijo, kot so upravljanje, varnost in energija, promet, okolje, trgovina, lokalni gospodarski razvoj ter družbeni in človeški razvoj.
Razvoj te strategije lahko zagotovi tudi priložnost, da se dejavnostim, ki potekajo v regiji, doda pomorsko razsežnost. Komisija trenutno razvija celovit sveženj, ki bo obravnaval pobude pomorske politike, upravljanje naravnih virov in boj proti nezakonitim ribolovnim dejavnostim.
Črpamo lahko iz znanja in izkušenj iz drugih strategij, kot sta strategija EU za regijo Baltskega morja in strategija EU za Podonavje. Strategija za Podonavje bo zahtevala očitno sodelovanje s Črnim morjem. Vendar pa se zavedamo, da je vsako evropsko povodje drugačno. Glede na to moramo zagotoviti, da se vse prihodnje strategije EU prilagodi njihovim lastnim sektorskim značilnostim, gospodarskemu in družbenemu razvoju, okolju in energiji, infrastrukturi in naravnim virom.
Poročilo o razvoju strategije EU za regijo Črnega morja zagotavlja pregled prihodnjih izzivov za regijo, vendar pa bo pomembno tudi za vzpostavitev trdnih povezav s partnerskimi državami v regiji za zagotovitev njenega nemotenega in učinkovitega izvajanja. To priložnost moramo izkoristiti za obsežna posvetovanja z vsemi zainteresiranimi stranmi, najprej z našimi partnerji v regiji in ob udeležbi Parlamenta.
To poročilo je dobrodošlo in veselimo se izvajanja njegovih priporočil. Služba za zunanje delovanje in zadevne službe Komisije bodo svoja prizadevanja posvetile pripravi strategije za Črno morje, za katero bomo potrebovali vašo podporo in podporo Sveta.
Metin Kazak, poročevalec mnenja Odbora za mednarodno trgovino. – (BG) Gospa predsednica, čestital bi gospodu Ungureanuju, kot poročevalec mnenja Odbora za mednarodno trgovino pa sem zadovoljen, da so bili nekateri izmed naših predlogov vključeni v glavno besedilo poročila.
Zadovoljen sem, da je, kot je že bilo omenjeno, po pristopu Bolgarije in Romunije leta 2007 Črno morje, če povem simbolično, postalo „evropsko“ morje in zahteva splošno evropsko strategijo, ki vključuje precejšnje upravne in finančne vire ter tudi dobro usklajevanje in odgovornost.
Nova ključna naloga je v novo strategijo vključiti projektni pristop. Posebno pozornost je treba posvetiti področjem v skupnem interesu, kot so okolje, energija, promet in infrastruktura, ki so odločilnega pomena za trajnostni razvoj regije.
Prav tako je potrebno intenzivno sodelovanje na parlamentarni ravni, na primer z organizacijami, kot sta parlamentarna skupščina Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje in Svetovna trgovinska organizacija, in s Črnomorsko banko za trgovino in razvoj. Menim tudi, da moramo preučiti druge regionalne pobude, vendar pa ne smemo dovoliti, da bi se strategija porazgubila v njih.
Silvia-Adriana Ţicău, poročevalka mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko. – (RO) Gospa predsednica, Odbor za industrijo, raziskave in industrijo podpira popolno tržno in regulativno povezovanje na podlagi zakonodaje EU o energiji in okolju ter spodbuja sodelovanje držav v širši črnomorski regiji pri pogodbi o energetski skupnosti ter tudi pomoč EU, Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj za posodobitev energetske infrastrukture v regiji.
Poudarjamo evropsko dodano vrednost in pomen južnega plinskega koridorja za povečanje zanesljive oskrbe Evropske unije z energijo. Projekti kot plinovod Nabucco, ki je glavni prednostni projekt Evropske unije, skupaj s čezjadranskim plinovodom, vseevropskim naftovodom, povezovalnim plinovodom med Turčijo, Grčijo in Italijo ali povezovalnim koridorjem med Azerbajdžanom, Gruzijo in Romunijo, poudarjajo bistven pomen udeleženosti EU v črnomorski regiji, pa tudi dodatno potrebo po povečanju sodelovanja med državami v regiji. Poudarjamo pomen vzpostavitve regionalne raziskovalne in izobraževalne mreže v širši črnomorski regiji ter njene povezave s komunikacijsko mrežo visoke zmogljivosti in hitrosti za vse raziskovalce v Evropi (GEANT) ter pozivamo Komisijo, naj nadaljuje podporne raziskovalne projekte v regiji.
Gospa predsednica, za konec pozivam Komisijo, naj pripravi strategijo Evropske unije za regijo, skupaj z akcijskim načrtom. Poudarjamo potrebo po vzpostavitvi povezave med tem in strategijo Evropske unije za Podonavje.
Victor Boştinaru, poročevalec mnenja Odbora za regionalni razvoj. – Gospa predsednica, pomen črnomorske regije za EU z vidika prometa, energije, stabilnosti, varnosti in okolja je očiten. Zaradi tega bo strategija EU za to regijo zagotovo imela zelo pozitiven vpliv na območje in EU kot celoto.
Odbor za regionalni razvoj meni, da lahko ta strategija regiji prinese rast in trajnostni razvoj. Vendar meni tudi, da je za popolno učinkovitost treba vključiti vse države v regiji ne glede na to, ali so države članice ali ne. Ta strategija potrebuje usklajevanje ukrepov – toda kako bi lahko usklajevanje obstajalo brez primernega sodelovanja vseh držav? Usklajevanje je vsekakor potrebno pri strategiji za Podonavje, ki naj bi kmalu postala glavna prednostna naloga madžarskega predsedstva.
Uporabo celostnega pristopa in čezmejno sodelovanje med regijami je treba spodbujati na vseh področjih strategije, predvsem pa na področju prometa, energije in okolja.
Elmar Brok, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, poročevalcu bi se zahvalil za odlično delo, ki ga je opravil, ker je v celoviti obliki zbral številne zamisli, kar nam bo pomagalo pri naših prihodnjih prizadevanjih.
Razumeti moramo, da se tega sodelovanja v črnomorski regiji ne sme zamenjevati z vzhodnim partnerstvom ali z našimi strateškimi odnosi s Turčijo in Rusijo. To so različne zadeve in to sodelovanje jih ne nadomešča. Po drugi strani se mi zdi zelo zanimivo, da je mogoče glede nekaterih vprašanj združiti te različne skupine, da pripravijo usklajeno politiko, ki je v našem interesu in lahko tudi pomaga zadevnim državam. Takšno sodelovanje bo morda pomagalo uskladiti nasprotujoče si politične in gospodarske interese, tako da bodo prihodnji spori manj dramatični in nevarni ter da se na primer našega dela v vzhodnem partnerstvu ne bo razlagalo kot usmerjeno proti kateremu koli posamezniku, ampak da se bo vse razumelo kot dopolnjevanje. Toda ko gre za evropsko perspektivo nas to sodelovalno stališče ne sme odvrniti od tega, da bi pričakovali, da bo vzhodno partnerstvo s temi državami dalo drugačne rezultate kot na primer razvojne strategije z Rusijo. Dovoliti nam je treba takšno razlikovanje in tega se komisar nedvomno dobro zaveda. Zaradi tega je sodelovanje v črnomorski regiji v interesu Evropske unije, v interesu Rusije, v interesu Turčije in v interesu ostalih držav v regiji – izmed katerih je večina članic vzhodnega partnerstva. Predstavljam si lahko, da bo to pomembno prispevalo h gospodarski in politični stabilnosti Evrope, in upam, da lahko tesno sodelujemo s komisarjem, da bi napredovali na tem področju.
Ioan Mircea Paşcu, v imenu skupine S&D. – Gospa predsednica, Črno morje so vrata v Evropo in iz nje, zato ga moramo tako tudi obravnavati. Ne gre za oddaljen, nepomemben kraj, ki občasno pritegne našo pozornost.
Resnica je, da je območje na naš dnevni red že dodalo – in bo še naprej dodajalo – točke bodisi s prekinitvijo prenosa plina leta 2006 in 2008 ali vojno v Gruziji leta 2008. Toda kljub dokazom in njegovega priznanega pomena območje Črnega morja še vedno ni deležno pozornosti, ki si jo zasluži s strani EU – EU, ki je bila na neki način prisiljena obravnavati te probleme, ko sta leta 2007 članici postali Bolgarija in Romunija.
Zdi se, da je sinergija Črnega morja, pripravljena nedolgo po pristopu teh dveh držav, če gledamo nazaj, prenagljeno sestavljen dokument, namenjen zapolnitvi „praznega prostora“ ali „črne luknje“ – odvisno, kaj vam je bolj všeč –, s katerim se je morala EU spopasti skoraj čez noč. To kaže dejstvo, da se od prvega pregleda pobude leta 2008 ni zgodilo nič pomembnega – in pri njenem izvajanju nismo preveč napredovali, kot je omenjeno v poročilu.
Po mojem mnenju za to obstajata dva razloga. Prvič, očitno nezanimanje in nepripravljenost držav članic EU, da odločno obravnavajo področje. Poleg tega je zdaj, ko primanjkuje denarja, za to še manjša pripravljenost kot prej.
Drugič, prvotna predpostavka, na kateri je temeljila sinergija, in sicer da mora območje postati skladna in sodelovalna regija, da bi bila upravičena do pozornosti in materialne podpore EU, je prezrla preprosto resnico, da je pred samo 20 leti območje izgledalo povsem drugače. Pričakovati, da bo območje, ki je tako zapleteno in različno, postalo skladno in dobilo individualno identiteto v tako kratkem času, je bodisi nerealno ali – nerad rečem to – slabonamerno. Morda se bodo zadeve v okviru ponovnega pregleda vzhodnega partnerstva izboljšale.
Ivo Vajgl, v imenu skupine ALDE. – (SL) Poročilo, ki ga je pripravil kolega Ungureanu, na angažiran način in odprt za sodelovanje, za to se mu tudi zahvaljujem, vrača našo pozornost k regiji, za katero je značilna raznolikost. Raznolikost političnih sistemov, kulturnih tradicij, religij, statusa in ambicij glede približevanja Evropski uniji, stopnje gospodarskega razvoja, razpoložljivosti naravnih bogastev in, seveda, nove situacije, ki je nastopila s tem, da imamo danes tri države članice Evropske unije v regiji, o kateri govorimo.
Območje Črnega morja je za nas posebno zanimivo zaradi njegove geostrateške pozicije, ki neposredno predstavlja bodisi dodano vrednost ali pa resna tveganja za naše varnostne interese. V tem kontekstu posebej izpostavljam energetsko varnost in zagotavljanje trajnostne oskrbe Evropske unije z energenti, infrastrukturo ter možnosti, da vplivamo na reševanje nasprotij in odprtih vprašanj v regiji, kakor tudi na razvoj partnerskega odnosa z Rusijo in Turčijo. Vse to je mogoče doseči s poglobljenim angažiranjem držav v regiji in sodelovanjem vseh držav Evropske unije in ostalih organizacij in mrež, ki jih imamo na tem področju, vključno z omrežji civilno-družbenih organizacij; prav njim velja naša posebna pozornost in priznanje.
Za vse to ne potrebujemo novih institucij, potrebno pa bo zagotoviti redno finansiranje in več političnega angažiranja. Gospod komisar, verjamem, da boste lahko to poročilo koristno uporabili in se veselim sodelovanja z vami.
Werner Schulz, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, če naj se črnomorska regija razvoje v območje stabilnosti, varnosti, demokracije in blaginje in če naj se izkoristi priložnosti in izzive, potrebujemo vseobsegajočo strategijo. Ta resolucija si prizadeva za ta cilj in jo moja skupina zato podpira. Tudi zato, ker so bili vključeni številni naši predlogi, na primer reševanje obstoječih konfliktov v regiji, izboljšanje sodelovanja v civilni družbi, podpora projektom na ravni medosebnih stikov in spodbujanje manjših projektov v okviru čezmejnega sodelovanja.
Želimo si tudi trajnostno energetsko politiko, večjo energetsko učinkovitost in vzpostavitev akademskih in študentskih mrež. Vendar pa bi podal pripombo glede pomanjkanja skladnega stališča v zvezi z vprašanjem energetske infrastrukture v regiji – v zvezi s tem bi omenil Nabucco in Južni tok. Ne razumem, zakaj je bil zavrnjen naš poziv k strožjemu nadzoru naftnih ploščadi v Črnem morju. Ta je resnično nujen po nesreči v Mehiškem zalivu. Zato smo danes ponovno predložili to spremembo.
Paweł Robert Kowal, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospa predsednica, komisar, menim, da si pripravljeni dokument zasluži sprejetje, zato ga v imenu svoje skupine sprejemam. Poudaril bi, da je treba sinergijo Črnega morja danes ponovno pretehtati. Plemenite namere niso vedno pomenila učinkovite uporabe sinergije, zato je zelo dobro, da poročevalec to izpostavlja. Menim, da je najpomembnejša naloga danes za gospoda Füleja, da uredi naše pobude v tem delu Evrope in pokaže, da je naša prednostna naloga sosedska politika ter je treba druga vprašanja v tem okviru postaviti na drugo mesto. Menim, da takšno razmišljanje zagotavlja, da bo sinergija Črnega morja v prihodnosti učinkovita, predvsem na področju energije. Sinergija bi lahko bila tudi dober instrument, če na primer govorimo o podpori Gruziji v njenem demokratičnem in gospodarskem preoblikovanju, ki poteka v zadnjih letih. Vendar pa je danes prvi in bistveni korak organizacija pobud v tem delu Evrope, tako da bomo ne le ponosni nanje, ampak da bodo resnično učinkovite pri doseganju nekaterih specifičnih ciljev.
David Campbell Bannerman, v imenu skupine EFD. – Gospa predsednica, pri razpravljanju o območju Črnega morja pomislim na eno besedo, in to je „previdnost“. Vsi moramo biti previdni.
Črnomorsko območje je dvorišče Rusije. Njena flota je zasidrana na Krimu v Sevastopolu, blizu krvavih bojišč krimske vojne. Priča smo bili nesrečnemu konfliktu v Gruziji, za katerega sta krivi obe strani. Če bi bila Gruzija članica Nata, bi posledice lahko bile katastrofalne. Čeprav podpiram neodvisnost Gruzije, ni pametno dražiti ruskega medveda v njegovem brlogu.
Potem je tu še Turčija, s katero se EU igra in ji ponuja članstvo kljub temu, da bodo članice, kot je Francija, v resnici vložile veto na prošnjo. Turčija ima znotraj Evrope samo 4 % svojega ozemlja. Ne bi smela biti v EU. Zavajanje Turčije skriva resnične nevarnosti. Razočaranje bi Turčijo lahko potisnilo v roke islamskih skrajnežev.
Nazadnje se pod vsem tem skriva dejstvo, da je Črno morje osrednje nahajališče ključne kaspijske nafte in plina. Bodite resnično previdni.
Dimitar Stoyanov (NI). – (BG) Gospa predsednica, pridružil bi se večini mnenj, izraženih v tem parlamentu, in čestital poročevalcu za to, kar je dosegel s tem poročilom. Pontus Euxinus, kot se je Črno morje imenovalo v starem veku, je imel vedno velik geostrateški in gospodarski pomen za Evropo. Pomen ima tudi še dandanes.
Zato je zelo pomembno, da se to strategijo prenese v dejansko ukrepanje, saj ponovno razpravljamo, in spomnim se, da smo nedavno imeli podobno razpravo. Zato hočem v bistvu potegniti črto pod tem, kar so povedali člani skupine socialdemokratov, in odločno podpreti točko, ki predvideva posebno proračunsko postavko za izvajanje strategije.
Zato Komisijo pozivam k ukrepanju. Samo s primernim financiranjem bomo lahko besede, danes izgovorjene v tem parlamentu, spremenili v ukrepanje, ki bo imelo vpliv na evropske državljane.
Iuliu Winkler (PPE). – Gospa predsednica, najprej bi čestital gospodu Ungureanuju za njegovo pobudo, da se pripravi poročilo o Črnem morju. Pozdravljam tudi podporo številnih predhodnih govornikov, mojih cenjenih kolegov, ki so se zavezali spodbujanju nove evropske vizije za črnomorsko regijo.
Črno morje je resnično postalo delno notranje morje Evropske unije. Njegovega strateškega pomena glede na regionalno stabilnost, procese demokratizacije ter povezana vprašanja zanesljive oskrbe z energijo, gospodarska in trgovinska vprašanja ni mogoče preveč poudariti. Trdno sem prepričan, da moramo imeti mi, EU, koristi od potenciala črnomorske regije in ne drugi.
Za dosego tega cilja se mora Evropska unija bolj zanesti na svoje države članice, ki pripadajo regiji, se odpovedati oporam iz preteklosti in pokazati več dinamike, vodstvene sposobnosti in vizijo. Ne da bi se dotaknil vprašanj, povezanih s procesom širitve, bi se posvetil sporočilu vsem skeptikom v zvezi s Črnim morjem. Vsaka upočasnitev procesa povezovanja EU v regiji bo negativno vplivala na demokratični razvoj območja. Tvega se srednjeročno in dolgoročno nestabilnost, katere posledice bi bilo težko oceniti in bi jih Evropska unija še težje obvladala.
Za konec naj povem, da EU potrebuje svoje notranje Črno morje in mi potrebujemo celovito strategijo za to regijo. Strategijo za Črno morje mora pripraviti Komisija, pri čemer se mora zanašati na priporočila poročevalca. Danes mora Parlament zagotoviti svojo popolno podporo strategiji.
Maria Eleni Koppa (S&D). – (EL) Gospa predsednica, danes razpravljamo o zelo pomembnem poročilu o območju v bližini Evropske unije: Črnem morju. Območje združuje države članice EU in države, ki so pomembne za regionalno sodelovanje. Zato je naša skupna potreba zaščititi obstoj območja miru, demokracije, varnosti in stabilnosti v okolici Črnega morja.
S sinergijo Črnega morja, ki je bila uvedena pred nekaj časa, imamo stabilen okvir za sodelovanje, toda brez oprijemljivih rezultatov. Njeno uspešno izvajanje z ukrepanjem vseh udeleženih držav bo nadalje krepilo naše odnose na podlagi skupnih vrednot. Dopolnjevati mora obstoječo evropsko sosedsko politiko in vzhodno partnerstvo.
Stabilnost in varnost v okolici Črnega morja imata neposreden vpliv na Evropo. Zato tudi Evropska unija nosi del odgovornosti za spodbujanje mirne rešitve konfliktov in krepitev zaupanja. To območje je pomembno za Unijo predvsem zaradi energije in prometnih povezav. Krepitev demokracije in močen sistem pravne države bosta spodbudila trgovino, naložbe in prosti pretok oseb.
Popolnoma podpiram mnenje, da je treba v proračunu oblikovati posebno postavko za sinergijo Črnega morja. To bo zagotovilo učinkovito pomoč pri posodobitvi območja. Naša naloga je, da svoje politike izkoristimo za to, da te države v korist vseh še bolj približamo Evropi.
Adina-Ioana Vălean (ALDE). – Gospa predsednica, od leta 2007 priznavamo pomen črnomorske regije, vendar pa je bil vpliv našega pristopa skromen, da ne rečem kaj hujšega: brez konkretnih projektov, brez konkretnih rezultatov. Potrebujemo realen in finančno sprejemljiv akcijski načrt z jasnimi cilji, prednostnimi ukrepi in primerjalnimi merili uspešnosti ter delitev dela in uskladitev z vzhodnim partnerstvom in strategijo za Podonavje.
Uvesti moramo partnerstvo za energijo in promet skupaj s partnerstvom za okolje. Samo s takšnim projektno usmerjenim pristopom, osredotočenim na male specifične projekte, lahko premagamo zelo raznolike in zapletene interese v regiji. Prav tako moramo preseči naš razdrobljeni pristop v smislu financ. Doslej smo imeli različne finančne instrumente in malo prepoznavnosti. Zato mora skupni operativni program za Črno morje postati naš osrednji instrument za izvajanje strategije za Črno morje in ga moramo uporabiti kot začetni denar za privabljanje institucij, ki so pripravljene vlagati v regijo, in ns tem spodbujati sodelovanje.
Oldřich Vlasák (ECR). – (CS) Gospa predsednica, počasno izvajanje projektov, neobstoj akcijskih načrtov in poročil o oceni, pomanjkanje srečanj na visoki ravni, tveganje podvajanja z vzhodnim partnerstvom in mnogi drugi problemi kažejo, da je bila odločitev držav članic, da prevzamejo vodilno vlogo v izvajanju strategije za Črno morje, slaba. Zdi se, da mora Evropska komisija imeti pomembnejšo vlogo kot sekretariat in povezovalec te strategije za Črno morje.
Prav tako sem trdno prepričan, da mora ta strategija, tako kot druge strategije za makroregije, ostati nevtralna v proračunskem, institucionalnem in zakonodajnem smislu; z drugimi besedami, da ne sme vključevati izdatkov nadaljnjih dodatnih sredstev, ustanovitve novih institucij ali priprave nove zakonodaje.
Ni potrebe po novih operativnih programih in posebnih proračunskih postavkah, vendar pa obstaja potreba po osredotočanju na izvajanje posebnih projektov, za katere bodo zadevne države imele resničen interes.
Georgios Koumoutsakos (PPE). – (EL) Gospa predsednica, komisar, dandanes je zgolj formalnost poudariti, da je Črno morje območje strateškega pomena za Evropsko unijo. Kako bi lahko bilo drugače, ko je zdaj po pristopu Bolgarije in Romunije pravzaprav notranje morje znotraj Evropske unije? Energija, varnost, stabilnost in seveda demokracija so sektorji, ki so za nas na tem področju bistvenega pomena.
Od leta 2007, ko smo uvedli našo politiko na tem območju, ki je ključnega pomena iz več razlogov, smo nekoliko napredovali in dosegli določen uspeh. Vendar pa smo bili žal priča tudi zamudam in razdrobljenim pristopom ter obdobjem nedejavnosti. Obžalovanja vredno je, da od leta 2008 ni bilo organizirano srečanje na ministrski ravni o tej politiki. Te razmere so precej pod našimi prvotnimi ambicijami, glede na geostrateški, geopolitični in gospodarski pomen pa imamo samo eno možnost: okrepiti našo politiko in ukrepanje na območju Črnega morja.
Zato popolnoma podpiram predlog poročevalca gospoda Ungureanuja, da se nadgradi evropsko politiko o Črnem morju v celovito strategijo, ki jo podpira posebna proračunska postavka. V okviru tega želim kot član Odbora za promet in turizem poudariti pomen teh dveh sektorjev, ki morata biti sestavna dela evropske strategije za Črno morje.
Ni potrebe po poudarjanju, da bi lahko tudi celovita pomorska politika bistveno prispevala k enotnemu, uspešnemu razvoju območja Črnega morja. To je treba storiti zdaj. Vendar pa je širitev druga zadeva in zahteva veliko natančnega preučevanja.
Evgeni Kirilov (S&D). – Gospa predsednica, s pristopom Bolgarije in Romunije je črnomorska regija postala sosednja regija EU. Je strateški most, ki povezuje Evropo s Kaspijskim morjem in srednjo Azijo. Njen geopolitični in gospodarski pomen za EU se nenehno povečuje v smislu varnosti, stabilnosti in energije. Zato mora Unija okrepiti svojo prisotnost, razviti aktivne politike in najti trajne rešitve za obstoječe probleme v regiji.
Velikega interesa za večstransko regionalno sodelovanje ne kažejo samo črnomorske države – kar je ključno za reševanje nujnih zadev regionalnega in evropskega pomena, kot so „zamrznjeni“ konflikti, trgovina z ljudmi in druga vprašanja, povezana z varnostjo.
Trenutno je potrebno osredotočanje na številna vprašanja, ki so v pragmatičnem interesu vseh črnomorskih držav. Eno izmed teh vprašanj je pomorska varnost. V zadnjih letih je v Črnem morju prišlo do povečanja nesreč s smrtnim izidom in okoljsko škodo. EU mora zmanjšati tveganje civilnih nesreč z zagotavljanjem pomoči operacijam iskanja in reševanja v okviru evropske celostne pomorske politike. Pričakujemo, da bomo kmalu glasovali o poročilu naše kolegice Ilijane Malinove Jotove, ki prvikrat obravnava ribiško politiko EU v Črnem morju. To bi lahko zagotovilo dobro podlago za večstransko sodelovanje v regiji.
Podpora EU je zaželena tudi za sedanje projekte, kot so črnomorska avtocesta, vseevropska prometna koridorja 8 in 9 ter prometne povezave med pristanišči v Črnem morju.
Poročevalcu bi se zahvalil, da je podprl moje spremembe in za njegov odličen ustni prispevek.
Marek Siwiec (S&D). – (PL) Gospa predsednica, ko govorimo o regiji Črnega morja, je treba povedati, da v okolici Evropske unije ni podobnega prostora s tako velikimi razlikami, tako številnimi intenzivnimi konflikti – vključno s krvavimi konflikti – in tako številnimi nasprotujočimi si interesi. Zato se ne smemo zavajati, da bomo z oblikovanjem kakršne koli politike lahko rešili zadeve, ki jih druge politike ne morejo. To ni radijska oddaja z željami in ne moremo rešiti energetskih problemov, če Rusija noče naftovoda, mi pa ga hočemo. Prav tako ne moremo rešiti regionalnih konfliktov. Pravzaprav je to zelo omejena politika, vendar pa se jo zaradi tega splača izvajati.
Ker govorimo o sinergiji v zvezi s politiko za Črno morje, ne smemo pozabiti, da sinergija pomeni določeno dodano vrednost. Vprašal bi na primer, zakaj Evropski parlament ne sodeluje z obstoječimi organizacijami v regiji, kot je parlamentarna skupščina Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje. Želijo si sodelovati z nami. Evropski parlament meni, da je prevelik in preveč pomemben, in si ne prizadeva za sodelovanje. Predlagam, da začnemo sodelovati in ukrepamo skupaj z drugimi.
George Sabin Cutaş (S&D). – (RO) Gospa predsednica, črnomorska regija je za Evropsko unijo strateško pomembna. Vendar pa opažamo pomanjkanje strukturiranega pristopa k tej regiji. Za sinergijo Črnega morja ni bil pripravljen noben akcijski načrt, financiranje pa se zagotavlja prek številnih neusklajenih instrumentov. Zaradi tega je nujno oblikovati strategijo EU za Črno morje z enako prednostno ravnjo kot jo imajo druge regionalne strategije Unije, osredotočati pa se mora na tri glavna področja: gospodarski, družbeni in človeški razvoj; energijo, promet in okolje; varnost in dobro upravljanje.
Nekateri ključni projekti za evropsko gospodarstvo, kot sta plinovod Nabucco, ki bi omogočili večjo energetsko neodvisnost, ali razvoj pristanišč Črnega morja, zahtevajo takojšen zagon, ki ga je mogoče doseči samo na podlagi skupne strategije.
Niki Tzavela (EFD). – (EL) Gospa predsednica, Črno morje je zelo pomembno za zanesljivo oskrbo Evrope z energijo. Komisar, tu je pomembno vprašanje plinovoda Nabucco, od katerega je v veliki meri odvisna zanesljiva preskrba Evrope z energijo. Vendar pa so informacije glede dobavitelja tega velikega plinovoda zelo nejasne. Včeraj nam je predsednik Komisije gospod Barroso povedal, da je bil v Azerbajdžanu in Turkmenistanu in da so pogovori potekali zelo dobro. Kaj to pomeni? V nekem trenutku moramo določiti časovno omejitev. Kdaj bomo vedeli, ali je plinovod Nabucco izvedljiv, da ne bi izgubljali energije in se lahko ozremo za alternativami? Vprašanje plinovoda Nabucco, ki je eno izmed osrednjih vprašanj zanesljive oskrbe Evrope z energijo, je izredno pomembno in ga je treba razjasniti. Imamo dobavitelja ali ne?
Petru Constantin Luhan (PPE). – (RO) Gospa predsednica, za začetek bi poročevalcu gospodu Ungureanuju čestital za odlično delo v zvezi s tem poročilom, ki je zelo pomembno z geopolitičnega in tudi gospodarskega vidika. Regija nudi precejšen potencial za proizvodnjo in zagotavljanje energije in ji je treba posvetiti večjo pozornost, zlasti z namenom zagotavljanja zanesljive oskrbe Unije z energijo.
Glede na to, da doslej ukrepi EU niso bili dovolj jasni in sinergija Črnega morja ni dosegla svojega pričakovanega potenciala, iskreno upam, da bo imela Evropska služba za zunanje delovanje na razpolago človeške in materialne vire, potrebne za izvajanje treh partnerstev: za okolje, promet in energijo. Menim, da Evropska unija ne sme prezreti te regije. Prav nasprotno, njeno prisotnost se mora čutiti v doslednih, dolgoročnih ukrepih, ki bodo omogočili izkoriščanje razvojnih priložnosti.
Csanád Szegedi (NI). – (HU) Gospa predsednica, gospe in gospodje, kot madžarski poslanec v Evropskem parlamentu bi dodal svoja razmišljanja o strategiji za Črno morje, saj se mi zdi, da v poročilu opažam dva cilja, ki sta enaka kot glavni prednostni nalogi madžarskega predsedstva.
Prvi je dejstvo, da se poročilo zavezuje regionalnemu razvoju med Evropsko unijo in to regijo. Za nas madžarske poslance je to posebno pomembno z vidika podpore strategiji za Podonavje, saj je lahko kakršna koli prošnja za podporo strategiji za Podonavje verodostojna samo, če ostanemo odprti tudi za podporo drugim strategijam.
Drugi je sama zanesljiva oskrba z energijo. Razen njenega namena, da zagotovi mir in stabilnost v regiji, je morda najpomembnejši cilj strategije za Črno morje na področju zanesljive oskrbe z energijo zagotoviti zanesljivo oskrbo z energijo samo, in kot je bilo rečeno včeraj, je zanesljiva oskrba z energijo druga prednostna naloga madžarskega predsedstva in je tako v interesu vseh.
Lambert van Nistelrooij (PPE). – (NL) Gospa predsednica, Črno morje je na našem pragu, ko pa se nanj ozremo z vidika energije, je tudi resnično evropsko. Kot poročevalec v senci skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) za Odbor za industrijo, raziskave in energijo in kot koordinator regionalne politike bi rad ponovno potrdil to stališče. Črno morje ponuja zelo dobro priložnost. Ključno v tem pogledu je sodelovanje. Pravkar smo govorili o naložbah v zvezi z Nabuccom; te zadeve lahko delujejo samo s stabilnimi odnosi. Včeraj je gospod Barroso poročal o izidih, doseženih v Azerbajdžanu in Turkmenistanu. Na kratko, dodana vrednost takšnih strategij je nesporna; to je zelo jasno in je mimogrede izpostavil tudi gospod Brok.
Menim, da bi bila diverzifikacija našega dotoka energije izredno pomembna kot del precej širšega okvira. Zahvalil bi se tudi poročevalcu gospodu Ungureanuju za to spodbudno in potrebno poročilo.
Vasilica Viorica Dăncilă (S&D). – (RO) Gospa predsednica, Črno morje je za Evropsko unijo pomembno ne samo v smislu njegove strateške lokacije, ampak tudi v smislu razpoložljivih gospodarskih priložnosti in pogojev za okrepljen regionalni razvoj. Koristi strategije za to regijo izhajajo iz njenega prispevka k diverzifikaciji gospodarskih dejavnosti med državami, ki mejijo na morje, in tudi okrepitvi sodelovanja na področju izobraževanja in raziskav, da se zagotovi pomembna zaščita naravnih virov.
Menim, da mora Evropska unija spodbuditi države v črnomorski regiji k zadostni uporabi naravnih okoljskih virov, zagotavljanju trajnostnega razvoja regije, izboljšanju kakovosti življenja v regiji in vzpostavitvi lokalnih in regionalnih partnerstev.
Štefan Füle, član Komisije. – Gospa predsednica, ob tej priložnosti bom podal samo tri pripombe. Prvo sem omenil že na začetku naše razprave, in sicer zahvalo za to pravočasno poročilo o regiji Črnega morja.
Druga pripomba, dovolite mi, da v naši razpravi pozdravim jasen dokaz pomena, ki ga pripisujete tej posebni regiji in s katerim se strinjata tudi Služba za zunanje delovanje in Komisija.
Moja tretja pripomba je, da se veselim sodelovanja s Parlamentom pri strategiji Črnega morja in njenega izvajanja.
Traian Ungureanu, poročevalec. – Gospa predsednica, zelo me veseli, da sem lahko kratek, ne samo zaradi hrupa, ampak tudi zato, ker sem imel srečo in sta me na splošno podprli obe strani v tem parlamentu. Kot je v svojih odličnih pripombah poudaril gospod Brok, menim, da je poročilo, o katerem bomo glasovali danes, zelo dober primer medstrankarskega sodelovanja v tem parlamentu; posebno se želim zahvaliti gospodu Paşcuju, ki se je izkazal za zelo dejavnega in iskrenega zagovornika tega poročila.
Ne bi želel omenjati drugih imen, saj bi bilo to nepravično, ker je vsak povedal kaj pomembnega v zvezi s tem poročilom: glede edinstvenosti črnomorskega območja, glede njegove krhkosti in glede potrebe po previdnosti pri oblikovanju politike za območje Črnega morja.
Seveda je treba omeniti tudi nujnost projekta Nabucco in njegov vseevropski pomen. Zahvalil bi se tudi komisarju Füleju za njegove pripombe, zlasti za omembo pomorske razsežnosti, ki jo Komisija oblikuje prav zdaj, in seveda za potrebno povezavo med strategijo za Črno morje in strategijo za Podonavje.
Predsednica. – Razprava je končana.
Glasovanje bo potekalo čez nekaj trenutkov.
Pisne izjave (člen 149 poslovnika)
Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Najprej bi čestitala kolegu Traianu Ungureanuju za pripravo tega poročila, ki je posebno pomembno za Romunijo. Moja država je najdejavnejša država članica EU pri krepitvi strateškega pomena Črnega morja in potrebe Unije, da poveča svojo vlogo v regiji. Pomen regije je bil opredeljen v številnih instrumentih, ki podpirajo vzhodne sosede EU. Vendar pa je sinergija Črnega morja dala omejene rezultate. Menim, da morajo biti prednostne naloge EU usmerjene k utrditvi stabilne, demokratične regije. Nerešeni konflikti so postali boleča točka v črnomorski regiji. Ponovno lahko izbruhnejo kadarkoli, zaradi česar predstavljajo nevarnost za regionalno varnost. Črno morje je posebno pomembno tudi za zanesljivo oskrbo EU z energijo. Evropska komisija se mora še naprej osredotočati predvsem na načrtovane energetske projekte v tej regiji.
Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Zaradi zmedenih ciljev in podvajanja oblik sodelovanja je strategija EU za Črno morje v nevarnosti, da ostane brez vsebine. Zaradi razlik v statusu držav, vključenih v odnose z Evropsko unijo, pogosto razhajajočih se interesov akterjev, vključenih v sodelovanje, in pomanjkanja vizije, kar je razvidno tudi v poročilu gospoda Ungureanuja, ni verjetno, da se bo položaj izboljšal. Če hočemo pospešiti proces reševanja nerešenih konfliktov v regiji, moramo začeti s pripombo, da so to ukrepanje precej odložili sponzorji različnih načrtov, ki so tekmovali med seboj in s tem proces odložili za več kot 15 let. To tekmovanje je izdalo njihove različne interese, pogosto neposredno ali posredno povezane z nadzorom prometnih poti v regiji. Menim, da se bo jasnejša slika pokazala šele, ko bo postalo popolnoma jasno, kaj se bo zgodilo s pristopom Turčije k EU in kakšen status bo imela Rusija v odnosih z Unijo. Šele po razjasnitvi teh zadev bodo rešeni obstoječi konflikti in v regiji vzpostavljena dolgoročna stabilnost.
András Gyürk (PPE), v pisni obliki. – (HU) Pričakuje se, da bo strategija za Črno morje v prihodnosti Evropske unije igrala vse pomembnejšo vlogo. To precej dobro kaže skupna izjava, ki sta jo prejšnji teden podpisala Evropska komisija in Azerbajdžan in v kateri se je Azerbajdžan pisno zavezal, da bo dal Evropi na razpolago veliko količino virov plina. Veseli me, da Evropska komisija končno sprejema konkretne ukrepe za spodbujanje projekta Nabucco, saj mora biti zagotavljanje dostopa do virov plina, ki se nahajajo v kaspijski regiji, posebna prednostna naloga. Vendar pa medtem ne smemo pozabiti na prenos plina v Evropo, kar je mogoče uresničiti samo s črnomorskimi državami.
Okrepitev dialoga med EU in črnomorskimi državami bi lahko predstavljala pomemben napredek pri zagotavljanju zanesljive oskrbe Evrope z energijo, saj bo izgradnja plinovoda Nabucco državam članicam, ki imajo trenutno zelo majhno raznolikost virov, zagotovila dostop do novih virov plina. Vendar pa bo vzpostavitev plinovodov zahtevala tudi dejavno prispevanje vpletenih držav. Pregleden, nediskriminatorni prometni okvir in poslovno okolje, ki podpira naložbe, nista pomembna samo za zanesljivo oskrbo držav članic EU, ampak sta ključna tudi za stabilnost in blaginjo v regiji. Po mojem mnenju ima lahko črnomorska regija od izgradnje plinovoda Nabucco samo koristi: plinovod bo zagotovil predvidljiv vir dohodka za države v regiji in jim bo obenem zagotovil tudi neposreden dostop do največjega svetovnega trga plina.
Danuta Jazłowiecka (PPE), v pisni obliki. – (PL) Avtor poročila, o katerem razpravljamo, jasno navaja, da to, kar imenujemo sinergija Črnega morja, ki je bila sprejeta leta 2007, ni popolnoma izpolnilo pričakovanj. Širitev Unije s pristopom Bolgarije in Romunije pomeni, da se je regija znašla v središču naše pozornosti. Po stabilizaciji razmer v srednji in vzhodni Evropi se je zdelo, da je za Unijo prišel čas, da se osredotoči na črnomorsko regijo. Vendar pa je svetovna gospodarska kriza to zadevo dobesedno izbrisala z evropskega dnevnega reda. Ne smemo pozabiti, da Unija ni samo baltsko ali sredozemsko območje. Trenutni dogodki v Tuniziji seveda kažejo, da tudi te regije zahtevajo našo pozornost. Vendar pa se moramo začeti zavedati, da črnomorska regija z evropskega vidika počasi postaja bistvena. Tam je najti rešitev za naše energetske probleme. Tam se nahajajo komunikacijske poti, ki so pomembne za naše gospodarstvo. Tam je najti tudi vire nestabilnosti, ki lahko za nas predstavljajo veliko nevarnost. Zaradi vsega tega se je treba strinjati s poročevalcem, da je prišel čas za razvoj celovite politike EU za črnomorsko regijo. Poleg tega se zdi, da bi lahko spremembe, ki jih je uvedla Lizbonska pogodba, prispevale k učinkoviti uveljavitvi takšnega načrta. Prav tako bi lahko oblikovanje ustrezne enote v Evropski službi za zunanje delovanje rešilo večino pomanjkljivosti sedanje sinergije Črnega morja.
Jaromír Kohlíček (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) Strategija Evropske unije za Črno morje je podobna jetiju. Vsi govorijo o njej, toda nihče je ni videl. To moje prepričanje še utrjujejo nekatera nasprotja, ki sem jih odkril prav na začetku resolucije. Prvič, opredelitev regije Črnega morja. Nenavadno je, da je vključen Azerbajdžan, država ob Kaspijskem morju, Makedonija pa ne, čeprav sta v črnomorsko regijo „v skladu z opredelitvijo Komisije“ vključeni njeni najbližji sosedu Bolgarija in Grčija. Nisem vedel, da se Grčija razteza vse do obal Črnega morja. 13 področij sodelovanja, kjer se pričakuje večjo navzočnost EU v regiji, sestavlja zelo obsežen seznam. Zdi se, da se Komisija prej ni zavedala pomena te regije. Glede na to, da je bilo iz pilotnega projekta za okolje in razvoj regije spomladi letos 1,5 milijona EUR prerazporejenih v projekt za sektor banan v državah AKP, bi dvomil v informacije, na katerih je Komisija utemeljila takšno odločitev. Nenavadno je, da je avtor „spregledal“ plinovod Južni tok, omenja pa sporni in ne popolnoma financirani projekt Nabucco. Poudaril bi, da bo priložnost za partnerske odnose z različnimi regijami EU zelo pomembna za nadaljnji razvoj regije, razen za prej omenjeno območje. Manjkajo zaključki zadnje razprave o odpravi vizumov z Ukrajino.
Iosif Matula (PPE), v pisni obliki. – (RO) Danes razpravljamo o projektu, ki je z več vidikov pomemben za prihodnost Evropske unije. Pristop Romunije in Bolgarije k EU je prinesel dodano vrednost z zagotavljanjem dostopa do Črnega morja, regije, ki združuje tudi sosednje države Unije, vključno s strateškimi partnerji. Priprava skupne strategije za Črno morje nam bo omogočila pomemben napredek v smeri vzpostavitve območja stabilnosti, varnosti, demokracije in blaginje. V tem okviru lahko imamo skupne, celovite pobude, ki so jih sprejele države v regiji, za predhodni korak k ponovni združitvi naše celine.
Kot Romun in tudi član Odbora za regionalni razvoj podpiram povezavo med prihodnjo strategijo za Črno morje in strategijo za Podonavje, ki jo je nedavno začela Evropska komisija. Menim, da mora biti EU bolj udeležena v črnomorski regiji in sodelovati s tretjimi državami, saj so naše regije ozemeljsko in gospodarsko medsebojno povezane. To nam bo omogočilo v prihodnosti zagotoviti večjo zanesljivost oskrbe z energijo z izvajanjem infrastrukturnih projektov, kot so južni koridor ali terminali za utekočinjen plin in diverzifikacija dobavnih poti in virov.
Poleg tega moramo ustrezen pomen pripisati usklajevanju razpoložljivih finančnih instrumentov za črnomorsko regijo, razviti in posodobiti njena pristanišča ter zmanjšati onesnaževanje na tem območju.
Zbigniew Ziobro (ECR), v pisni obliki. – (PL) Sinergija Črnega morja je nadaljnji primer zamujene priložnosti na področju odnosov z regijami, ki so geopolitično in strateško pomembne za njeno prihodnost. Ob sprejetju strategije je bila kot prednostna naloga določena izgradnja medsebojnih energetskih povezav med črnomorskimi državami in Evropsko unijo. Glavna naložba, ki bo omogočila dosego tega cilja, je plinovod Nabucco. Žal smo že dolgo priča pomanjkanju odločnosti Bruslja glede tega. Tudi sosednje države, ki so zainteresirane za izgradnjo plinovoda, pravijo tako. Azerbajdžan že eno leto izraža potrebo po ukrepanju Unije, da bi pridobili plin iz Kazahstana in Tadžikistana, saj se brez njunega sodelovanja izgradnja plinovoda finančno ne bo izplačala. Medtem je konkurenčen projekt, ki je obšel države na Kavkazu – ruski plinovod Južni tok – dobil tiho odobritev za izgradnjo. Ne smemo delati tako. Določbe poročila o energiji so nezadostne. Z dodatnimi informacijami o sredstvih, dodeljenih za naložbe strateškega pomena za prihodnost EU, jih je treba narediti bolj določne.