PREDSEDSTVO: JERZY BUZEK
predsednik

(Seja se je začela ob 9.00)

  Predsednik. – Prva točka je skupna razprava o enotnem trgu, ki bo zajemala razpravo o naslednjem gradivu: poročilo o upravljanju in partnerstvu na enotnem trgu (A7-0083/2011), ki ga je v imenu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov predložila gospa Kalniete [2010/2289 (INI)], poročilo o enotnem trgu za Evropejce (A7-0072/2011), ki ga je predložil gospod Correia De Campos [2010/2278 (INI)], poročilo o enotnem trgu za podjetja in rast (A7-0071/2011), ki ga je predložil gospod Buşoi [2010/2277 (INI)], in izjava Komisije o javnih naročilih.

Rad bi zaželel dobrodošlico komisarju Barnierju in predsedujoči Svetu, gospe Győri, v Parlamentu. Zdaj predajam besedo poročevalcem. Prva bo govorila gospa Kalniete.

  Sandra Kalniete, poročevalka. – (LV) Gospod predsednik, ko govorimo o upravljanju in partnerstvu na enotnem trgu, mi v Parlamentu menimo, da je vodenje z najvišje politične ravni ena od glavnih zahtev za vzpostavitev enotnega trga v praksi. Predsednik Komisije mora skupaj s predsednikom Sveta prevzeti odgovornost za okrepitev enotnega trga. V tem postopku morajo izjemno dejavno sodelovati tudi države članice. V nasprotnem primeru bodo mnoge zamisli o tem, kar bi lahko storili za ponovni zagon rasti v Evropi, ustvarjanje delovnih mest in večjo konkurenčnost v globaliziranem svetu, ostale zgolj dobri nameni, ki bodo tlakovali pot evropski preobrazbi v bolnika sveta. Zato v tej resoluciji pozivamo predsednika Komisije in vodje držav članic, naj sodelujejo in prevzamejo odgovornost za uvedbo zakonodaje in sprememb politike, ki jih enotni trg zahteva. Resolucije, ki naj bi bile sprejete danes, pošiljajo jasen signal, v kateri smeri Parlament pričakuje, da bo Komisija ukrepala. Omenila bom nekatere najpomembnejše delovne prednostne naloge: enotni digitalni trg in poenoten prostor intelektualne lastnine, poklicna mobilnost evropskih državljanov, spodbujanje čezmejnih javnih naročil in storitev ter uskladitev davčnih sistemov. Kar zadeva upravljanje enotnega trga, so po mojem mnenju odločilnega pomena štiri usmeritve. Prvič, zagotovitev izvajanja norm enotnega trga, ki so že bile sprejete. Vse države članice morajo uvesti predpise o enotnem trgu pravočasno in pregledno, Komisija pa mora pozorno in dosledno spremljati njihovo izvajanje. Drugič, zmanjšanje protekcionističnih nagnjenj. Protekcija bo le spodbudila razdrobljenost evropskega trga in zmanjšala našo celotno konkurenčnost. Tretjič, zmanjšanje različnih transakcijskih stroškov, ki ovirajo hitro delovanje evropskega gospodarstva. To se ne nanaša samo na mehanizme, kot je učinkovit, preprost in zunajsodni postopek reševanja sporov, temveč tudi uporabnikom prijazno čezmejno e-upravljanje z delovanjem elektronske izmenjave potrebnih informacij in dokumentov. Četrta usmeritev je večja udeležba socialnih skupin pri oblikovanju in izvajanju politike v skladu z načeli, vsebovanimi v Lizbonski pogodbi.

Gospod predsednik, na koncu bi se rada zahvalila vsem poročevalcem v senci in koordinatorjem za njihov prispevek ter poslovno sodelovanje, ki je sledilo, ki nam bo, upam, danes omogočilo, da sprejmemo resolucije o enotnem trgu s prepričljivo večino in nadaljujemo delo iz preteklih let na področju oblikovanja zakonodaje, ki bo zares okrepila enotni trg in iz njega naredila instrument za ustvarjanje rasti in delovnih mest v Evropi.

  António Fernando Correia De Campos , poročevalec. – (PT) Gospod predsednik, gospod Barnier, gospe in gospodje, Parlament se je na zahtevo Komisije glede ukrepov, ki so potrebni za ponovno oživitev enotnega trga, odzval s poročilom, o katerem danes razpravljamo in glasujemo.

Izmed 19 predlogov glede akta za enotni trg za Evropejce, o katerih sem poročal, smo na podlagi meril oprijemljivosti in kratkoročne izvedljivosti opredelili pet prednostnih nalog.

Prvič, povečati moramo mobilnost evropskih državljanov z vzajemnim priznavanjem poklicnih kvalifikacij, poklicnimi izkaznicami, evropskim delovnim potnim listom in rednim merjenjem mobilnosti v EU.

Drugič, izboljšati moramo mejni nadzor blaga, uvoženega iz tretjih držav, in pripraviti večletni akcijski načrt za nadzor trga in varnost proizvodov.

Tretjič, uredbo o gostovanju je treba podaljšati do junija 2015 in omejiti cene gostovanja, da bi zmanjšali stroške javnosti in podjetij.

Četrtič, potrebujemo zagotovljen dostop do osnovnih bančnih storitev ob boljši preglednosti in primerljivosti.

Petič, ovire, na katere naletijo mobilni delavci, je treba odstraniti, da se zagotovi popolna prenosljivost njihovih pokojninskih pravic.

Ta naloga je bila preprosta in soglasna, težje pa je bilo doseči sporazum o ukrepih za obravnavo pomanjkljivosti enotnega trga, omenjenih v poročilu gospoda Montija, in celosten, usklajen pristop v odziv na potrebe in nezaupanje državljanov, ki so bili jasno opredeljeni v poročilu gospoda Grecha, ki ga je ta parlament sprejel maja lani.

Vsekakor se nam zdi izumetničeno razdeliti delo Parlamenta v tri ločena poročila, kljub prizadevanjem Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, da združi analize in ukrepe. Trije sestavni deli – podjetja, Evropejci in upravljanje – morajo napredovati istočasno, če naj ustvarijo konkurenčen enotni trg s pametno, vključujočo in trajnostno rastjo, ki bo v središče tega trga postavila Evropejce.

Zavedamo se tudi, da zaradi številnih pobud Komisije o tej temi, skupaj z Evropo 2020, industrijsko politiko in Unijo inovacij, obstaja tveganje, da se bo zameglilo osrednje vprašanje oživitve, namreč narediti zamisel o enotnem trgu ne le prijaznejšo, temveč tudi privlačnejšo za Evropejce.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, soglasje je bilo najtežje doseči pri dveh vprašanjih. Prvič, kar zadeva spoštovanje socialnih vrednot in pravic, smo se srečali z oklevanjem poslancev na desni in Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, da sprejmejo potrebo po stalnem varovanju socialnih pravic Evropejcev, tako da jih ne bi nikoli preplavila tržna logika v kateri koli zakonodaji v prihodnosti. Zlasti obžalujemo, da ni bila dana prednost omembi revizije direktive o napotitvi delavcev.

Drugič, kar zadeva varovanje socialnih storitev splošnega gospodarskega pomena, je bil cilj preprečiti, da bi vsebino dejavnosti teh storitev določala zgolj tržna logika, ali vsaj odpraviti možnost, da bi javne socialne storitve postale zasebni monopoli ali oligopoli na področjih, kot so vodovod, mestni prevoz, izobraževanje, zdravje in socialna podpora.

Čeprav bi bilo koristno uvesti konkurenčno upravljanje in mehanizme notranjega trga za te storitve, bo treba varovati socialne vrednote, povezane s splošnim dostopom, saj v teh primerih načela solidarnosti pretehtajo nad samo tržno logiko.

Pri tem smo naleteli na odpor parlamentarnih skupin na naši desni, da sprejmejo evropsko zakonodajo o tej temi, pristali so le na „uporabo vseh možnosti, ki so na voljo [...] na podlagi in skladno s členom 14 [in] Protokolom št. 26 k Pogodbi“.

Skupina, katere član sem, se je vzdržala končnega glasovanja o treh poročilih v odboru, ker ni bil dosežen napredek na področju socialne razsežnosti enotnega trga. Vendar so bile po glasovanju v odboru v poročilo vključene številne pozitivne točke, ki so ga znatno izboljšale. Soglasje je bilo doseženo z zaporednimi kompromisi, končne spremembe pa so brez zmagovalcev ali poražencev podprle glavne parlamentarne skupine.

Vse parlamentarne skupine so prispevale h končnemu rezultatu – ki je v čast Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov in tistim, ki so pripravljali poročilo – z 226 spremembami kot tudi mnenji petih odborov. Vsi prispevki so bili koristni. Rad bi se zahvalil poročevalcem v senci, Różi, grofici von Thun, Jürgenu Creutzmannu, Malcolmu Harbourju, Emilie Turunen in Kiriakosu Triantafilidisu, kot tudi koordinatorjem skupin za produktivno kritiko in sodelovalni duh, ki sta omogočila pozitiven izid pogajanj. Zlasti se zahvaljujem gospodu Harbourju za velikodušen in napreden odnos, ki se je odražal v delu odbora v zadnjih štirih mesecih.

  Cristian Silviu Buşoi, poročevalec. – (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, notranji trg je nedvomno eden od največjih uspehov Evropske unije in njena nesporna prednost ter nekaj, na kar smo lahko vsi ponosni. Mislim, da ne pretiravam, če rečem, da je notranji trg osrednjega pomena za evropsko povezovanje. Sčasoma je notranji trg dokazal svoje koristi za potrošnika kot tudi evropska podjetja in prispeval k naši gospodarski rasti.

Toda v zadnjem času smo opazili nekakšno lenobnost pri vključevanju na trg. Zato moramo zagotoviti nov zagon notranjega trga. Povrniti moramo zaupanje evropskih državljanov vanj. Potrebujemo nov začetek. Zelo cenim delo Komisije na tem področju in predvsem odlično delo, ki ga je opravil komisar Barnier, ki bi mu rad ponovno čestital za njegovo odločno predanost in prizadevanja za oživitev notranjega trga. Komisija nam je zadala velikopotezen in obenem praktičen ter zelo potreben program, da se povrne moč notranjega trga. Prepričan sem, da bo izvedba teh ukrepov naredila notranji trg privlačnejši za naše državljane in podjetja ter pripomogla, da bo na splošno učinkoviteje deloval.

poročevalec.Kar zadeva moje poročilo, moram reči, da nismo imeli preproste naloge. Naša naloga je bila velikopotezna, kajti doseči smo morali soglasje o ukrepih, ki postavljajo temelj za močan in sodoben enotni trg, ki bi prispeval k prihodnji rasti in predvsem izpolnil pričakovanja naših državljanov in podjetij.

Razmišljali smo o tem, ali bi bilo treba poudarek nameniti inovacijam, kaj je treba narediti na področju pravic intelektualne lastnine in kakšni davčni ukrepi so primerni za povečanje enotnega trga in obenem spoštovanje suverenosti držav članic.

Po naših razpravah in mnogih prispevkih – za katere bi se rad zahvalil vsem poročevalcem v senci, poročevalcem mnenj in vsem kolegom poslancem, ki so vložili spremembe – smo uspeli opredeliti sklop petih prednostnih nalog, ki jih je treba izvesti takoj.

Prva prednostna naloga se nanaša na način za podporo inovacij in ustvarjalnosti na enotnem trgu, kar je ključno, če želimo večjo in bolj trajnostno rast. Oblikovanje patenta EU in poenotenega sistema za reševanje sporov, ki že poteka, ter izboljšan sistem za upravljanje avtorskih pravic sta ključnega pomena.

Če želimo inovacije, moramo najti tudi rešitev za njihovo financiranje, kot so dolgoročne naložbe, in okvir, ki bo olajšal učinkovite naložbe skladov tveganega kapitala. Tudi projektne obveznice EU so lahko odlična priložnost za infrastrukturne naložbe na področju energije ali telekomunikacij.

Namen naše tretje prednostne naloge je uskladiti enotni trg z našo digitalno agendo s spodbujanjem elektronskega poslovanja. Za to so potrebni ukrepi, ki bi okrepili zaupanje potrošnikov in podjetij v elektronsko poslovanje, kot so boj proti ponarejanju in piratstvu ter poenostavitev čezmejnih dobav in čezmejne izterjave dolgov.

Cilj četrte prednostne naloge je, da enotni trg postane ugodnejše okolje za mala in srednje velika podjetja glede na njihov pomen za gospodarsko rast in potencial ustvarjanja delovnih mest. Potrebujejo boljši dostop do kapitalskih trgov. Davčni ukrepi, kot so uvedba skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe, jasna ureditev DDV in zmanjšanje upravnih bremen, bi lahko spodbudili mala in srednje velika podjetja k čezmejnemu poslovanju.

Končno pa je treba racionalizirati tudi postopke javnih naročil. Treba jih je poenostaviti, da bodo mala in srednje velika podjetja lahko v njih sodelovala, in treba jih je bolje uporabiti, da bodo podpirala pametno, trajnostno in vključujočo rast.

  Michel Barnier , član Komisije. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, mislim, da smo na ključni točki dela, ki smo se ga lotili skupaj, glede na jasen, celovit in temeljit pregled notranjega trga, ki ga je izvedel gospod Monti, glede na poročilo gospoda Grecha, ki ste ga sprejeli z zelo veliko večino, in v času, ko, če pozorno prisluhnemo državljanom v naših posameznih državah članicah, moramo potegniti črto in pogledati, kam gremo v smislu rasti, zaposlovanja in socialne kohezije.

Kakšna sporočila prejemajo ljudje iz Bruslja in Strasbourga? Trenutno so sporočila nujna, vendar so vedno težka ali omejevalna. To so sporočila o ureditvi ali, kot pri mojem delu, o upravljanju, nadzoru, primanjkljaju in zmanjšanju dolga. Torej so nujna sporočila, vendar omejevalna in težka. Mislim, da jim moramo dodati druga sporočila in predvsem druge ukrepe, da povrnemo zaupanje v evropski projekt ter v razloge, zaradi katerih moramo vsi sodelovati, namesto da smo sami ali se sami lotevamo stvari, da bi se spopadli z izzivi globalizacije.

To je v središču našega dela in jaz osebno bi se rad zahvalil našim trem poročevalcem, ki so ravnokar govorili: gospe Kalniete, gospodu Correii de Camposu in, ravnokar, gospodu Buşoi. Rad bi se zahvalil tudi predsedniku gospodu Harbourju, ki je, kot je bilo že omenjeno, zelo učinkovito in s pozornim poslušanjem uspel, da se je skoraj 11 parlamentarnih odborov lotilo dela v zelo kratkem času. Poleg te zahvale bi rad izrazil tudi hvaležnost koordinatorjem različnih političnih skupin, saj ste morali med seboj uskladiti mnoge zadeve glede na številna vprašanja, ki smo jih obravnavali. S tem boste poslali zelo močan signal drugim institucijam ter tudi podjetjem in državljanom.

Po poročilih gospoda Montija in Grecha me je predsednik Barroso prosil, da skupaj z 12 kolegi prevzamem skupno nalogo v kolegiju glede oživitve notranjega trga in strukturnih reform, ki bodo potrebne, da bi se lahko pojavile dve, tri ali štiri točke rasti, ki jih trg vsebuje.

Rad bi vas spomnil, gospe in gospodje, da gre na tem velikem trgu, ki predstavlja tudi osnovo evropskega političnega projekta, 60 % našega izvoza v drugih 26 držav članic. Vsaka država, od največje Nemčije do najmanjših držav, v povprečju izvozi 60 % svojega blaga in storitev v sosednje države na velikem trgu. Obstaja prepričanje, da bo na trgu še več prostora za rast, če bo deloval bolj učinkovito. Tako je nastal akt za enotni trg. Tako smo opredelili 50 predlogov, vsebovanih v tej majhni modri knjigi, ki sem jo poslal vsem vašim državam v 23 jezikih EU, vsem nacionalnim poslancem, sindikatom in strokovnim organizacijam.

Nato smo na razpravah med temi predlogi izbirali tiste, ki bodo najbolj učinkoviti pri izboljšanju delovanja podjetij in življenja državljanov. Prihodnji teden v sredo bo kolegij po teh razpravah torej razpravljal o aktu za enotni trg, preden bo ukrepal, upoštevajoč vaše govore in razprave danes.

Gospe in gospodje, trdno sem prepričan, da je potrebna vsaka regija, vsako podjetje in vsak državljan, da bi dobili bitko za konkurenčnost in rast. Vsaka regija: zato je na samem začetku enotnega trga in akta za enotni trg predsednik Komisije Jacques Delors želel podpreti vzpostavitev enotnega trga s kohezijsko politiko, da bi lahko v bitki za rast in konkurenčnost sodelovale tudi regije, ki zaostajajo v razvoju: vse regije, vključno z najbolj oddaljenimi. Potrebna so vsa podjetja, ko gre za inovacije ali ustvarjanje – na misel mi pridejo patenti, ki si jih prizadevamo uveljaviti –, ko gre za to, da mala in srednje velika podjetja dobijo sredstva in se spopadajo z manjšo upravno zapletenostjo in birokracijo, ko gre za varno trgovanje prek spleta in ko gre za sodelovanje v javnih naročilih, h katerim se bom vrnil čez trenutek.

Potrebna je vsaka regija, vsako podjetje in vsak državljan. V vsakodnevnem življenju smo vsi potrošniki, uporabniki storitev, varčevalci, delničarji, delavci, obrtniki, cilj pa je poenostaviti čezmejno mobilnost, kar bi omogočalo spoštovanje in priznavanje poklicnih kvalifikacij, znanj in spretnosti in socialnih pravic, tako da bi lahko imeli dostop do javnih storitev visoke kakovosti, se počutili varne in zaščitene pri nakupih izdelkov prek interneta ali na drug način in da ne bi bili dvojno obdavčeni. To je le nekaj primerov, ki jih moramo obravnavati, da bi notranji trg deloval bolj učinkovito.

Kaj je zdaj naslednji korak po vaši razpravi? Evropski svet je 24. in 25. marca pozdravil naš ukrep in ukrep, ki ga je uvedel sam glede skupne zakonodaje. Morali smo se odločili o prednostnih nalogah, zato bomo, kot sem že dejal, skupaj s kolegi, ki so trdo delali in se jim zahvaljujem, naslednji teden predlagali, da kolegij izbere 12 vzvodov, s pomočjo katerih bo notranji trg deloval učinkoviteje za podjetja in državljane.

Za vsak vzvod, na primer mobilnost, financiranje malih podjetij, intelektualno lastnino, davke, javne storitve ali socialno kohezijo bomo predlagali ključni ukrep, ki bo nov in za katerega upamo, da bo učinkovit za podjetja in državljane ter bo izvedljiv v dveh letih. Izvedljiv pomeni, da ga bo lahko Komisija vložila ter da bosta Parlament in Svet lahko o njem glasovala in ga sprejela leta 2011 in 2012.

Leta 2012 bosta akt za enotni trg in enotni trg praznovala 20. obletnico. Če pravilno razumemo, kar nam govorijo Evropejci, potem, spoštovani poslanci, nimamo pravice dovoliti, da je ta obletnica nostalgična ali melanholična. Biti mora proaktivna obletnica, takšna, ki pospeši rast, in tako jo želimo praznovati prek akta za enotni trg.

Imeli bomo 12 vzvodov: 12 posebnih, vendar ne izključnih predlogov. Za vsak vzvod bomo opredelili druge zamisli, ukrepe in predloge, ki jih bo istočasno razvila Komisija, vendar bo 12 ključnih ukrepov ponazarjalo to delo. Upam, da bodo Evropski svet na najvišji ravni, Parlament, ki ga zastopate, Komisija z naše strani in madžarsko predsedstvo – ki se mu zahvaljujem za vključenost, gospa Győri – v položaju, da se bodo lahko, upamo, da nekoliko svečano, zavezali k uvedbi tega akta za enotni trg do konca junija ali julija. Gospod predsednik, to je vse, kar lahko povem o tej zadevi.

V izjavi Komisije ste me prosili, da govorim o enem od teh vidikov. To bi rad storil zdaj, da bo kasneje čas za razpravo. Ta vidik, ki ga najdemo v aktu za enotni trg, se navezuje na 17 % evropskega gospodarstva, in sicer javna naročila in pogodbe. Rad bi spregovoril nekaj besed tudi o štirih projektih, ki smo se jih skupaj z vami lotili na področju javnih naročil, kot poudarja poročilo gospoda Buşoija.

Prvi projekt je splošna revizija direktiv iz leta 2004, s katero naj bi zagotovili najboljšo uporabo javnih sredstev, čim več podjetjem omogočili sodelovanje v javnih naročilih in zagotovili, da se lahko izdelke in storitve visoke kakovosti kupi z manj birokracije. V praktičnem smislu bi rad poenostavil postopke in jih naredil prožnejše ter preučil, kako bi lahko izpolnili posebne potrebe majhnih lokalnih organov, na primer tako, da bi jim zagotovili poenostavljene postopke. Drugič, rad bi poenostavil dostop do javnih naročil, zlasti v smislu čezmejnega sodelovanja malih in srednje velikih podjetij. Končno pa bi rad na vse možne načine spodbujal, kot sta poudarila predsednik odbora gospod Harbour in vaš odbor, bolj odgovorna in okoljsko zavedna ali bolj zelena naročila, ki spodbujajo tudi inovacije ali socialno vključenost.

Različni cilji reform se bodo zdaj pretvorili v preprosta, bolj uravnotežena pravila. Opravili, ne pa tudi zaključili, smo zelo obsežno posvetovanje in gospodarsko oceno. Imamo zeleno knjigo in pozorno preučujemo najbolj učinkovite predloge. Zakoni ne bodo pokrivali vsega. Obenem bo Komisija razvijala sektorske pobude za boljšo uporabo javnih naročil ter spodbujala cilje, kot so tisti, ki so zapisani v strategiji Evropa 2020. Cilji bodo segali od posodobitve priročnika o zelenih javnih naročilih, ki ga pripravljam s kolegom gospodom Potočnikom, do izvajanja evropskega načrta energetske učinkovitosti, ki ga razvijamo skupaj z gospodom Oettingerjem ali gospo Hedegaard, ali spodbujanja načrtov za predkomercialna naročila in načrtov za inovativne dejavnosti nakupovanja na splošno, ki jih usklajujemo skupaj z gospodom Tajanijem in gospo Geoghegan-Quinn. To je prvi projekt.

Drugi projekt zajema koncesije. Rad bi hitro dosegel oprijemljiv napredek na področju koncesij, ne da bi čakal, da se dokonča to dolgotrajno delo na področju posodobitve okvirja javnih naročil. Gospe in gospodje, koncesije imajo vse pomembnejšo vlogo v ustvarjanju infrastrukture za zagotavljanje javnih storitev. Šestdeset odstotkov zasebnih/javnih partnerstev v Evropi deluje prek koncesij.

Poleg koncesij za javna dela pa trenutno ne obstaja evropski zakon o koncesijah in čeprav veljajo splošna načela Pogodbe, je to področje resnično pravno nedorečeno, zato se ta vrsta pogodbe ne more razvijati. V dokaz te trditve bi lahko omenil 24 sodb Sodišča Evropskih skupnosti v zadnjih letih. Rad bi predlagal, da se oblikuje poenostavljen okvir, omejen na nekatera osnovna pravila, ki ne bo posegal v nacionalne zakonodajne okvire, če bodo delovali dobro. Lokalnim organom ne bo nalagal pretiranega upravnega bremena, predvsem zaradi pragov, ki jih bom predlagal.

Vem, da so v več vaših skupinah prisotni dvomi in razprave. Sam sem se ob poslušanju vseh prepričal, da se bomo lahko izognili nesporazumom, če pazljivo določimo naše cilje. Javni organi bodo še vedno lahko sami organizirali javne storitve, če pa se odločijo za zunanje izvajalce, mislim, da ne bo nihče nasprotoval osnovni stopnji preglednosti in pravilom, da se zagotovi nediskriminacija. Mislim, da je to ključnega pomena za optimalno uporabo javnih sredstev, omejitev prakse dodeljevanja naročil brez ustrezne objave v medijih ali učinkovite pravice do ugovora ter za zmanjšanje določenih tveganj za korupcijo.

Če poskušamo oživiti notranji trg, kdo lahko s stališča podjetij nasprotuje zamisli, da se ga uvede v prakso na področju koncesij? V mislih imam zlasti mala in srednje velika podjetja, ki trenutno nimajo enakih sredstev kot velika podjetja, da bi našla in dobila naročila v tujini, ki niso objavljena. Minimalen okvir za koncesije bi pomenil preglednost in informacije ter najmanjšim podjetjem olajšal dostop do nekaterih naročil. Gre tudi za boljšo ureditev. Ciljna, premišljena zakonodaja je boljša možnost, ki bo cenejša, kot če poskusimo rešiti težave zgolj s pravilom o kršitvah.

Tretji projekt, o katerem bom na kratko nekaj povedal, zadeva evropski obrambni trg. Z državami članicami bomo sodelovali glede izvajanja direktive iz leta 2009, katere rok za prenos se bo iztekel v nekaj tednih. Gre za prilagoditev plačilnih politik, ki so pogosto v nasprotju s pravom EU. Z gospodom Tajanijem bom 23. maja v parlamentarni stavbi v Bruslju organiziral konferenco o vprašanju evropskega trga obrambne industrije.

Na koncu bi rad na hitro izpostavil vprašanje, ki je bilo predolgo potisnjeno ob stran, namreč mednarodna razsežnost javnih naročil. Cilj je jasen: večji dostop naših podjetij do trgov, pa tudi mi smo seveda pripravljeni ponuditi več v duhu vzajemnosti in vzajemne koristi. Več trgovanja bo koristilo vsem.

Zdaj pa moram opozoriti na težavo v zvezi s to predpostavko odprte trgovine in koristmi, povezanimi z njo. Resnica je, da se naše glavne partnerice – Združene države, Japonska, skladno s sporazumom o vladnih naročilih, in Kitajska, skladno z dvostranskim sporazumom –, ne želijo zares zavezati k dodatnemu odpiranju njihovih trgov. Kar zadeva nas, nimamo nobenih pravih vzvodov za pogajanje, če se za naše trge šteje, da so že samodejno odprti. Gospe in gospodje, mednarodne obveze na podlagi sporazuma o vladnih naročilih in sporazumov Svetovne trgovinske organizacije (STO) se še niso prenesle v pravo EU.

Glede na to države članice zelo različno uporabljajo pravila, to pa izkrivlja notranji trg. Zato so se v Evropi naša podjetja zdaj znašla v nepravičnem položaju – spominjam se primera avtocest na Poljskem. Tuja podjetja imajo tu v Evropi zelo širok dostop, pogosto večji od tega, kar je izpogajala EU, medtem ko se naša podjetja spopadajo s težavami, če želijo sodelovati pri naročilih nekaterih naših glavnih partneric.

Zato letos s kolegom gospodom De Guchtom nameravava vložiti zakonodajni akt, ki bo prenesel naše mednarodne obveznosti iz javnih naročil v pravo EU, to pa nam bo dalo vzvod za pogajanje, ki ga potrebujemo. Smo tudi za odprtost, vendar ne zagovarjamo lahkovernosti. Gre za to, da se evropskim kupcem zagotovi trdna, jasna pravna podlaga, da se ponudbe podjetij iz države, s katero imamo sporazum, obravnava drugače kot ponudbe podjetij iz države, s katero EU še nima sklenjenega sporazuma, ter da se zagotovi večja pravna varnost. Naj jasno povem: ne gre za to, da se Evropo spremeni v utrdbo. Za naša podjetja moramo ustvariti okolje, ki je realistično, pošteno in odprto, ne pa naivno.

Tako. Gospod predsednik, kot ste vi in vaš parlament zahtevali, sem želel to priložnost izkoristiti za razpravo o oživitvi notranjega trga, da omenim to pomembno področje, ki bo tudi eden od 12 vzvodov za ponovno oživitev enotnega trga, ki sem jih omenil na začetku svojega govora, namreč javna naročila in posodobitev, ki jo bomo v dogovoru z vami predlagali v naslednjih nekaj tednih.

  Enikő Győri , predsedujoča Svetu. – (HU) Gospod predsednik, komisar, spoštovani poslanci, kot je dejala tudi gospa Kalniete, Evropska unija in gospodarstvo potrebujeta lokomotivo. To je res. S tem se odločno strinjam. Morda se spomnite, da je pred časom, ob začetku madžarskega predsedovanja Evropski uniji, tudi madžarski predsednik vlade v tem parlamentu jasno dejal, da ni dovolj spopasti se posledicami krize in jih obvladovati, spodbujati države članice k izvajanju strožje davčne politike in to tudi preverjati. Trenutno pripravljamo tudi veliko takšnih zakonov. Pripravljen je bil tudi celovit sveženj za krizno gospodarsko upravljanje. Pozornost moramo posvetiti tudi temu, da ostanemo verodostojni v očeh naših državljanov. To pa se bo zgodilo le, če bomo lahko ustvarjali delovna mesta.

Prav zaradi ustvarjanja delovnih mest iščemo sredstva, ki nam bodo to omogočila. Trdno verjamem, da je enotni trg prav to: neizkoriščena priložnost, v kateri leži naša prihodnost, poleg izvajanja strategije Evropske unije do leta 2020. C skladu z vsem tem torej izrecno pozdravljam tako zavezo Evropske komisije kot Evropskega parlamenta za ponovno vzpostavitev enotnega trga, pa tudi prednostne naloge, ki jih je navedla Komisija in ki jih ta parlament opredeljuje v treh odličnih poročilih. O različnih zamislih in stališčih glede poročila, ki ga je prej predstavil vaš kolega gospod Grech, smo že lahko razpravljali.

Poleg tega verjamem, da bodo sedanja tri poročila prispevala tudi k usmerjeni razpravi, zaradi katere bomo lahko skupaj uvedli določene ukrepe do leta 2012, do 20. obletnice, ki jo je omenil tudi komisar Barnier. Kot veste in kot je izpostavil komisar, si je Svet za konkurenčnost na svojem zasedanju 10. marca izmenjal mnenja o izidu socialnega posvetovanja, osredotočen na merila, ki opredeljujejo prednostna področja, h katerim so se zavezale institucije in države članice. Na podlagi te razprave se madžarsko predsedstvo pripravlja, da bo na zasedanju Sveta za konkurenčnost 30. maja sprejelo sklepe o predlaganih prednostnih ukrepih.

Dovolite mi, da vas opomnim tudi na širši okvir. V današnjih razmerah enotni trg zaradi političnega in gospodarskega pritiska ter ukrepov, namenjenih za sprostitev tega pritiska, morda sploh ni priljubljen pri državljanih, podjetjih in institucijah. Toda kot je dejal profesor Monti, mislim, da je ravno v takšnih časih, kot so zdaj, enoten trg najbolj potreben, v časih, ko se zaradi učinka krize nagonsko poskušamo umakniti v ozek, vendar zelo poznan nacionalni okvir. Toda prepričana sem, da ne smemo podleči tej skušnjavi. Torej je očitno prišel čas, da zagotovimo politično pobudo za enotni trg. Kot ste gospe in gospodje poudarili v prejšnjem poročilu o oblikovanju enotnega trga za potrošnike in državljane in kot je bilo navedeno tudi v poročilu profesorja Montija, čaka enotni trg preizkus.

Ali bo postalo sredstvo, ki Evropsko unijo zbližuje z njenimi državljani, tako da opazno izboljšuje njihovo vsakodnevno življenje? Ali bo zgolj prizorišče, ki ščiti tako ozka grla, ki preprečujejo delovanje enotnega trga, kot sektorje, ki se vzdržujejo? Odgovor na ta vprašanja je odvisen od tega, kako predani bomo našemu delu v naslednjih mesecih. Ko bo Evropski parlament danes sprejel svojo resolucijo, bo lahko Komisija sprejela revidirano sporočilo sredi aprila, kot je bilo že omenjeno. Upamo, da bodo vsa politična sporočila in tudi to, kar ste zagovarjali v vašem poročilu, vključeno v dokument Komisije. Ko bodo zakonodajni predlogi pripravljeni, se zanašamo na to, da bomo lahko ustvarili posebno partnerstvo z vami in Komisijo, ki bo omogočalo hiter pregled in sprejetje glavnih ukrepov, opredeljenih v končnem aktu za enotni trg.

Dovolite mi, da izpostavim nekaj elementov treh poročil, ki jih imamo pred nami, ne da bi povsem odgovorila na vse točke. Predsedstvo pozdravlja dejstvo, da bi poročevalec rad uvrstil vprašanje enotnega trga v program Evropskega sveta. Menimo, da napredek na področju akta za enotni trg sodi v okvir splošnih političnih smernic Evropske unije, omenjenih v Pogodbi. Navedba političnih smernic pa je nedvomno naloga Evropskega sveta. Program za to pa določa predsednik Evropskega sveta, vendar bi rada vse opomnila, da so sklepi Evropskega sveta z dne 24. in 25. marca omenjali tudi pomen enotnega trga.

Predsedstvo bi rado Parlamentu izrazilo svojo hvaležnost, ker je dosledno podpiral Svet za konkurenčnost pri pripravi določenih ukrepov za oblikovanje enotnega patentnega sistema. Vsi se zavedamo, da bi enotni patentni sistem izjemno okrepil konkurenčnost podjetij. Poleg tega smo imeli tu o tem zelo dobro razpravo in Parlamentu se zahvaljujem za njegovo sodelovanje s tem, ko je pooblastil Svet, da to sproži v okviru večjega sodelovanja. Strinjamo se tudi s tem, da so dokončno oblikovanje enotnega digitalnega trga ter okrepitev in izboljšanje razmer malih in srednje velikih podjetij nepogrešljivi za spodbujanje evropskih inovacij.

Na podlagi mobilnosti državljanov in zlasti priznavanja poklicnih kvalifikacij lahko obravnavamo dodatna vprašanja, ki zadevajo evropske državljane. Zato se strinjamo z izjavo, da je naša prednostna naloga na tem področju doseči takojšnje oprijemljive rezultate z okrepljenim delovanjem EU. Predsedstvo je ugotovilo tudi, da so skoraj vsa poročila, ki jih je preučilo, tudi prejšnje poročilo gospoda Grecha in poročilo gospoda Correie De Camposa, poseben poudarek namenila zagotovitvi izvajanja pravic notranjega trga za državljane EU. V zvezi s tem pozdravljamo rezultate, dosežene na tem področju, ki so posledica ukrepov, ki jih je sprejela Komisija. Ti zajemajo oblikovanje portala Tvoja Evropa, mrežo SOLVIT in enotne kontaktne točke skladno z direktivo o storitvah.

Kljub temu se strinjamo z vami, da je še vedno mogoče narediti več, da bodo državljani EU lahko uveljavljali svoje pravice. Dovolite mi, da se na koncu nekoliko oddaljim od teme in omenim drugo prednostno nalogo v programu madžarskega predsedstva. Med dosedanjimi parlamentarnimi posvetovanji o svežnju šestih zakonodajnih predlogov o gospodarstvu, šesterčku, sem pogosto slišala kritike, da države članice, kar si moramo razlagati kot Svet, in Evropski svet medtem ko imajo v mislih finančno makrostabilnost, bodisi zanemarjajo spodbujanje rasti in oživitev realnega gospodarstva po krizi ali pa tem ciljem namenjajo samo šibka in neodgovorna orodja ter da je vsebina strategije Evropa 2020 večinoma omejena na to. Verjamem, in to sem omenila tudi v mojem uvodu, da lahko enotni trg in masovni potencial za rast, ki ga skriva, dasta ustrezen odgovor na te pomisleke, obenem pa zagotovita jamstvo za uravnotežen odziv Evropske unije.

Mislim, da je naša najpomembnejša naloga dokončati celoten proces okrepitve enotnega trga s čim bolj preglednimi sredstvi v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom. Svet je pripravljen sodelovati na ta način v popolnem partnerstvu s Komisijo, Parlamentom in poslanci. Najlepša hvala, gospod predsednik.

  Predsednik. – Gospe in gospodje, teh pet govorov – trije v imenu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, govor komisarja in gospe Győri – so sprožili odlično razpravo, ki je zelo pomembna za prihodnost Evropske unije in njenih državljanov ter tudi za naš hiter razvoj. Ponovno bi rad vse spomnil, da je prvotna zamisel o ponovnem zagonu enotnega trga nastala v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov. Še enkrat bi rad čestital vsem kolegom poslancem, ki sodelujejo v odboru, in želim, da gospod Harbour sprejme zahvalo in čestitke v njihovem imenu.

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov je bil tudi tisti, ki se je domislil poročila Maria Montija – odličnega poročila, ki nam zelo pomaga pri našem delu. Rad bi se tudi zahvalil komisarju Barnierju za odlično in zelo široko predstavitev predlogov Evropske komisije v odgovor na naša poročila. Kar zadeva javna naročila, se pogosto izkažejo za Ahilovo peto našega dela v državah članicah. Zato je izjemno pomembno, da to zadevo premaknemo naprej, in madžarsko predsedstvo bo pri teh prizadevanjih zagotovo pomagalo. Prepričani smo, da je to potrebno, kajti to vprašanje je zelo pomembno za Evropejce.

Pomen teh poročil in razprave se odraža v številu parlamentarnih odborov, ki so pripravili mnenja. To je storilo osem odborov in kot jaz dobro veste, da se zelo redko zgodi, da osem parlamentarnih odborov pripravi mnenja o enem sklopu poročil. Ti odbori bodo zdaj izmenično imeli besedo. Besedo imate vi, gospa Andrés Barea, v imenu Odbora za mednarodno trgovino.

  Josefa Andrés Barea, poročevalka mnenja Odbora za mednarodno trgovino. – (ES) Gospod predsednik, Odbor za mednarodno trgovino je eden od osmih odborov, ki so bili vključeni, in rada bi se zahvalila njegovim članom za prispevke k poročilu.

Okrepitev enotnega trga je eden od ciljev strategije Evropa 2020, ki temelji na rasti. Evropska unija je glavni mednarodni akter. Na globaliziranem trgu mora EU premagovati izzive, s katerimi se spopada.

Izziv na mednarodnem trgu za podjetja, naša podjetja, je razviti visoka pričakovanja in velike priložnosti, nosijo pa tudi socialno odgovornost: socialno rast z jamstvi za delavce in javne storitve.

Sprejeli smo tudi zavezo z državami v razvoju: boj proti revščini je razvojni cilj tisočletja. V prihodnosti morajo naša industrija in podjetja temeljiti na znanju in moramo se boriti proti ponarejanju na področju intelektualne lastnine.

Braniti moramo naša podjetja v skladu z merili raziskav in razvoja ter socialnimi merili kot tudi naše tuje interese, za evropske državljane in tiste zunaj Evropske unije.

  Diogo Feio, poročevalec mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve. – (PT) Gospod predsednik, najprej bi rad izkazal spoštovanje komisarju Barnierju, predstavniku Sveta in zlasti mojim kolegom v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov.

V imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve bi rad poudaril pomen poročil, o katerih danes tu razpravljamo, v katerih močno odmeva duh poročila gospoda Montija z zamislijo o spodbujanju uspešnega liberalnega gospodarstva, konkurence in dinamičnega, inovativnega trga.

Te poti nas vodijo do točke, kjer lahko strategija Evropa 2020 dejansko preseže pobudo na papirju in postane realnost ter podpira mala in srednje velika podjetja, ki so glavni delodajalci v evropskem gospodarstvu, in podjetja na splošno ter ustvari zamisel o trajnostni rasti v gospodarstvu, ki lahko vse bolj temelji na notranjem trgu, gospodarskem upravljanju, ki dejansko deluje, in načeloma na zamisli o pravi rasti za naše gospodarstvo.

  Raffaele Baldassare, poročevalec mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pomen akta za enotni trg je v njegovi želji, da izpolni potrebe trga, olajša dostop in sodelovanje vseh vključenih: podjetij, potrošnikov in delavcev. Glede na ta velikopotezni cilj sem zadovoljen s posegi, ki jih predlaga gospod Barnier, in z navedbami tega parlamenta.

Po mojem mnenju so nekatere prednostne naloge nujne za dosego ciljev, ki jih je predlagala EU, zlasti: izboljšanje dostopa malih in srednje velikih podjetij na domačem trgu, zmanjšanje njihovih upravnih obveznosti in olajšanje njihove udeležbe v razpisih za naročila, odpravljanje vseh ovir za razvoj elektronskega poslovanja ter podpiranje in financiranje inovacij, predvsem z izdajo obveznic za projekte Evropske unije, zlasti na področju energije, prometa in telekomunikacij.

Končno pa lahko tisto, kar je po mojem mnenju cilj tega akta, namreč oblikovanje socialno tržnega gospodarstva na podlagi rasti, konkurenčnosti in trajnosti, dosežemo samo s povezavo razvoja in podpore poslovnega sveta s cilji strategije Evropa 2020 na področju zaposlovanja.

  Liisa Jaakonsaari, poročevalka mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. – (FI) Gospod predsednik, Jacques Delors se je motil, ko je trdil, da se ni mogoče zaljubiti v enotni trg, saj je bilo v razpravi o tej temi izraženih toliko gorečih čustev.

Pristop Komisije je bil velikopotezen in v teku so nekateri zelo pomembni projekti: evropski patent, skupni energetski trg in tako dalje. Eno vprašanje pa ostaja pereč problem: socialni prispevek poročila je zelo majhen. Na primer, komaj kaj vsebuje o napotenih delavcih, opis dobrodelnih storitev in socialne klavzule, povezane z enotnim trgom, pa je žal zelo ohlapen.

Ne razumem, zakaj veljajo trdnejše in celovitejše socialne pravice predvsem za težavo. Rada bi vse spomnila, da so v nordijskih državah trdnejše socialne pravice uspele združiti visoko stopnjo konkurenčnosti s produktivnostjo. Ali ni to mnogo pametnejši pristop, komisar?

  Jürgen Creutzmann, poročevalec mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. – (DE) Gospod predsednik, gospod Barnier, rad bi odgovoril na pripombe kolegov poslancev. Namesto socialne klavzule je odbor predlagal, da se razišče vpliv, ki ga bodo imeli ukrepi na notranjem trgu na zaposlovanje. To je mnogo pomembnejše kot uporaba splošnih formul. Če želimo doseči napredek pri notranjem trgu, moramo posvetiti pozornost socialnim vprašanjem in jih poudariti pri vsem, kar počnemo. Zato je posebno pomembna ocena učinka, ki upošteva točno te zahteve.

Rad bi podal še eno pripombo. Presenečen sem bil, ko sem slišal predsednika govoriti o gospodarskem upravljanju, ki se v nemščino še vedno prevaja kot Wirtschaftslenkung. Ta izraz se uporablja tudi za nadzor centralne države nad gospodarstvom. Na enem območju v Nemčiji smo imeli zelo slabe izkušnje z nadzorom države nad gospodarstvom. Prepričan sem, da lahko notranji trg dodatno razvijemo le, če uskladimo vsa naša nacionalna gospodarstva. To je popolnoma jasno. Toda z gospodarskim upravljanjem ne bomo mogli doseči napredka na področju notranjega trga.

Danes razpravljamo o tem, kako lahko zagotovimo dodaten zagon notranjemu trgu. To bi morali storiti že davno, kajti naslednje leto bomo praznovali 20. obletnico notranjega trga. Zato pozdravljam izjavo gospoda Barnierja, v kateri je dejal, da se želi osredotočiti na nekaj posebnih ukrepov, ki še niso bili izvedeni in ki bodo dali nov zagon notranjemu trgu. Notranji trg za vse nas predstavlja ogromno priložnost. Lahko privede do nastanka številnejših delovnih mest, naš cilj pa mora biti najti delo za ljudi. To je najboljša socialna politika, ki jo lahko uvedemo, kajti tisti, ki so zaposleni, bodo tudi pridobili samospoštovanje. Zato moramo storiti vse, kar je v naši moči, da zagotovimo napredek na tem področju.

Potrebujemo uravnotežen sveženj ukrepov, ki prinaša prednosti za podjetja in državljane. Po eni strani želimo, da bi imela predvsem srednje velika podjetja večjo korist od notranjega trga kot v preteklosti. Zato nujno potrebujemo patentni sistem EU, ki jim bo omogočal, da končno zaščitijo in prodajajo svoje inovativne proizvode v celotni Evropi po razumni ceni. Poleg tega podjetja potrebujejo več sredstev za razvoj inovacij. Evropski trg tveganega kapitala je le eden od številnih ukrepov, ki se lahko uvedejo. Tudi poenotenje davka na dodano vrednost in davčne osnove za podjetja, o katerem razpravljamo zdaj, bo spodbuda za notranji trg.

Po drugi strani pa moramo uvesti tudi določene ukrepe, ki bodo okrepili zaupanje državljanov v notranji trg. Izboljšati moramo priznavanje poklicnih kvalifikacij, če je mogoče z evropsko poklicno izkaznico. To bo olajšalo delo v drugi državi članici in ustvarilo večjo mobilnost državljanov znotraj evropskega notranjega trga.

Potrebujemo tudi organizacijo za nadzor evropskega trga, in to bi rad poudaril, kajti državam članicam kar ne uspe uveljaviti dokumenta v praksi. Ne želimo, da se na notranjem trgu prodajajo nevarni proizvodi.

Če lahko ta predlog sprejmemo z veliko večino, bomo lahko zagotovili nov zagon notranjemu trgu.

  Francesco De Angelis, poročevalec mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, če želimo povrniti zaupanje v trg, moramo dati prednost potrebam potrošnikov, delavcev in podjetij.

Če želimo okrepiti pravice državljanov, delavcev in uporabnikov javnih storitev, je treba znatno pozornost posvetiti zagotavljanju socialne razsežnosti prihodnjega enotnega trga. Rast, razvoj in socialna ozaveščenost morajo iti z roko v roki. Gospodarska rast mora služiti državljanom.

S tega stališča vsebuje sveženj predpisov o standardih za podjetja nekaj dobrih predlogov, vključno z akcijskim načrtom za večji dostop malih in srednje velikih podjetij do kapitalskih trgov in novih linij financiranja za inovativna podjetja in regionalni razvoj. Mala in srednje velika podjetja so srce našega gospodarstva in gonilo rasti notranjega trga. Gospod predsednik, mi moramo zagotoviti te cilje, če se želimo izkopati iz krize in spodbujati nov model razvoja, trajnostne rasti in novih kakovostnih delovnih mest.

  Sophie Auconie, poročevalka mnenja Odbora za razvoj podeželja. – (FR) Gospod predsednik, gospa Győri, komisar, gospe in gospodje, eno stvar bi rada povedala, besedo, ki je morda povsem v nasprotju s sedanjimi gospodarskimi razmerami, vendar jo je treba zato še bolj poudariti. Ta beseda je „velikopoteznost“. velikopoteznost za notranji trg, komisar, velikopoteznost za Evropo, velikopoteznost, da državljanom dokažemo, da je evropsko povezovanje korak naprej v smeri njihovih pravic, pravic, ki jih imajo kot delavci, potrošniki, turisti, vendar še splošneje kot posamezniki. Rada bi izrazila spoštovanje gospodu Barnierju, ki pooseblja to velikopoteznost prek vseh projektov, ki jih želi izvesti.

Kot poročevalka mnenja parlamentarnega Odbora za razvoj podeželja pozdravljam omenjene zamisli: potrebo po posebnem ukrepu za regije s posebnimi geografskimi značilnostmi, kot so najbolj oddaljene regije, oblikovanje evropskega patenta za podjetja in evropskega statuta za fundacije, vzajemne družbe in tudi združenja, izdajo obveznic za financiranje posebnih projektov in potrebo po spodbujanju trajnostnega razvoja na notranjem trgu.

  Piotr Borys, poročevalec mnenja Odbora za pravne zadeve. – (PL) Gospod predsednik, ciljev strategije Evropa 2020 ne bomo dosegli niti ne bomo naredili gospodarstva bolj inovativnega in konkurenčnega, če enotnega trga ne bomo obravnavali celostno. Zato bi se rad zahvalil komisarju Barnierju za zelo celovit pristop k enotnemu trgu in profesorju Mariu Montiju za odlično poročilo.

Izpostavil bi rad štiri pomembne vidike. Prvič, evropski patent, ki bi se lahko uvedel naslednje leto, z drugimi besedami, ob 20. obletnici uvedbe enotnega trga. Drugič, potrebo po resni obravnavi avtorskih pravic, kajti te predstavljajo veliko upanje in priložnost za razvoj ustvarjalnega trga in ta vidik trg moramo skupno urediti. Pri tem imam v mislih zlasti skupen sistem upravljanja avtorskih pravic in resno obravnavo del, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani, ter tudi zmanjšanje bremena malih in srednje velikih podjetij. To zajema zelo posebne korake, kot so: poenostavitev računovodstva, zaščita blagovnih znamk, evropski statut za fundacije in predvsem možnost medsebojne povezave poslovnih registrov. Če uvedemo ukrepe na področjih, ki sem jih naštel, upam, da bo lahko 20 milijonov malih podjetij učinkovito in svobodno delovalo na enotnem evropskem trgu.

  Toine Manders, poročevalec mnenja Odbora za pravne zadeve. – (NL) Gospod predsednik, to pomeni, da lahko za minuto ali dve posežem v čas za govor gospoda Lehneja. Komisarju in vsem drugim bi se rad zahvalil za razpravo, ki smo jo imeli tu. Nisem pa slišal, da bi kdo omenil več zadev, ki so po mojem mnenju izjemno pomembne in sem jih vključil v poročilo. Upam, da nam jih bo komisar pomagal uresničiti.

Profesorja Montija kujemo v zvezde, toda njegova ugotovitev je bila, da je prenos direktive glavna težava, ki vpliva na notranji trg. Pravi, da se moramo bolj posvetiti predpisom. Moje mnenje glede tega je, da je manj več; naj Evropa da manj zakonodaje. Kar koli dejansko naredimo, moramo narediti enotno, kajti preprečiti moramo, da bi se 27 držav članic zlilo v mešanico, kjer bi vsaka prenesla zakonodajo na različen način, to pa bi ustvarilo ogromne ovire za mala in srednje velika podjetja v smislu dela prek meja.

Še nekaj smo spregledali, gospod predsednik – to je morda naš največji neuspeh –, namreč trženje. Med nami so vrhunski odvetniki. Ustvarjamo odlične zakone. Menimo, da je naša dolžnost izboljšati trg za naše državljane. Toda sami državljani se tega očitno ne zavedajo. Dejansko imamo težavo z grajenjem mostu med njimi in nami. Vešči smo pravnega izrazoslovja, kaže pa, da smo slabi v neposredni komunikaciji z našimi državljani. Obstaja nevarnost – upam, da do tega ne bo prišlo –, da se bomo mi kot Evropska unija vse bolj oddaljevali od državljanov Evrope. Mislim, da se moramo v naslednjih letih zares posvetiti temu, kako bomo pridobivali podporo posameznih državljanov za Evropsko unijo in naše delo, in v to vlagati. Na tem področju je treba veliko narediti in mislim, da moramo v to vlagati in da bi se morali posvetovati z našimi svetovalci za komunikacije o tem, kako to najbolje doseči.

Končno me je prešinilo, da naši državljani ne razlikujejo med Evropsko komisijo, Parlamentom in Svetom. V vsaki državi članici imamo tri predstavnike s tako rekoč zvezanimi rokami, ker delajo za uradne organizacije. Če države članice izražajo negativno mnenje o Evropski uniji, tega nihče ne more izpodbijati. Mislim, da bi bilo smiselno razmisliti o enem samem predstavniku EU v državah članicah – ambasadorju, če želite –, ki bi se navsezadnje lahko odzval na vse negativne izjave o Evropski uniji. S tem bomo preprečili, da bi bilo kot na Titaniku. Na Titaniku so vsi mislili, da je vse v najlepšem redu, prava nevarnost pa je prežala zunaj.

  Wim van de Camp, poročevalec mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. – (NL) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil Komisiji in Svetu za uvod danes zjutraj. Pisanje mnenja o notranjem trgu v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve se mi je zdelo zelo zanimivo.

Mislim, da si notranji trg zasluži široko podporo v Evropskem parlamentu, zlasti v Odboru za državljanske svoboščine, saj je svoboda gibanja v Uniji pomembna, predvsem gibanje oseb, delavcev migrantov in kvalificiranih migrantov, ki jih potrebujemo, da povečamo delovno silo notranjega trga. Toda, gospod predsednik, imamo toliko ciljev, zaenkrat pa smo dosegli tako malo rezultatov.

Zelo sem zadovoljen z 12 vzvodi komisarja Barnierja in upam, da bomo v naslednjih mesecih zadeve lahko pospešili, kajti konkurenca zunaj EU ne bo čakala, da notranji trg EU zapolni vrzel.

PREDSEDSTVO: GIANNI PITTELLA
podpredsednik

  Erminia Mazzoni, poročevalka mnenja Odbora za peticije. – (IT) Gospod predsednik, gospa Győri, komisar, gospe in gospodje, mislim, da lahko resnično rečem, da je delo poročevalcev odlično, kot so tudi razveseljive in pomirjujoče besede Komisije in Sveta.

Ta tri poročila ohranjajo duh in daljnovidno spodbudo, ki sta značilna za novo strategijo profesorja Maria Montija za enotni trg, in uspe jim predstaviti enoten namen oživitve enotnega evropskega trga prek 50 ukrepov, ki jih je ta parlament nato ponovil, strnil ali poudaril v 14 prednostnih nalogah.

V okviru teh ukrepov jih je 19 namenjenih temu, da se trg osredotoči na interese državljanov. Menim, da je za pravo in popolno uresničitev enotnega trga pomembno, da se zmanjša vrzel med državljani in enotnim trgom s prizadevanji za povrnitev zaupanja javnosti, spodbujanjem postopka političnega in socialnega povezovanja pred gospodarskim povezovanjem in predvsem z oblikovanjem drugačnega dojemanja enotnega trga za evropske državljane. Mislim, da ukrepi v teh treh poročilih vsebujejo vse te cilje.

(Razprava je bila za nekaj trenutkov prekinjena)

  Predsednik. – Po nasvetu odborov prehajamo na govornike v imenu strankarskih skupin. Preden predam besedo prvemu govorniku na seznamu, gospodu Karasu, imam dve zelo kratki obvestili.

Sporočili so nam, da se je danes zgodaj zjutraj ladja z več kot dvesto migranti, ki so jo opazili blizu Lampeduse, prevrnila zaradi slabih razmer na morju. Obalna straža si prizadeva rešiti pogrešane. Razmere so zelo resne. Nestrpno čakamo, da bodo Komisija in vlade izpolnile zaveze, izrečene v tem parlamentu.

Zdaj prehajam na drugo izjavo. Dve leti po tragičnem potresu, ki je uničil mesto L’Aquila in regijo Abruci, bi rad ponovno omenil skrb in zaskrbljenost tega parlamenta za žrtve potresa in izrazil upanje, da bo mogoče pospešiti obnavljanje zgodovinske dediščine regije in prebivališč.

  Othmar Karas, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, najlepše se zahvaljujem za informacijo, ki ste nam jo posredovali, gospod Barnier. Lizbonska pogodba je v veljavi že dve leti in prvič imamo trajnostno socialno tržno gospodarstvo kot evropski socialni model. To nam lahko omogoči kvantni skok do gospodarske in socialne unije v Evropi. Pojem notranjega trga mora temeljiti na tem načelu.

Notranji trg obstaja že 20 let, vendar še ni popoln. Imamo strategijo Evropa 2020, ki je ne moremo uvesti brez podpore notranjega trga, in razpravljamo o finančni perspektivi do leta 2020, ki nam ne bo omogočila izvedbe zamisli Evropa 2020 in izpolnitve vseh njenih ciljev, če ne bo zagotovila več sredstev za politične pobude za konkurenčnost, rast, zaposlovanje in socialno solidarnost.

Evro spreminja notranji trg v domači trg. Notranji trg je ključen za rast in zaposlovanje. Vse, kar krepi notranji trg, tudi povečuje konkurenčnost Evrope in s tem njeno neodvisnost. Zato sem zelo vesel, da smo se lotili te pobude, saj je najpomembnejši korak, ki ga lahko stori Evropska unija. Pri vsem tem gre za zagotovitev dostopa malih in srednje velikih podjetij do kapitala. Poskrbeti moramo, da finančna pomoč, ki je na voljo malim in srednje velikim podjetjem, ni le v obliki kreditov in spodbujanja posojil. Preučiti moramo tudi druge pristope.

Pomembno je, da podpiramo sklade tveganega kapitala, projektne obveznice in elektronsko poslovanje, se učinkoviteje borimo proti piratstvu, oblikujemo skupno konsolidirano davčno osnovo za pravne osebe, uredimo javna naročila in uvedemo štiri svoboščine: prosti pretok oseb, blaga, storitev in kapitala. Vse nas čaka veliko dela. Hvala za to pobudo, gospod Barnier.

  Evelyne Gebhardt , v imenu skupine S&D. – (DE) Gospod predsednik, močno upam, da bo mogoče rešiti 200 oseb, ki so v stiski, kajti to je zelo pomembna zadeva. Hvala, da ste nas obvestili o tem.

Gospod Barnier, gospa Győri, gospe in gospodje, člen 3 Lizbonske pogodbe, ki zajema socialno tržno gospodarstvo, predstavlja nov pristop in novo politično nalogo za prihodnost. Seveda moramo zdaj izpolniti to nalogo in na to smo čakali zadnji dve leti. Vesela sem, da je Evropska komisija naredila prvi korak v tej smeri. Zelo vesela sem tudi, da smo v Skupini naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu po težkem boju uspeli zagotoviti, da se socialna klavzula vključi v stališče Evropskega parlamenta, ko bomo danes o tem vprašanju glasovali.

To je zelo pomembno vprašanje, ker predstavlja osnovo za socialno kohezijo in nam bo omogočilo, da zagotovimo, da ljudje v Evropski uniji notranji trg dojemajo kot socialno komponento. To je ključnega pomena, če želimo povrniti zaupanje državljanov Evrope v politični sistem v Evropski uniji. Predvsem Komisija mora končno priznati odločilni pomen socialnih pravic na notranjem trgu in poudarek nameniti socialnemu vplivu evropske zakonodaje. Zato je pomembno, da Parlament ponovno opomni Komisijo na socialno klavzulo, ki je vsebovana v Lizbonski pogodbi.

Rada bi se zahvalila gospodu Barnierju, ker nam je zagotovil, da bo to upošteval in šel po tej poti. Lahko računa na polno podporo Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu. Gospod Barnier, socialna klavzula seveda pomeni tudi, da je treba ustrezno spremeniti direktivo o napotitvi delavcev. To pomeni, da je treba pravico do dela in stavke spoštovati v državah članicah skupaj z vprašanji, ki dejansko zadevajo ljudi, in da je treba te pravice vključiti v politiko notranjega trga Evropske unije brez vsakršnih če-jev in toda-jev ter brez omejitev. To zadeva nas kot socialdemokrate. Če se notranji trg razvije na tej podlagi, vam bomo zagotovili podporo, naša politika pa bo šla v pravo smer.

Seveda so v tem okviru pomembna tudi druga vprašanja. Priznavanje poklicnih kvalifikacij, evropski poklicni potni list in popolna prenosljivost pokojnin v Evropski uniji so vprašanja, ki zanimajo državljane Evrope in ki bodo zagotovila, da bo notranji trg služil ljudem. Točno to mi socialdemokrati vedno govorimo. Gospodarstvo je namenjeno ljudem in ne obratno. Če bomo šli v tej smeri, bomo na pravi poti.

  Morten Løkkegaard, v imenu skupine ALDE. – (DA) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil poročevalcu in poročevalcem v senci za odlično sodelovanje pri teh poročilih. Dobro smo sodelovali in vesel sem tudi zato, ker se je na koncu Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu strinjala s kompromisom. Nenavadno bi bilo videti, če nam ne bi uspelo doseči širokega kompromisa glede teh poročil.

Rad bi omenil tri stvari, ki so bile po mojem mnenju uspeh za Skupino zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo v poročilu, ki sem ga pripravljal, namreč poročilu o upravljanju in partnerstvu na enotnem trgu.

Prva prednostna naloga, ki smo jo vključili, je dejstvo, da morajo voditelji vlad ali držav EU prevzeti politično vodstvo na tem področju. To je nadvse nujen osnovni pogoj, da se dosežejo rezultati in potrebna opredelitev prednostih nalog.

Druga je, da smo poskrbeli, da se osredotočimo na pravilno in pravočasno izvedbo zakonodaje na tem področju. To je bila glavna težava pri direktivi o storitvah, za katero upamo, da se v prihodnosti ne bo ponovila.

Na koncu pa imamo tudi alternativni način reševanja sporov, ki se bo spodbujal na ravni EU, zlasti za potrošnike, ki kupujejo na internetu. Vsa osredotočenost na elektronsko poslovanje na splošno predstavlja tudi velik korak naprej in v tem pogledu je treba omeniti, da smo ravnokar sprejeli tudi direktivo o pravicah potrošnikov, ki kaže v isto smer, kar je seveda še en velik korak v pravo smer.

Na koncu bi rad odločno pozval komisarja Barnierja, da zagotovi tudi spodbujanje obveščanja o tem velikem svežnju o enotnem trgu, ki je zdaj na poti skozi sistem. Po naših dosedanjih izkušnjah, kar zadeva obveščanje o enotnem trgu – enotnem trgu za državljane –, je to nezadostno. Vsi smo odgovorni, vendar bi rad odločno pozval komisarja, če smem, naj si zelo prizadeva za to, da bomo dejansko spodbujali obveščanje, ter da to pospeši, tako da bodo državljani in mala podjetja bolj seznanjeni z dejstvom, da ta odličen paket dejansko obstaja. Pomanjkanje ozaveščenosti o tem se zdaj zdi kot največji problem. Zato toplo priporočam, da spodbudimo obveščanje.

  Emilie Turunen, v imenu skupine Verts/ALE. – (DA) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v desetletju mojega rojstva, je takratni predsednik Komisije Jacques Delors rekel, da bi moral imeti enotni trg socialno razsežnost. Zdaj, več kot 20 let kasneje, imamo 23 milijonov brezposelnih, pritisk na plače in delovne pogoje ter javne storitve, skoraj 18 milijonov revnih zaposlenih in vse večjo neenakost v Evropi. Obenem izgubljamo delovna mesta in ne vemo zares, kako se bomo preživljali v prihodnosti.

Moramo priti do zaključka, da nas še vedno čaka ogromno dela, kar zadeva vzpostavitev evropske socialne razsežnosti. Gospod Monti je to zadevo obravnaval lani v svojem odličnem predlogu za vse nas. Mislim, da je omenil nadvse ključno točko, ko je dejal, da obstajajo nekatera ozka grla, z drugimi besedami, nekatere kritične točke, ki jih moramo sprejeti in se jih lotiti, če želimo doseči napredek, nekatera od njih pa so socialne in okoljske narave. Dejansko je to po mojem mnenju osrednja zamisel, ki jo moramo povzeti ali ji slediti v bližnji prihodnosti.

Razprava o tem dokumentu v Parlamentu je bila razmeroma težaven proces, vendar sem zelo vesela, da lahko danes na zasedanju Parlamenta podamo naše priporočilo glede tega, kako naj bi se nadaljevalo delo Komisije in gospoda Barnierja.

Rada bi omenila tri točke, ki so za nas v Skupini Zelenih/Evropske svobodne zveze zelo pomembne in tvorijo prav osrednja sporočila. Prvo sporočilo danes je, da želimo zelen enotni trg. To naj bi med drugim dosegli z inovacijami ter uporabo javnih razpisov in naročil, s čimer bi aktivno spodbujali preobrazbo v zeleno gospodarstvo. To bi dosegli tudi z uvedbo okoljskega odtisa za izdelke in z iskanjem finančnih instrumentov, ki bi lahko omogočili izvajanje teh zelenih naložb, vključno z evroobveznicami, ki naj bi pokrile naše velike zahteve po naložbah v povezavi s preobrazbo v zeleno gospodarstvo. Drugo današnje sporočilo, ki ga posredujemo, je, da želimo socialni enotni trg. To med drugim pomeni, da želimo osnoven in temeljit socialni pregled zakonodaje, preden je predložena, in tudi, da želimo navedbo socialne politike – to je izraz, za katerega smo se dogovorili v zadevni zakonodaji o enotnem trgu, ki nas bo spominjal na obveznosti, ki nam jih nalaga Lizbonska pogodba glede temeljnih socialnih pravic.

Naše tretje sporočilo je, da želimo enotni trg potrošnikov, ki med drugim zajema velikopotezne pobude, nadzor trga in pravice potnikov.

To je torej odličen dokument, ki ga Zeleni danes lahko podpremo. Želela bi si, da bi bil nekoliko jasnejši v svojih sporočilih in da bi nam omogočil sanje o tem, da lahko Evropa povede svet na področju socialne pravičnosti, novih delovnih mest in prehoda na zeleno gospodarstvo. Verjetno nas v tem pogledu čaka še dolga pot, vendar mislim, da je to dober začetek.

  Malcolm Harbour, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, v veliko zadovoljstvo mi je, da lahko pozdravim odlična poročila vseh treh poročevalcev in da se lahko zahvalim vsem poslancem – ne samo tistim v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov, temveč tudi tistim v številnih drugih odborih, ki so zastopani tu, ki so se nam pridružili pri velikem podvigu.

Kakovost prispevkov iz vseh političnih skupin kaže, kako zelo se zanimamo za to temo. Imeli smo živahne razprave in utemeljitve, toda druži nas skupen cilj, saj želimo, da bi konkurenčno gospodarstvo enotnega trga delovalo, da bi konkurenčno gospodarstvo socialnega trga delovalo in da bi bilo to dvoje povezano. To smo do zdaj dosegli.

Zgodovina tega pomembnega projekta, ki ste jo mnogi omenili, se je začela z delom profesorja Montija, za kar se mu zahvaljujem, in z željo mojega odbora – in rad bi se zahvalil vsem koordinatorjem zlasti za podporo in energijo, ki so jo vložili v to –, da se pove, da je Parlament potreboval tudi odgovor na to. Zdelo se nam je, da se zaključek osnovnih temeljev strategije EU 2020 za pametno rast, delovna mesta in inovacije – enotni trg – ni zares odražal kot politična prednostna naloga. Lahko smo sodelovali s komisarjem – in tu se zahvaljujem Michelu Barnierju, ki je izkoristil priložnost za sodelovanje z nami –, da smo to izrazili kot politično prednostno nalogo v obliki akta za enotni trg.

To je bil pravi uspeh za Parlament. To je nauk, kako lahko odbori z medsebojnim sodelovanjem uporabijo svojo pristojnost za dajanje političnih pobud, da to gibanje pomaknejo naprej, kajti če ne bi bilo Parlamenta, danes ne bi bili tukaj. Navdušen sem, da je Martin Schulz tukaj – edini vodja skupine tukaj –, in ga toplo pozdravljam. Upam, da se bo iz tega nekaj naučil za prihodnje delo, ki ga bo morda opravljal v tem parlamentu.

Ob razmišljanju o tem, kaj vsebuje to poročilo, pride na misel več sporočil. Najprej so mnogi kolegi dejali, da smo na področjih, kot so predvsem blago in storitve, opravili veliko dela, vendar to ni dovolj znano; ljudje tega ne izkoriščajo. Obstajajo tudi področja, ki jih res moramo razviti. Nekatera so zajeta v strategiji EU 2020, inovacije in digitalna omrežja. Zelene tehnologije se premalo odražajo, čeprav nekatere niso primerne za svoj namen.

Zelo sem bil vesel vaših besed o javnih naročilih, spremeniti pa je treba tudi vzajemno priznavanje. Pri tem bomo sodelovali, toda danes smo ustvarili okvir in temelje, na katerih moramo to premakniti naprej. Ponovno bi se rad zahvalil vsem vam, ki sodelujete pri velikih prizadevanjih v imenu vseh evropskih državljanov.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8))

  Nicole Sinclaire (NI). – Gospod predsednik, rada bi zastavila vprašanje gospodu Harbourju, kolegi poslancu za West Midlands v Združenem kraljestvu. Veliko je govoril o vključenosti v Evropsko unijo in vplivu le-te; pravzaprav je predsednik enega najbolj vplivnih odborov v Evropskem parlamentu – Odbora za enotni trg. Dejansko je edini konzervativni poslanec Evropskega parlamenta, ki je predsednik odbora. Pred kratkim je predložil pisno izjavo v podporo malim podjetjem, vendar je zbral komaj nekaj več kot 200 podpisov. Je to stopnja njegovega vpliva? Ali je morda samo evrofil v preobleki evroskeptika v nepomembni skupini ECR, ki znova in znova zavaja britansko javnost.

  Malcolm Harbour (ECR). – Gospod predsednik, gospa Sinclaire in jaz zastopava regijo Združenega kraljestva, delovna mesta in prihodnost njenih državljanov pa so odvisni od enotnega trga. Ves čas delam z malimi podjetji in lahko ji povem, da mala podjetja v Midlandsu, ki dobavljajo velikim podjetjem v avtomobilski industriji čisto blizu najinih domov, sedaj delajo nadure zaradi novih priložnosti, ki smo jih ustvarili zanje z okvirom, ki jim omogoča, da napadejo trg s 500 milijoni ljudmi – tako veliko območje.

Niti najmanj se ne opravičujem za delo, ki ga opravljam tu. Želim si, da bi bili drugi ljudje bolj konstruktivni in da bi opravljali pravo delo za svoje lokalne državljane, namesto da se pridejo sem samo pritoževat.

(Aplavz)

  Kyriacos Triantaphyllides, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospod predsednik, komisar, zelo sem užival v vajinem današnjem govoru. Toda naše mnenje je, da se Komisija drži filozofije, na kateri temelji lizbonska strategija, ki glede na uradno stališče Komisije ni uspela izpolniti svojih ciljev.

Strategija za enotni trg mora najprej pojasniti svoje vizije in na novo opredeliti svoje prednostne naloge, tako na teoretični kot praktični ravni, da bo dovolj prepoznavna za javnost. Mislimo, da je trg koristen, da ima svoje prednosti, toda ni sam po sebi socialni model. Socialno razsežnost je treba opredeliti kot glavno prednostno nalogo in nova agenda za enotni trg mora biti oblikovana tako, da izboljšuje socialno pravičnost. V svobodni tržni družbi ne more biti vse naprodaj. Javne gospodarske službe, javne zdravstvene storitve in storitve gospodarskega pomena ne bi smele biti zajete v zakonu o konkurenčnosti ali zakonodaji o enotnem trgu. Univerzalen dostop do izvedljivih javnih storitev visoke kakovosti je ključno politično vprašanje. Obenem ne smemo potisniti na stran temeljnih pravic, kot je pravica do sindikalne dejavnosti.

  Matteo Salvini, v imenu skupine EFD. – (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, ne bom imel še enega govora o posameznih točkah. Zastopam koalicijsko partnerico v vladi ene od ustanovnih držav Evropske unije, namreč Severno ligo. Ne gre za boljše komunikacije – slišal sem kolega govoriti o ambasadorju komunikacij v primeru napada na dejavnosti Evropske unije –, temveč za vključevanje ozemelj.

Cenimo te tri ukrepe. Imajo pozitivne vidike in vidike, ki jih je treba izboljšati, za katere smo kot skupina vložili spremembe. Temeljni dejavnik je vključenost, kajti Italija se razlikuje od Finske in Portugalske. Pomembno je, da bi to morala biti priložnost in ne nekaj vsiljenega, kar so nekatere direktive v preteklosti pogosto postale.

Previdni moramo biti, ko tiste države, ki ne upoštevajo smernic, obravnavamo kot kršiteljice, kajti če ne morejo spoštovati smernic, to verjetno ni kar tako, temveč zato, ker teh direktiv ni mogoče enakomerno uvesti v 27 državah.

Enotni trg je naš cilj. Ni cilj, temveč sredstvo, in zato je za mala in srednje velika podjetja in potrošnike pomembno, da je proces v osnovi konkreten, da ne gre za načelne izjave, ampak konkretne ukrepe, ki se začnejo s temi dvanajstimi točkami, in drugič, potrebna je prava vključenost vlad in ozemelj, sicer tvegamo, da bomo vzpostavili še en okvir, ki ga ljudje in proizvajalci ne bodo sprejeli kot dobrodošlega. Noben ambasador komunikacij ne more ugotoviti, ali je direktiva ali enotni trg primeren za socialno in produktivno tkivo, ki ga mora sprejeti.

  Nicole Sinclaire (NI). – Gospod predsednik, kar zadeva pravilnost postopka, pravilnik kot prvo navaja, da če želi poslanec tega parlamenta opozoriti na pravilnost postopka, mora predsednik to omogočiti, in jaz sem želela opozoriti na pravilnost postopka.

Ti modri kartončki poslancu omogočajo, da drugemu poslancu postavi vprašanje. Če se poslanec ne zmeni za vprašanje, mislim, da mu morate vi, gospod predsednik, naročiti, da odgovori na to vprašanje.

Moje vprašanje je bilo preprosto: kako je vpliv gospoda Harbourja pripomogel k sprejetju njegove pisne izjave, ki ni pridobila potrebnega števila podpisov?

  Predsednik. – Naš cenjeni kolega gospod Harbour je odgovoril. Vsak si lahko po svoje razlaga ta odgovor kot bolj ali manj popoln. Vam se morda zdi pomanjkljiv, drugim pa morda popoln. Toda razprava se tu konča. Tako pomembne teme ne moremo spremeniti v dvostransko razpravo med vami in gospodom Harbourjem.

  Laurence J.A.J. Stassen (NI) . – (NL) Gospod predsednik, naj začnem s pozitivnimi stvarmi. Poročila, ki so pred nami, vključujejo mnoge dobre predloge, na primer napredek na področju direktive o storitvah, evropski patent in obravnavo prekomernih stroškov gostovanja. To so stvari, ki bodo vplivale na ključno vprašanje notranjega trga in pomagale posameznim državljanom in podjetjem, da se pomaknejo naprej.

Na žalost moram povedati tudi, da obstajajo mnoge druge pobude, ki gredo daleč prek cilja notranjega trga. Nekaj jih bom omenila: podnebni cilji in cilji glede CO2, socialnoekonomska enakost, pošteni delovni pogoji in seveda večja solidarnost: se pravi, program socialnoekonomske prerazporeditve, za katerega se bo nedvomno porabilo več denarja. Vsi ti predlogi imajo socialističen priokus in kolikor vidimo, nobeden od njih ne sodi v okvir pristojnosti Evrope in vsekakor nima nobeden od njih nič opraviti z notranjim trgom. Utopično je misliti, da je mogoče razlike v Evropi izbrisati s socialnoekonomskimi posegi. Namen notranjega trga ni nikoli bil ustvariti vseobsegajočo enakost v Evropi.

Gospod predsednik, delegacija nizozemske Stranke za svobodo (PVV) bi raje imela notranji trg, ki se osredotoča na osnovno vprašanje, ki je spodbujanje svobode in gospodarskega sodelovanja. Lotite se dela na teh dveh področjih, za kar je že skrajni čas, in se znebite vseh nepotrebnih pobud. Za PVV je vizija notranjega trga, ki se razširja tukaj, preveč oddaljen most.

  Róża, grofica von Thun Und Hohenstein (PPE). – Gospod predsednik, rada bi povedala komisarju, da smo se med pripravljanjem poročila o vašem bogatem dokumentu tako kot vi ves čas zavedali, da je namen enotnega trga služiti Evropejcem. Morda je točno to razlog, da so bila pogajanja med različnimi političnimi skupinami o končni obliki besedila tako težka. Strinjam se z njimi, da smo lahko zelo čustveni glede enotnega trga, tudi če se ne zaljubimo vanj.

Res je dobro, da Evropski parlament danes pošlje jasen signal Komisiji in Svetu v obliki 15 prednostnih predlogov, in jaz osebno sem zadovoljna, da smo poudarili pomen mobilnosti naših državljanov. Boljši dostop do bančnih storitev; lažje prepoznavanje poklicnih kvalifikacij; popolna prenosljivost pokojnin: to so področja, na katerih državljani potrebujejo rešitve, da lahko v svojem življenju študirajo, delajo in vlagajo v različnih državah članicah.

Evropejci od nas pričakujejo konkretne ukrepe za konkretne potrebe in te moramo zagotoviti. Vzemimo na primer cene za glasovno in podatkovno gostovanje. Skrajni čas je, da prenehajo ovirati mobilnost Evropejcev na tej celini – naši celini brez notranjih meja. To vprašanje se obravnava tudi v dokumentu, o katerem bomo glasovali danes.

Na koncu Evropski parlament predlaga zamisel o organizaciji letnega foruma o enotnem trgu, ki naj bi omogočil pristno razpravo z državljani. Zame je to ključen način vključitve evropskih državljanov v reformo enotnega trga ob njegovi 20. obletnici in ob tem dogodku nam vsem želim veliko uspeha.

  Mitro Repo (S&D). – (FI) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, eden od razlogov za težave enotnega trga je slabo upravljanje. Trenutno neopravičljivo veliko število direktiv predolgo čaka na nacionalno izvajanje. Mnogo preveč jih je bilo izvedenih nezadovoljivo ali nepravilno.

Države članice morajo same prevzeti odgovornost za uspešno delovanje enotnega trga. Skupna pravila, ki se ne spoštujejo na noben oprijemljiv način, nimajo vrednosti. Ena od nevarnosti je v neenakosti državljanov EU. Pravice in obveznosti morajo biti enake za vse državljane in podjetja EU.

Po mojem mnenju poročilo gospe Kalniete ne poudarja dovolj, kako pomembna je vloga Evropskega parlamenta. Skladno z Lizbonsko pogodbo mora biti vloga Parlamenta kot zakonodajalca enakovredna vlogi Sveta. Prepričan sem, da bo ponovni zagon enotnega trga temeljil na enakovredni udeležbi in tesnem sodelovanju vseh institucij EU. Samo s skupnim delovanjem lahko dosežemo cilje, ki so bili prvotno zastavljeni za enotni trg. Ti cilji so: spodbujanje konkurenčnosti, socialno tržnega gospodarstva in trajnostnega razvoja.

V govoru na včerajšnjem zasedanju je gospod Schulz odločno dejal, da ne predsednik Komisije ne predsednik Evropskega sveta nimata pravice omalovaževati vloge Parlamenta. Verodostojnost politike EU in prihodnost Evropske unije sta končno odvisni od učinkovite demokracije. Legitimnost dela Parlamenta zagotavlja 500 milijonov evropskih volivcev na neposrednih nacionalnih volitvah. Oni so med najpomembnejšimi vplivnimi ljudmi, akterji in nosilci odločanja v Evropi. Tudi uspešno delovanje enotnega trga in prihodnost Evropske unije sta odvisna od tega, kako se bodo obnašali in kakšne odločitve bodo sprejeli.

  Olle Schmidt (ALDE). – (SV) Gospod predsednik, EU je vsekakor več kot samo enotni trg, toda brez enotnega trga ni EU. Enotni trg je naše najpomembnejše orodje, da izvlečemo EU iz gospodarske krize.

Zato ni navzkrižja med tistim, kar je dobro za državljane Evrope, in tistim, kar je dobro za evropska podjetja. Vsi bodo zmagovalci, če nam uspe odstraniti preostale ovire za prost pretok ljudi, blaga, kapitala in storitev. Enotni trg je še vedno daleč od popolnega in predvsem storitveni sektor je treba prenoviti in izboljšati. To velja tudi za digitalni trg, da bomo lahko poželi koristi dinamičnih učinkov prostega gibanja.

Eden od temeljnih kamnov enotnega trga je evro. Skupna valuta ustvarja stabilnost za podjetja, ki jim ni treba skrbeti zaradi menjalnih tečajev. Evro poenostavlja trgovanje prek meja. Če bi evro uvedli v celotni EU, tudi v moji državi, na Švedskem, bi to seveda spodbudilo in okrepilo Evropo ter dalo enotnemu trgu dodatno moč. Imeli bi več delovnih mest in večjo blaginjo.

Mimogrede, gospod predsednik, povsem podpiram pripombe gospoda Malcolma Harbourja.

  Pascal Canfin (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, komisar, mislim, da se mnogi kolegi poslanci spominjajo, da ozadje tega svežnja za enotni trg izhaja iz poročila gospoda Montija in da je slednje priporočalo pomemben kompromis med tistimi, ki zagovarjajo več konkurence, če lahko tako rečem, in tistimi, ki zagovarjajo to, da se večji pomen pripiše socialnim, okoljskim in davčnim vidikom.

Mislim, da smo tu v Parlamentu – in če besedila ne bodo raztrgana na glasovanju, ki bo čez nekaj ur na plenarnem zasedanju – uspeli najti ta kompromis, tudi v 14 predlogih, ki so nastala iz celotnih treh poročil. Vem tudi, da imate v kolegiju komisarjev razprave, da bi ugotovili, katere osrednje teme boste obdržali, in seveda bomo veliko pozornosti namenili temu, ali se bo to ravnovesje, ki je vzpostavljeno v Parlamentu in ki si ga je želel gospod Monti, povzelo in razširilo na 12 osrednjih projektnih tem, ki ste jih omenili.

Rad bi izpostavil tri točke, ki se mi zdijo posebno pomembne, poleg tistega, kar je gospa Turunen pred kratkim povedala v imenu Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze. Prvi vidik zadeva konkurenco. Vprašanje enotnega trga je ugotoviti, v kaj lahko osredotočimo konkurenco. Ali osredotočimo konkurenco v inovacije, proizvode ali v pravila, prek okoljskega dampinga ali socialnega dampinga? Mislim, da smo dejansko dosegli ravnovesje tu v Parlamentu – in upam, da ga lahko prenesete v Komisijo –, kar pomeni, da pravimo „da“ večji konkurenci prek inovacij, „da“ več kapitalskim naložbam, pa tudi „da“ socialni klavzuli, „da“ okoljskim standardom, ki zagotavljajo, da konkurenca ne vodi v regulativni damping. To sta dva vidika, ki sta po mojem mnenju temeljna za naš kompromis.

Druga točka, ki bi jo rad poudaril, zadeva z davkom povezane vidike. Ko ste v prvi različici akta za enotni trg predlagali konsolidirano davčno osnovo za pravne osebe za multinacionalna podjetja, to ni bil neobvezni predlog: z drugimi besedami, ta konsolidirana davčna osnova bi veljala za vsa podjetja. V predlogu, ki ga je Komisija izdala pred kakšnimi 10 dnevi, je to neobvezen ukrep: z drugimi besedami, namesto da bi gradila vidik enotnega trga, ga Komisija ruši. Dodali boste nov sistem, dodali boste plast zapletenosti, dodali boste regulativno arbitražo, namesto da bi ustvarili davčno uskladitev. Predlog, ki ga je vložila Komisije pred dvema tednoma, je povsem v nasprotju s tem, kar želimo v Parlamentu, in z vašim predlogom.

Zadnja točka, ki jo želim zelo hitro poudariti, je pojem vzajemnosti, v natanko enakem smislu, kot ste to storili vi. Enotni trg zajema 500 milijonov ljudi; to je gospodarski subjekt, vendar tudi političen subjekt, ki nam mora zagotoviti večji vpliv pri oblikovanju globalizacije.

  Edvard Kožušník (ECR). – (CS) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil komisarju za njegovih 12 ukrepov za akt za enotni trg in ker ga je navdihnilo poročilo Maria Montija, vendar bi rad omenil ime nekoga, ki je pri tem pomemben, s čimer se zagotovo strinjamo vsi mi, ki smo se ukvarjali z dejavnostmi notranjega trga v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov, in to je ime Malcolma Harbourja.

Njegovo ime je zagotovo eno najpomembnejših na današnjem zasedanju. Komisar ne bo užaljen, saj je sedel z nami v odboru, ko je Malcolm Harbour podal pobudo za notranji trg, pobudo, ki je ponovno odprla celotno razpravo o notranjem trgu, in vsi – ne glede na politično pripadnost, bodisi socialisti, zeleni, liberalci ali sami evropski konzervativci in reformisti –, rekel bi skoraj vsi, so podprli to zamisel, zato želim omeniti ime Malcolma Harbourja. Mislim, da se moramo zdaj boriti proti gospodarskemu nacionalizmu, in čas je le eden od naših sovražnikov v tem boju. Kar zadeva pomanjkanje časa, polagam svoje upe na komisarja Barnierja, da bo lahko teh 12 ukrepov spremenil v zakonodajne ukrepe.

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL). – (SV) Gospod predsednik, gospa Győri je na začetku svojega govora dejala, da potrebujemo gonilno silo gospodarstva. To res potrebujemo, vendar bi rada dodala, da potrebujemo tudi gonilno silo socialne pravičnosti in trajnostne družbe. Socialnih pravic ne smemo nikoli dojemati kot ovir. Nasprotno, so osnovni pogoj za trajnostno in socialno gospodarstvo ter rast. Nihče ni omenil zamisli nove strategije za davek na dodano vrednost. To bom storila jaz, saj imamo v različnih državah članicah različne predpise o DDV. Švedska, na primer, velik del svojega sistema socialnega varstva financira s predpisi o DDV. Zaradi zakonodaje EU že imamo težave, saj nam EU ne dovoli, da bi bile nevladne organizacije oproščene DDV. To vpliva na vse prostovoljne organizacije, na primer tiste, ki zagotavljajo dejavnosti za otroke in mlade. Mora nam biti dana pravica, da se sami odločamo o teh predpisih o DDV.

  Oreste Rossi (EFD). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, oblikovanje enotnega trga je eden od ciljev Evropske komisije v odziv na gospodarsko krizo.

Vsa tri poročila imajo pozitivne in negativne vidike. Strinjamo se z uporabo novih tehnologij, elektronskega poslovanja in inovacij za spodbujanje rasti podjetij in povečanje konkurenčnosti. Da bi spodbudili oblikovanje trga za Evropejce, mora biti boljše usklajevanje trgovske dejavnosti prednostna naloga, da se bo nadzorovalo blago iz tretjih držav. Oblikovanje skupnega enotnega trga je lahko le priložnost za gospodarsko rast, saj izpolnjuje merila preglednosti in večje vključenosti regionalnih okoliščin.

Še vedno obstajajo težave, kot sta podelitev posebnega pooblastila predsedniku Komisije kot nadzorniku enotnega trga ter pomanjkanje zaščite malih in srednje velikih podjetij in njihovih zaposlenih. Če želimo podpreti evropsko gospodarstvo, moramo ustaviti selitev podjetij.

  Csanád Szegedi (NI). - (HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v bistvu se lahko strinjamo s poročilom, ki je pred nami. Vprašanje pa je, kolikšen pomen mu lahko zares pripišemo. Hočem reči, prost pretok ljudi in kapitala so načeloma lepe besede, toda kaj od tega so Madžari do sedaj videli? Videli so, da lahko zahodna prestolnica pride v vzhodno Evropo, iz vzhodne Evrope pa gredo lahko na zahod samo ljudje, torej obstaja samo prost pretok ljudi. Nemogoče si je predstavljali, mar ne, da bi madžarski ali morda češki ali poljski podjetniki kupili, na primer, nemško podjetje Volkswagen ter ga nato zaprli, da bi ustvarili svoj trg. Nasprotno pa so nemški, francoski in britanski podjetniki to storili Madžarski, ko so odpravili industrijo sladkorja, živilsko industrijo, industrijo konzerviranja in tekstilno industrijo v državi. Leta 2004 so se celo zavzemali, da se pridružimo Evropski uniji, ker bi madžarski podjetniki potem lahko odprli slaščičarne na Dunaju. Madžarski podjetniki ne le, da ne morejo odpreti slaščičarn na Dunaju, ne morejo jih odpreti niti v majhni vasi. Zato je treba ponovno vzpostaviti živilsko industrijo, tekstilno industrijo in industrijo konzerviranja tudi v vzhodni Evropi, da bomo lahko člani, spoštovani člani Evropske unije z enakimi pravicami.

  Andreas Schwab (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospod Barnier, gospe in gospodje, rad bi se iskreno zahvalil vsem v Evropskem parlamentu in Evropski komisiji, ki so sodelovali pri tem skupnem poročilu.

Pred skoraj 20 leti je bil z Enotnim evropskim aktom ustanovljen notranji trg. Od takrat je bilo nedvomno doseženo veliko, toda postopek je kot tekma na 100 metrov. Zadnjih nekaj metrov je najtežjih in najbolj napornih. Dejstvo, da nam je gospod Barnier v posvetovanju z drugimi komisarji predstavil neverjetno usklajen pristop k zadnjim nekaj metrom v tekmi proti notranjemu trgu, je še toliko bolj dobrodošlo. V preteklosti ni bil dosežen ustrezen napredek ne na enem ne na drugem področju, ravno zato, ker strategije niso primerno preverili razni generalni direktorati in Komisija, da bi zagotovili njeno skladnost. Sodelovati moramo v vseh skupinah v Evropskem parlamentu in s Komisijo, da bi zagotovili, da se te razmere spremenijo.

Ključni element zadnjih nekaj metrov tekme za notranji trg, končni finiš, kot mu rečem, je vodilno načelo socialno tržnega gospodarstva, kar pomeni, da se resno jemlje pravice zaposlenih, podjetij, državljanov in vseh, ki sodelujejo v poslovnem svetu, ter zagotovi, da lahko dosežemo pošteno ravnovesje med različnimi državami članicami in tudi med različnimi interesi zainteresiranih strani. Mislim, da so kompromisi, ki smo jih dosegli v različnih skupinah, zelo blizu temu načelu.

Kljub temu, gospod Barnier, bi rad poudaril, da se je Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) znotraj vseh odborov dogovorila o seznamu prednostnih nalog za naslednje ukrepe, ki se bodo izvedli iz svežnja, ki ga predlagate. Seznam vsebuje štiri ključne točke. Želimo videti sklepna prizadevanja, da se na notranjem trgu uvedejo temeljne svoboščine. Na primer, četrtina poklicnih kvalifikacij obstaja samo v eni državi članici v Evropski uniji. To kaže, da je še vedno treba veliko narediti in da trg ne deluje ustrezno v smislu odprtosti.

Poleg tega želimo ustvariti čezmejni, digitalni notranji trg in vzpostaviti globalno perspektivo na notranjem trgu. Predlogi o politiki javnih naročil so izjemno pomembni v tem pogledu in Parlament bo sestavil resolucijo o tej temi med naslednjim zasedanjem.

  Bernadette Vergnaud (S&D). – (FR) Gospod predsednik, gospa Győri, komisar, gospe in gospodje, rada bi čestitala vsem poslancem Evropskega parlamenta, ki so sodelovali pri pripravi teh poročil. Mislim, da nam je uspelo izdelati tri uravnotežena besedila, ki kolegiju komisarjev pošiljajo jasen signal iz Parlamenta o naših prednostnih nalogah glede enotnega trga, ki učinkovito deluje v imenu naših državljanov, glede rasti in podjetij.

Kot poročevalci v senci za poročilo gospoda Buşoija smo oblikovali jasen načrt za Komisijo. Kot prvo, in o tem se vsi strinjamo, komisar, obstaja predlog za zakonodajni okvir za javna naročila, javna-zasebna partnerstva in koncesije za storitve, ki bi moral zaščititi male izvajalce, mala in srednje velika podjetja ter lokalne naročnike in bi zagotovil vzajemnost med EU, industrializiranimi državami in pomembnimi državami v razvoju.

Potem moramo zagotoviti tudi, da damo prednost skupni konsolidirani davčni osnovi za pravne osebe in jasnemu okviru za DDV. To je ključno, če želimo, da naša mala in srednje velika podjetja uspevajo v zdravem konkurenčnem okolju.

Končno pa moramo zagotoviti financiranje inovacij, da lahko z uvedbo evroobveznic spodbudimo močno in trajnostno rast velikih evropskih infrastrukturnih projektov.

Na koncu bi rada poudarila, kako pomembno je po mojem mnenju, da smo dosegli zadovoljiv kompromis o ključnih vprašanjih, ki sta zagotovitev socialnih pravic v različnih zakonodajah o enotnem trgu in zaščita storitev splošnega pomena v duhu Lizbonske pogodbe.

Komisar, pošiljamo vam zelo jasno sporočilo: gospodarstvo mora služiti državljanom in ne obratno. Potrebujete našo pomoč. Danes vam nudimo to pomoč skupaj s pomembnim izzivom: združevanje naših državljanov z evropskim projektom. Ne pustite nas na cedilu in jim zagotovite zaupanje, ki ga potrebujejo!

  Adina-Ioana Vălean (ALDE). – Gospod predsednik, kot liberalka pozdravljam uvedbo akta za enotni trg. Odstranitev nacionalnih ovir bi morala ustvariti učinkovit enotni trg, toda ali to res velja v vseh sektorjih? To se mi zdi očitno v energetskem sektorju in še bolj v smislu pomanjkanja virov in mednarodnih napetosti. Trdno sem prepričana, da mora Evropa uporabiti svoj vpliv, da države članice potisne v medsebojno povezovanje in vlaganje v infrastrukturo kot osnovni pogoj za skupni energetski trg in zanesljivost oskrbe.

Toda ta nova bruseljska mantra je zaželena le, dokler krepi konkurenčnost in niža cene za potrošnike, obstajajo pa sektorji, kjer to morda ni mogoče. Dvomim, da bo ustanovitev evropskih telekomunikacijskih prvakov, vzpostavitev vseevropskega sistema licenc za spletno vsebino v avdiovizualnem sektorju ali na enotnem trgu privedla do večje konkurenčnosti na dolgi rok ali spodbudila ustvarjalnost, kulturo in rast. Morda bi si morali vzeti čas ter se usesti in razmisliti ter se ne bi smeli brezglavo zagnati v zamisel o preprostem trgu.

  Emma McClarkin (ECR). – Gospod predsednik, najprej se bom zahvalila vsem poročevalcem za njihova prizadevanja, zlasti pa gospe Kalniete za vse njeno trdo delo, in za usmerjanje našega predsednika Malcolma Harbourja.

Po ocenah vlade Združenega kraljestva znaša vrednost pravega enotnega trga 800 milijard EUR BDP EU – zares osupljiva številka. Da bi to dosegli, je potrebno še veliko storiti. Boljše upravljanje enotnega trga mora biti ključna strateška prednostna naloga za EU. Bistvenega pomena je, da si v teh težkih gospodarskih časih prizadevamo povečati našo konkurenčnost, rast, ustvariti delovna mesta in spodbujati inovacije. Zadovoljna sem z izidom tega poročila, ki poudarja, da je pomembna jasna zaveza in pa, da države članice prevzamejo svoj del odgovornosti za ponovni zagon enotnega trga, kar je ključno za uspeh.

Z izvedbo strogega procesa spremljanja in skrajšanjem časa za prenos direktiv bodo države članice lahko povečale trgovino in zagotovile dobro delujoč enotni trg. Zelo podpiram tudi prednostni ukrep, ki je poudarjen v poročilu gospoda Correie de Camposa glede vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij, o katerem bom poročala. Nujno moramo opredeliti ovire, s katerimi se spopadajo države članice pri izvajanju te direktive, in poklicni strokovnjaki sami.

  Cornelis de Jong (GUE/NGL). – (NL) Gospod predsednik, zdaj ko razpravljamo o odličnem poročilu gospoda Louisa Grecha, sem dobil vtis, da se Parlament in Komisija zavedata, da mora notranji trg postati bolj socialno usmerjen.

Vsi smo se strinjali, da je pojasnilo o delnem neuspehu notranjega trga v dejstvu, da je osvojil srca velikih podjetij, ne pa tudi navadnih ljudi. Toda niso še bili sprejeti nobeni predlogi za socialno poglavje za zaščito sindikalnih pravic in kolektivnih pogodb. Po drugi strani so vodje vlad in Komisija govorili o omejitvah plač, nekateri pa so celo pozivali k ukinitvi kolektivnih pogodb. Zdaj je vprašljiv že sam obstoj sindikalnega gibanja.

Komisar Barnier, ne pustite, da vas to vrže iz tira. Sledite svojemu socialnemu srcu in zagotovite, da notranji trg postane trg za vse, ne le igrača velikih podjetij. Zato vas pozivam, da vložite predlog, ki bo jasno navajal, da socialne pravice ne smejo biti podrejene načelu neobrzdane konkurence.

Samo nekaj bi rad povedal kolegici gospe Sinclaire. V veselje mi je bilo sodelovati z Malcolmom Harbourjem pri pisni izjavi o malih in srednje velikih podjetjih. Vi niste zagotovili nobene podpre in vaša kritika izjave se mi zdi povsem neutemeljena.

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Gospod predsednik, poskus, da ustvarimo enotni trg za podjetja in rast, se spopada s številnimi upravnimi ovirami, ki so naravna posledica dejstva, da se je poslovno okolje v različnih državah članicah razvilo neodvisno, v različnih stopnjah in različnih pogojih. Prizadevanja, da bi uskladili poslovno okolje vseh 27 držav članic, se mi zdijo izjemno zahteven cilj. Zato bi rad opozoril na možen alternativni pristop, ki ne zahteva popolnega sodelovanja vseh držav članic od samega začetka. Postopek iz člena 20 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) nam je že omogočil, da dosežemo znaten napredek, kar zadeva trdovratno težavo evropskega patenta, prek tako imenovanega okrepljenega sodelovanja na področju enotnega patentnega varstva. Trdno verjamem, da če je skupina gospodarsko močnejših držav članic, kot sta zlasti Francija in Nemčija, zbrala voljo, da poenoti računovodska pravila in oblikuje skupni sistem računovodstva in obdavčitve, bi bilo z okrepljenim sodelovanjem skladno s členom 20 PEU mogoče položiti temelje za skupen računovodski sistem, ki bi se mu lahko postopoma pridružile druge države članice. Trdno verjamem, da je mogoče z dobro izbranimi, odmerjenimi, postopnimi koraki znatno pripomoči k delovanju enotnega trga EU.

  Mike Nattrass (NI). – Gospod predsednik, gospa Kalniete želi ponovno zagnati enotni trg, o čemer govori kot o raketi V-2: izjemno nevarna, vendar nikoli ne zadene tarče. Gospod Correia de Campos je zaskrbljen zaradi gibanja delavcev. No, tudi jaz sem.

EU je preplavila Združeno kraljestvo z dodatnimi delavci. Združeno kraljestvo vidi svet kot trg. Prisilni jopič predpisov EU zapira našo industrijo, preprečuje inovacije, če prehitevajo predpise, in zapira tradicionalno industrijo, če je proizvod dober, vendar drugačen od odobrene celinske različice.

Tu je žrtev malo podjetje. Združeno kraljestvo je med tistimi, ki izpolnjujejo zahteve, vendar zaradi tega trpi: na primer, drago ga stane skladnost v svinjereji ter industriji jajc s predpisi, ki jih Komisija ne bo uveljavila, zato so naši proizvodi nekonkurenčni. Poznam še mnoge primere, vendar sem dobil samo eno minuto, da rešim mala podjetja.

  Amalia Sartori (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, mislim, da je pomembno, da se zdaj v en glas zahvalimo gospodu Barnierju za njegovo delo in tudi za izjemno delo gospoda Harbourja.

Pobuda, ki jo je predložila Komisija, je posledica dolgoletnega dela, ki so ga opravljali tudi kolegi poslanci predhodniki gospoda Barnierja. S to objavo lahko končno na tej točki bolje izpostavimo in damo prednost vprašanju enotnega trga, ki zaradi razlogov, ki se jim ni mogoče izogniti in ki jih javnost težko razume, po mojem mnenju ni bil deležen dovolj pozornosti v programu 2020.

Mislim, da je enotni trg velik izziv Evropske unije. Po eni strani nas lahko izvleče iz kriznih razmer, po drugi strani pa nas lahko naredi še močnejše in vplivnejše, kar zadeva politike, ki se izvajajo drugje v svetu. Toda kljub temu se moramo vedno boriti proti odporu držav članic in mislim, da bodo za usmeritev iz tega poročila potrebna skupna prizadevanja vseh.

Kar zadeva mojo skupino, bi si izposodil frazo gospoda Schwaba, s katero se povsem strinjam, ki je dejal, da smo v končnem sprintu. V tem končnem sprintu so zadeve bolj razburljive, pa tudi težje. Mislim, da je to, kar zahtevamo od Komisije, za kar se moramo zahvaliti gospodu Barnierju, osredotočenost na enotnost poklicnih kvalifikacij, na digitalni enotni trg in na enotni trg za javna naročila in na posebno pozornost za mala in srednje velika podjetja. K temu dodajam svoj običajni moto: moramo poenostaviti, poenostaviti, poenostaviti.

  Patrizia Toia (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje. zahvaljujem se poročevalcem in gospodu Barnierju za njihov velikodušni prispevek Parlamentu.

Podpiramo zamisel o notranjem trgu, ki lahko razume in izpolni socialna pričakovanja ter posledice, ki jih zahteva socialna razsežnost. To ni neuresničljiv sen; je realističen in tudi sodoben. Zaradi te vizije je trg močnejši, kajti izkazalo se je, da osredotočenost samo na gospodarski element, s čimer se trg pravzaprav omeji na vprašanje ekonomije, ne bo rešila ne težav glede rasti ne težav glede kohezije.

To na kratko pomeni, da moramo v celoti doseči ideal evropskega socialno tržnega gospodarstva. V današnjih besedilih to imamo. Priznavajo se socialna podjetja, zadruge in njihova vloga, vzajemne zavarovalnice in fundacije, ki predstavljajo 10 % evropskih podjetij in mnoga naša delovna mesta. To je resničnost z resničnimi podjetji, ki prikazujejo gospodarski pluralizem in pluralizem poslovanja. Delajo s kapitalom, vendar ne zanj, in želijo ustvariti delo, blaginjo, kakovost življenja in inovacije ter dokazati, da bi te vrednote morale biti in da so lahko del notranjega trga v Evropi.

  Ashley Fox (ECR). – Gospod predsednik, največji dosežek Evropske unije je vzpostavitev enotnega trga. Prost pretok blaga, storitev, delovne sile in kapitala je gonilo inovacij in povečuje blaginjo 500 milijonov ljudi, ki živijo v Evropi.

Zaradi skupnega trga se je moja država pridružila EGS, enotni trg pa je razlog, da ostajamo del EU, toda v zadnjih letih se je osredotočenost EU oddaljila od dokončnega oblikovanja enotnega trga. Preveč časa in denarja se potroši za veličastne projekte, ki niso v korist ljudem, ki jih zastopamo. Mislim, da je čas, da se ponovno osredotočimo na enotni trg. Njegova širitev in uspeh sta ključna za naša gospodarstva. To je eno od redkih področij, kjer lahko EU zagotovi, in ne zavre, rast.

Komisarja bi prosil, naj bo drzen. Namesto da oblikuje več predpisov, ki umikajo delovna mesta iz londonskega Cityja, bi ga prosil, da se osredotoči na ustvarjanje konkurenčnega enotnega trga, ki ustvarja delovna mesta za Evropo.

  Thomas Händel (GUE/NGL). – (DE) Gospod predsednik, zakon o javnih naročilih in oddaja javnih naročil sta ključen del notranjega trga. Gospod Barnier, moj odziv na vaše pripombe o želji po spodbujanju socialnega vključevanja v tem okviru je, da sem slišal zelo malo o zaščiti socialnih pravic ali o zaščiti kolektivnih pogodb. To so nekatera temeljna pravila, ki jih, kot ste dejali, ne želite postaviti pod vprašaj. Če želimo zaščititi temeljna pravila, moramo v prihodnosti, med postopkom oddaje javnih naročil, zagotoviti, da se upoštevajo osnovni socialni standardi, da se ne spodkopavajo kolektivne pogodbe in da se prepreči uporaba poceni delovne sile. Vse to je del sodobnega zakona o javnih naročilih.

Rad bi pojasnil, da gospodarskim svoboščinam in svobodni konkurenci ne smemo več pripisovati večjega poudarka kot temeljnim socialnim pravicam. Ali želimo socialno Evropo ali pa želimo biti v stalnem sporu z ljudmi, ki se obračajo proč od Evrope, ker ne ščiti njihovih interesov.

  Philippe Juvin (PPE). – (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, gospodarska in socialna kriza našim državljanom vedno povzročita trpljenje in porodita dvom javnosti in naših gospodarstev.

Že tri leta obstajajo znatni dokazi, da se narodi, ki se spopadajo s težavami, radi zaprejo vase. Zdaj slišimo o številnih stiskaških ukrepih, naslednji trenutek pa o težavah pri potegovanju za javna naročila in sem ter tja o dvomih o sami koristnosti Evrope, kar smo ravnokar slišali v tem parlamentu. Na Evropo se kaže kot na krivca za krizo.

Toda gospe in gospodje, kriza je odgovorna za dvome. Vaše sporočilo, komisar, je, da se evropskim državljanom pove, da se je Evropa vrnila in da je njena naloga varovati jih.

V preteklosti je bila Evropa lahkoverna na področju zunanje trgovine. To se mora končati. Evropo je pogosto težko razumeti. Moralo bi jo biti lahko. Vsi smo odgovorni za regulativno dlakocepstvo, zaradi katerega ima Evropa sloves tovarne, ki po tekočem traku proizvaja zapletene podrobnosti. Evropa mora utelešati nenehno željo po poenostavitvi. Vse prepogosto je Evropa zbirka 27 pravil, ki si med seboj prevečkrat nasprotujejo. Evropa mora nadaljevati z usklajevanjem.

Nato bo prišel čas za pogovor o socialnem dampingu in davčnem dampingu med državami članicami, kajti kako mislimo kdaj doseči naš enotni trg, ko pa se predpisi še vedno tako zelo razlikujejo med državami članicami? Končno pa se Evropo pogosto dojema kot vir omejitev. Od zdaj naprej bi morala veljati za vir omogočanja.

Gospe in gospodje, komisar, kar zares želite – in to pozdravljam –, je vrniti enotni trg državljanom. To bo pomirilo njihove bojazni in jim dalo nove razloge za skupno življenje. Komisar, pri vzpostavitvi enotnega trga potrebujete politične in ne samo gospodarske temelje. Prepričan sem, da vas bo Parlament pri tem podprl.

PREDSEDSTVO: LIBOR ROUČEK
podpredsednik

  Marc Tarabella (S&D). – (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, enotni trg je bil ob ustanovitvi vir upanja za evropske potrošnike. Sčasoma pa so se pri njih pojavili resni dvomi o koristih, ki jih lahko prinese v njihovo vsakdanje življenje.

V mislim imam zlasti elektronsko poslovanje, ki se zaradi pomanjkanja zaupanja še vedno premalo uporablja. V mislih imam tudi pomanjkanje varstva potnikov in neskladnost s predpisi na tem področju v državah članicah. V mislih imam dejstvo, da še vedno potrebujemo evropski statut za vzajemne družbe in združenja potrošnikov. V mislih imam tudi popolno nepreglednost v sektorju finančnih storitev, vendar se zavedam, komisar, da neumorno delate na področju teh vprašanj.

Da bi povrnili zaupanje naših državljanov in končno zagotovili učinkovito delovanje tega enotnega trga, moramo sprejeti velikopotezne in ciljne ukrepe. To predlagamo v treh poročilih, o katerih razpravljamo danes. Zadovoljen sem zlasti z vključitvijo horizontalne socialne klavzule in klavzule o storitvah splošnega gospodarskega pomena, ki nam omogočata, da naredimo prvi korak v smeri bolj socialne Evrope. Naša dolžnost, dolžnost vseh nas tukaj, institucij – in zaupam v vas, komisar –, je hitra uvedba naših predlogov za enotni trg, ki deluje v imenu svojih državljanov.

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Gospod predsednik, če želimo oživiti evropsko gospodarstvo in okrepiti konkurenčnost v svetovnem okolju, mora biti naš cilj, da po 20 letih končno odstranimo vse ovire, ki malim in srednje velikim podjetjem preprečujejo predvsem razvoj njihovih poslovnih dejavnosti. Zato je treba dokončati uskladitev tehničnih in računovodskih standardov, spodbujati elektronsko poslovanje, povezati poslovne registre, izvesti medobratovalnost spletnih identifikacijskih sistemov in priznavanje kvalifikacij, dosledno odpravljati diskriminacijo podjetij na podlagi njihovega kraja izvora ter racionalizirati pogoje za udeležbo v javnih razpisih.

Akt za enotni trg trenutno vsebuje 50 točk, ki so nadvse ključne, in moramo jih uresničiti. Razlike v nacionalnih pravnih sistemih ustvarjajo birokratske ovire za podjetja, upočasnjujejo naložbe in omejujejo učinkovitost obsega in koristi sinergije, toda te razlike obstajajo celo na področjih, ki so že bila usklajena z direktivami, vendar so bile direktive nedosledno izvedene v državah članicah, zato ovire za poslovanje na enotnem trgu ostajajo. Kaj ne bi bilo bolje sprejeti ukrepov, ki omogočajo enotno pravno tolmačenje in enotno izvajanje v vseh državah, in omejiti direktive, ki omogočajo razlike v nacionalnem pravu?

Zelo cenim dejstvo, da si je komisar Barnier kot glavno prednostno nalogo zadal dokončno oblikovanje enotnega trga, in povsem ga podpiramo. Rada bi se zahvalila vsem poslancem Evropskega parlamenta, ki so bili vključeni in so sodelovali pri tem cilju.

  Louis Grech (S&D). – Gospod predsednik, maja 2010 je Parlament glasoval, da se enotni trg šteje za celosten, poenoten projekt, ob vzpostavljenem ravnovesju med odprtim gospodarstvom, naklonjenim malim in srednje velikim podjetjem, ter socialnimi in osnovnimi pravicami državljanov. To bi bilo treba vključiti v vso zakonodajo o enotnem trgu, pri tem pa ponovno pridobiti zaupanje državljanov.

Toda izvajanje in sprejetje mnogih odličnih predlogov iz različnih poročil in samega akta je težka naloga. Zagotoviti moramo, da se ponovno oživljen in opredeljen enotni trg uresniči in da se ne potisne na stranski tir. Na koncu so institucije tiste, ki morajo politično podpreti enotni trg in mu zagotoviti potreben zagon in vodstvo, ki ju včasih žal primanjkuje.

Glede na to torej predlagam, da bi morala biti ena od stalnih značilnosti foruma o enotnem trgu izvajanje letne ocene in revizije, da se preceni stanje enotnega trga, predvsem ali so bili cilji, opredeljeni v aktu, doseženi ali ne, s čimer bi evropske državljane prepričali, da enotni trg zares zastopa njihove interese in želje.

  Tadeusz Zwiefka (PPE). – (PL) Gospod predsednik, enotni trg se je pred 60 leti morda res zdel kot neuresničljive sanje, toda danes je dejstvo in realnost v vsakodnevnem življenju skoraj 500 milijonov Evropejcev. Seveda smo po eni strani lahko ponosni, da je bila zamisel o Evropski uniji uresničena s tako odličnimi rezultati, toda po drugi strani se moramo zavedati, da se ta projekt dejansko ne bo nikoli zaključil, kajti svet gre naprej, Evropa se razvija in državljani Evropske unije bodo še naprej, še bolj, izkoriščali priložnosti, ki jim jih nudi enotni trg.

Akt za enotni trg, o katerem razpravljamo danes, in rezultati socialnih posvetovanj kažejo, da pri uskladitvi trga EU ne gre samo za gospodarske procese v širšem pomenu besede, temveč tudi za zakonodajne rešitve, ki naj bi navadnim državljanom pomagale v celoti izkoristiti priložnost, ki jo predstavlja notranji trg EU. Zato toplo pozdravljam predloge komisarja Barnierja, ki so tesno povezani z izboljšanjem pravne varnosti in delovanja načel mednarodnega zasebnega prava, kajti ponujajo praktične rešitve za težave, ki nastajajo zaradi mobilnosti državljanov. To so zadeve, ki na prvi pogled morda niso neposredno povezane z boljšim delovanjem prostega trga, vendar postajajo vse bolj problematične za navadne državljane in poslovneže, ki poslujejo zunaj nacionalnih meja.

Bolj učinkovito delovanje enotnega trga bo v določeni meri prisililo celotno Evropsko unijo, da razvije sodelovanje tudi na področjih civilnega prava in upravnega prava. Evropski trg se mora prilagoditi najnovejšim metodam, in to bo za nas vedno ustvarjalo nove izzive, povezane z njegovo posodobitvijo. Zato z velikim upanjem in navdušenjem pričakujem, da bodo uresničena načela, vsebovana v aktu za enotni trg.

  Evelyn Regner (S&D). – (DE) Gospod predsednik, gospa Győri, gospod Barnier, notranji trg leži v srcu Evropske unije in po več letih kaosa moramo vzpostaviti nov regulativni okvir za državljane, delavce, potrošnike in podjetja.

Čarobna beseda v vseh teh ukrepih je vključenost – vključenost civilne družbe, socialni dialog in dejavna uporaba horizontalne socialne klavzule skladno z načeli socialno tržnega gospodarstva. Mislim pa, da manjka predlog o čezmejnem prenosu kraja poslovanja delniških družb, kar je prava pomanjkljivost notranjega trga. Sedanje razmere vodijo v negativno konkurenco med sistemi. To ni dobro za podjetja niti za njihove zaposlene.

Gospod Barnier, videli smo, da ste zelo delovni in da ste pripravljeni predstaviti široko paleto predlogov. Prosim, lotite se tudi te teme.

  Regina Bastos (PPE). – (PT) Gospod predsednik, poročila, o katerih razpravljamo – in poročevalcem čestitam –, krepijo niz pobud za oživitev notranjega trga. Rada bi poudarila zavezo, ki jo je izkazala Komisija, zlasti komisar Barnier, ki se mu zahvaljujem, in pozitiven odziv tega parlamenta prek Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov na to, da se da prednost konkurenčnosti in tržni dinamiki, temeljnemu stebru strategije Evropa 2020.

Evropejci in podjetja upajo na učinkovite spodbujevalne ukrepe, da lahko evropsko gospodarstvo ponovno začne rasti. Upajo na večjo zaposlenost in se veselijo večje blaginje. Kot je izpostavil komisar, bo odpiranje trgov za naša podjetja z odstranjevanjem ovir in težav zagotovilo zelo posebno pomoč in edinstveno priložnost, da podjetja izvajajo svoje poslanstvo kot gonilna sila našega gospodarstva. Ukrepi, ki so namenjeni zmanjšanju upravnega in birokratskega bremena za mala in srednje velika podjetja, olajšanju njihovega dostopa do kreditov in trga storitev ter spodbujanju evropskega patenta in priznavanju kvalifikacij, so ključni. Razvoj elektronskega poslovanja je pomemben, da se izboljša zaupanje potrošnikov in podjetij v tovrstno trgovino; osredotočenost na inovacije je ključna za močno, trajno rast; pobuda za socialno podjetništvo pa je bistvena za oblikovanje inovativnih podjetniških projektov za socialno vključenost.

To je nekaj ukrepov, ki bodo zagotovili ta velikopotezen projekt za dokončno vzpostavitev, poglobitev in popolno izkoriščanje enotnega trga v korist Evropejcev. Na koncu pa se je državam članicam podalo pomembno priporočilo, da podvojijo svoja prizadevanja za izboljšanje prenosa in izvajanja zakonodaje o notranjem trgu.

  Françoise Castex (S&D). – (FR) Gospod predsednik, komisar, nedvomno se zavedate, da so se temeljite razprave, ki so potekale v tem parlamentu o vašem sporočilu, vrtele okrog vloge javnih storitev in tega, kako so te vključene v zakonodajo.

Uspelo nam je oblikovati kompromis, ki vas poziva, da greste dlje od vašega predloga 25, in pozivamo vas, da greste dlje od samega sporočila, ki ne bi izpolnilo pričakovanj in potreb zainteresiranih strani, uporabnikov in vseh strani, vpletenih v javne storitve, poleg tega pa niti ne bi izpolnil ciljev, ki jih določate.

Evropska unija mora poslati jasno in nedvoumno sporočilo o javnih storitvah. Za to moramo vzpostaviti ustrezen pravni okvir, najsi se sestoji iz uredbe ali direktive. Lizbonska pogodba nam zagotavlja pravne temelje za to. Vi jih morate spremeniti v zakonodajni predlog. Prepričana sem, da vam bo Parlament pri tem sledil.

  Małgorzata Handzlik (PPE). – (PL) Gospod predsednik, komisar, najprej bi rada čestital poročevalcem za zelo dobro opravljeno delo. Vsi se strinjamo z izjavo, da Evropska unija potrebuje enotni trg, ki deluje bolje, zato sem pozdravila predloge o njegovi poglobitvi in izboljšanju. Ne bi želela, da se v razpravi o poglobitvi notranjega trga ne omenja največji in najbolj velikopotezen načrt – načrt, ki pa kljub mnogoletnemu delu ni uresničen – načrt o oblikovanju enotnega trga za storitve. Evropska komisija je predlagala mnoge velikopotezne in nove zamisli za poglobitev tega trga. Te so koristne in potrebne za učinkovito delovanje trga, vendar bi rada pozvala tudi k nadaljevanju in krepitvi načrtov, ki še vedno ne služijo povsem državljanom in podjetjem.

Direktiva o storitvah je ena od prvih stopenj odpiranja storitvenega sektorja, vendar ne smemo nehati pri tem. Izkušnje, ki smo jih pridobili pri pripravi direktive o storitvah, bi morali uporabiti, da odstranimo druge ovire in poenostavimo obstoječe predpise. Mnogi sektorji ostajajo zaprti, mnoge prakse v naših državah članicah ovirajo prost pretok storitev, vodilna pobuda direktive o storitvah – enotne kontaktne točke – pa ne deluje v celoti.

Komisar, po mojem mnenju mnoge pobude akta za enotni trg ne bodo prinesle pričakovanih koristi, če ne izboljšamo enotnega trga za storitve. Učinkovita uresničitev številnih pobud akta je odvisna od učinkovitega delovanja trga za storitve. Zadostuje, da omenimo priznavanje poklicnih kvalifikacij, elektronsko poslovanje in boljše pogoje za mala in srednje velika podjetja, čeprav je seznam seveda mnogo daljši. Zato pozivam Evropsko komisijo, naj dosledno odpira storitveni sektor kot temelj uspeha drugih pobud akta za enotni trg.

  Sergio Gaetano Cofferati (S&D). – (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, profesor Mario Monti, čigar liberalno kulturo se spoštuje in vanjo nikoli ne dvomi, v svojem poročilu o domačem trgu pravi, da je treba vzpostaviti ravnovesje med trgom, njegovimi pravili in pravicami ljudi, ki živijo in delajo na tem trgu. Tako pravi, ker je prepričan, da je socialna kohezija pomemben dejavnik v konkurenci, in ker kot mi meni, da se ne sme nikoli postavljati pod vprašaj dostojanstva ljudi, ne kot državljanov niti, seveda, kot zaposlenih.

Zato je pomembna socialna klavzula. To je instrument, ki ga podpira prevladujoča večina v tem parlamentu, zato prosimo vas in predsednika Barrosa, da jo vključite v vse zakonodajne akte, ki urejajo notranji trg. Samo tako, prek okrepitve vloge in prispevka posameznih delavcev, bo trg dosegel svoj potencial.

  George Sabin Cutaş (S&D). – (RO) Gospod predsednik, rad bi čestital poročevalcem za kakovostno delo, zlasti gospodu Camposu, in za pripravo velikopoteznih predlogov za odziv na izziv uskladitve dveh na videz nasprotujočih si ciljev: ponovnega zagona enotnega trga in povrnitve zaupanja evropskih državljanov v ustrezno delovanje trga.

Kolikor vidim, mora akt za enotni trg zajemati dosleden, uravnotežen sveženj ukrepov skladno s poročiloma gospoda Grecha in Montija, ki bo postavil temelje za Evropo dodane vrednosti tako za državljane kot za podjetja.

Skrbi in pravice državljanov morajo biti v središču ukrepov za ponovni zagon in okrepitev notranjega trga. V tem pogledu pozdravljam predlog o listini državljanov na ravni EU, ki bo v več jezikih zagotovila informacije o pravici do življenja in dela v kateri koli državi članici.

  Predsednik. – Zdaj bomo prešli na postopek „catch the eye“. Žal imam na seznamu okoli 18 imen, zato ne bodo vsi prišli do besede, ker nimamo dovolj časa. Vendar bom poskusil čas razdeliti pošteno in enakomerno.

  Ildikó Gáll-Pelcz (PPE). – (HU) Gospod predsednik, notranji trg usmerjajo mnogi dejavniki, ki so enako pomembni. Težavo na ravni EU povzroča pomanjkanje celovite platforme, to pa tudi povzroča priložnost za rast. Omenjena tri poročila so upoštevala te pomanjkljivosti in jih tudi odlično opredelila. Toda zgolj opis pomanjkljivosti ne bo spodbudil zainteresiranih strani. Predlagala sem številne spremembe osnutka poročila, med drugim glede reševanja določenih nerešenih vprašanj, povezanih s prostim gibanjem delavcev. Poleg tega bi moral enotni trg vsem podjetjem koristiti enako. Tu imam v mislih predvsem mala in srednje velika podjetja. Bolj intenzivna gospodarska rast v EU se lahko doseže samo z odpravljanjem ovir notranjega trga. Z drugimi besedami, integrirani trg je lahko gonilo inovacij v prihodnosti. Čestitam poročevalcem, zahvaljujem se komisarju Barnierju za njegovo delo in čestitam madžarskemu predsedstvu. Hvala, gospod predsednik.

  Monika Flašíková Beňová (S&D). – (SK) Gospod predsednik, pogosto se zgodi, da prizadevanja za ohranitev enotnega trga potekajo na račun socialnih pravic in skladnosti z določenimi nacionalnimi tradicijami na trgu dela. Zdaj pa se enotni trg spopada še z drugo težavo, saj gospodarska kriza meče senco na možnosti nadaljnjega uspešnega razvoja tega trga. Vendar se mi zdi nujno, da se v zakone, ki veljajo za enotni trg, vključi socialni element, tako da bo politika zares usmerjena v državljane in da se zagotovi kohezija prek spoštovanja socialnih pravic in pravic delavcev.

Skupaj si moramo prizadevati, da enotni trg in njegovo delovanje koristita tako državljanom kot podjetjem, s čimer prispevata k skupnemu povečanju evropske konkurenčnosti. Sprejete pravne ukrepe moramo usmeriti v izpolnjevanje ciljev, kot sta stabilna in odgovorna politika o plačah ter ustrezna zastopanost žensk na vodilnih položajih.

  Andrew Henry William Brons (NI). – Gospod predsednik, pri obravnavi poročil Evropske unije ne smete nikoli zaupati nalepki in morate vedno pogledati, kaj vsebuje paket. Zdi se, da ta poročila govorijo o enotnem trgu, trgovini in prenosu delovnih mest iz gospodarstev z visokimi plačami v gospodarstva z nizkimi plačami. Toda en poročevalec ni izpustil priložnosti za še eno pretvezo za še dodatno priseljevanje – ne le v Evropi, temveč jasno namiguje na priseljevanje iz krajev zunaj Evrope.

Poročilo gospoda Correie de Camposa omenja pritok visokokvalificiranih delavcev in sezonskih delavcev – ki ponavadi ne slovijo po preobilici kvalifikacij – kot koristnega za evropsko gospodarstvo. Ljudje se ne obravnavajo kot človeška bitja, temveč kot mobilni proizvodni dejavniki. Če pripeljemo kvalificirane delavce iz tretjega sveta, bomo revne države oropali ljudi, ki si jih ne morejo privoščiti izgubiti.

Poleg tega, če v Evropo pripeljemo ljudi iz tretjega sveta, z njimi pripeljemo tudi del tretjega sveta. Ne moremo jih spremeniti v nove Evropejce s tem, ko nanje prenesemo malce kulturnosti. Ljudje niso produkt različnih kultur; različne kulture so produkt različnih ljudi.

  Lara Comi (PPE). – (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, strinjam se s smernicami, ki so opredeljene v tem pomembnem sporočilu, ki ga je pripravila Evropska komisija v odgovor na poročilo gospoda Montija iz lanskega maja.

Upravljanje in partnerstvo sta dva ključna vidika za oživitev trga. Če mu želimo omogočiti, da postane vse bolj učinkovit in konkurenčen, potrebuje trdno politično vodenje in vodstvo na visoki ravni. To se doseže tudi tako, da se celotni evropski sistem naredi bolj demokratičen. Stališča, odločitve in akti, ki jih sprejmemo, morajo biti posledica izjemno usklajenega sodelovanja med različnimi evropskimi institucijami.

Poleg tega je mogoče vlogo Parlamenta pri pripravi zakonodaje o enotnem trgu dodatno okrepiti. Lizbonska pogodba je že veliko prispevala v tej smeri; vzpostavila je namreč nova pravila, da zagotovi večje pristojnosti Parlamenta, vendar samo to ni dovolj. V mislih imam predvsem tiste dokumente, o katerih je Parlament izrazil trdno, vendar jasno stališče, ki se razlikuje od stališča Sveta in vlad držav članic.

  Catherine Stihler (S&D). – Gospod predsednik, razprava je ključna, kajti če bomo dosegli bolj učinkovito delovanje enotnega trga, lahko ustvarimo gospodarsko rast, ki načeloma vodi k ustvarjanju delovnih mest. Vesela sem bila doseženega kompromisa o socialni klavzuli. Ravnovesje med trgom in našimi socialnimi vrednotami je ključno; če bi izgubili to načelo, bi bilo to izjemno škodljivo.

Digitalno agendo mnogi žal vidijo kot nebistveno, čeprav številne države članice napredujejo. Če države članice ne bodo izvedle te agende, bo trpela konkurenčnost celotne EU. Kakšen pritisk se lahko prenese, da se zagotovi, da noben državljan EU, ne glede na to, kje živi, ne zaostane za to digitalno revolucijo, ki nas obkroža?

Glede javnih naročil pa pozdravljam predloge Komisije. Toda kako lahko zagotovimo, da so inovativna javna naročila v središču naše agende?

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Gospod predsednik, zamisel, da morajo Evropejci ustvariti večjo zaposlenost ali več delovnih mest, je za nas temeljna. Predvsem je treba razumeti, da morajo biti državljani v središču pobude, bodisi s stališča pravic potrošnikov ali na ravni komunikacijskih strategij ali avtorskih pravic ali izboljšanja okolja za čezmejno poslovanje malih in srednje velikih podjetij, ki so hrbtenica vsakega gospodarstva.

Pospešiti moramo postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij, da bi povečali mobilnost, upoštevajoč kolektivne pogodbe. Ključen pomen pripisujem tudi izvajanju nekaterih zakonov v vseh državah članicah, ustreznemu socialnemu varstvu – ponavljam, socialnemu varstvu – in boju proti socialni izključenosti.

Gospod predsednik, na koncu bi rad povedal, da bo vključitev teh elementov v evropski okvir kvalifikacij prinesla pravo korist za državljane kot tudi učinkovit mehanizem za mobilnost delovne sile.

  María Irigoyen Pérez (S&D). – (ES) Gospod predsednik, komisar, zahvaljujem se vam za vaše besede in strinjam se z vami, da moramo prisluhniti našim državljanom in povrniti njihovo zaupanje v evropski projekt. Danes bi torej lahko bil velik dan za Evropo in evropsko socialno vključevanje. S sprejetjem teh poročil se ne le pomikamo proti oživitvi enotnega trga, ki je ključen element pri spopadanju s sedanjo gospodarsko krizo, temveč odgovarjamo tudi na zahteve državljanov, ki se želijo pomakniti v smeri večje Evrope in okrepiti socialne pravice.

Evropa se mora odzvati na nove svetovne izzive in spremeniti evropsko gospodarstvo v izjemno konkurenčno socialno tržno gospodarstvo ter spodbujati opazno rast s številnejšimi in boljšimi delovnimi mesti. Toda ta cilj mora temeljiti na vključitvi socialne klavzule v vso zakonodajo, povezano z notranjim trgom, pri čemer morajo biti državljani središče naše pozornosti in najpomembnejši, kar bi okrepilo njihove socialne pravice.

Na koncu bi prosila Komisijo, da čim prej predstavi te predloge.

  Seán Kelly (PPE). – (GA) Gospod predsednik, nedvomno je bil enotni trg zelo pomemben za države članice pri napredku, ki so ga dosegle v gospodarskih zadevah. V prihodnosti bo bolj pomemben, zlasti za države, kot je moja, ki se trudijo iziti iz gospodarske recesije.

Kolikor vidim, zahteva enotni trg dvoje: prvič, večjo ozaveščenost v javnosti in zlasti med malimi in srednje velikimi podjetji, kar zadeva njegov potencial, in drugič, odpraviti moramo ovire za njegov napredek.

Prvič, za razvoj elektronskega poslovanja je visokohitrostno širokopasovno omrežje nedvomno osnovni pogoj. Drugič, kot enotni trg v Evropi je za energijo nadvse ključno evropsko superomrežje, ki je dolgoročen projekt. Tretjič, na področju inovacij bomo potrebovali evropski patent, ki ga je omenila gospa Győri, v okviru tesnejšega sodelovanja, in tudi centre odličnosti na univerzah, ki se ocenjujejo neodvisno.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, izkušnje so pokazale, da ni ravnovesja med konkurenco ter zaščito socialnih pravic in pravic delavcev. V imenu liberalizacije enotnega trga imamo danes številnejše privatizacije, večjo brezposelnost, ki je posledica le-tega, bolj negotovo delo in v mnogih primerih slabše storitve za potrošnike. Obstajajo pomembni primeri, tudi v moji državi, na Portugalskem, ki so posledica širjenja liberalizacije v prometu, poštnem in komunikacijskem sektorju, kjer so storitve zdaj slabše, zaposlenih manj ljudi in delovna mesta bolj negotova. Zato pravimo, da je pomembno zagovarjati socialno klavzulo v vseh teh procesih. Glavna težava je, da je ne spoštujejo ne vlade ne sama Komisija ali Svet, kar je bilo jasno razvidno iz posvetovanj Sveta 25. marca.

  Olga Sehnalová (S&D). – (CS) Gospod predsednik, trdno verjamem, da sta ozaveščenost in zaupanje državljanov ključnega pomena za uspeh enotnega notranjega trga. To seveda med drugim predvideva komunikacije, ki so dostopne in razumljive državljanom. Komisijo bi rada ponovno pozvala, naj resno razmisli o tem, kako bo pojasnila svoje načrte državljanom. Javno posvetovanje o dokumentu o enotnem notranjem trgu je pokazalo, kaj želijo ljudje in kaj so po njihovem mnenju glavne šibke točke evropskega povezovanja. Večina jih je označila predlog številka 48 kot glavno prednostno nalogo, skladno s katero se Komisija obvezuje, da bo okrepila posvetovanje in dialog s civilno družbo. Zatem bo posvetila posebno pozornost stališčem potrošnikov pri pripravi zakonodaje. Upam, da bodo rezultati javnega posvetovanja v tem primeru vključeni v enačbo.

Na koncu bi se rada zahvalila in čestitala vsem poročevalcem, vam, komisar, pa želim vse najboljše pri nadaljnjem delu.

  Anna Maria Corazza Bildt (PPE). – Gospod predsednik, čas je, da se realno gospodarstvo ponovno postavi v središče evropske agende in da se povrne zaupanje državljanov v naš skupni trg. Ponoven zagon enotnega trga je zgodovinska priložnost, da se Evropa ponovno loti dela. Izkoristimo jo.

Najbolje je prizadevati si za socialno Evropo z ustvarjanjem delovnih mest, in ravno za to gre pri aktu za enotni trg. Zato sem poskušala preprečiti, da bi razvrednotili ta pomemben akt ter okrepili evropsko konkurenčno sposobnost na svetovnem trgu in ustvarili delovna mesta. Uprla sem se poskusom, da bi uvedli nepotrebne predpise in dodatno birokracijo ali vprašanja, kot je socialna klavzula. Podprla sem doseženo soglasje, da bi Komisija imela široko pooblastilo za nadaljevanje.

Zdaj je čas za ukrepanje. Vse institucije EU, zainteresirane strani in Svet bi morali prevzeti svoj del odgovornosti za napredek pri izvajanju vprašanj, kot so blagovni sveženj, direktiva o storitvah in akt za mala podjetja, ter za okrepitev zaupanja v elektronsko poslovanje.

Nenazadnje upam, da bo tudi trgovina na drobno, ki je temelj evropskega gospodarstva, uvrščena visoko na politični agendi.

  Sylvana Rapti (S&D). – (EL) Gospod predsednik, komisar, ali se zavedate, da je prihodnost Evrope v vaših rokah? Mislim, da je današnja razprava izjemno pomembna za prihodnost Evropske unije, prihodnost evropskih državljanov in prihodnost evra. Evropski državljani v 27 državah članicah izjemno težko prenašajo in razumejo varčevalne ukrepe, ki so jim bili naloženi, če ne razumejo vrednosti in pomena notranjega trga. Zato mislim, da bo ta razprava odločala, ali bo 20. obletnica enotnega trga naslednje leto praznovanje ali pogreb.

Mislim, da državljani, podjetja in upravljanje tvorijo trikotnik. Ta trikotnik mora biti enakokrak. V sedanjem stanju je stranica državljanov izjemno šibka. To je mogoče popraviti samo s horizontalno socialno klavzulo, zato smo jo zahtevali in zato si prizadevamo doseči kompromis. Za konec naj povem, da je gospod Delors dejal, da se nihče ne more zaljubiti v notranji trg. Narediti ga morate takšnega, da bo to mogoče.

  Michel Barnier , član Komisije. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zelo sem hvaležen vsem vam za kakovostne govore o številnih stališčih. Z veliko pozornostjo sem prisluhnil vsemu, kar ste imeli povedati, izražanju vaše pozornosti in tudi na splošno – in tega se zelo zavedam, saj to potrebujemo – izražanju vaše spodbude in podpore našemu pristopu.

Ponovno bi se rad zahvalil vašim trem poročevalcem, gospe Kalniete, gospodu Buşoiju in gospodu Correii de Camposu, gospodu Kožušníku pa bi rad povedal, da je upravičeno poudaril osrednjo vlogo gospoda Harbourja v tej razpravi, saj ni bilo samoumevno, da bo lahko 11 odborov, in rad bi se zahvalil poročevalcem, ki so govorili, sodelovalo. Ta celosten ali globalen pristop sta priporočila gospoda Grech in Monti, vzporedno s tem, gospe in gospodje, pa je Komisija pod vodstvom predsednika Barrosa opravila enako delo. Z drugimi 12 komisarji smo sodelovali, da bi sestavili teh 50 predlogov in naslednji teden končno opredelili 12 vzvodov za posodobitev enotnega trga in 12 simboličnih predlogov za te vzvode.

Gospod Zwiefka je ravnokar govoril o utopiji, spominjajoč se ustanovitvenih očetov. Spomnim se, kaj je eden od njih, gospod Jean Monnet, dejal, ko je bil narejen prvi korak k enotnemu trgu in sta bila prvič združena premog in jeklo leta 1950. Dejal je: „Nisem ne pesimističen ne optimističen, sem zgolj odločen.“ Mislim, gospe in gospodje, da je sedaj – in zdaj se ponavljam –, ko pozorno prisluhnete javnosti in slišite njihovo jezo, zaskrbljenost, ko vidite, koliko jih trpi, ko vidite pomanjkanje delovnih mest in rasti, čas za ponovno odločnost, zlasti na področjih gospodarstva in rasti. Poleg tega je gospa Thun ravnokar omenila to evropsko odločnost. Mislim, da je zaradi izjemno konstruktivnega dela, ki ste ga opravili skupaj z različnimi odbori in skupinami, zelo pomembno, da boste lahko kmalu – vsaj upam, da boste lahko – z glasovanjem izkazali to odločnost, ki jo bosta morala upoštevati Svet in tudi Komisija. V vsakem primeru sem zaradi podpornega dela, ki ste ga opravili skupaj, prepričan v lastno odločnost in zagotovilo mi je dal uspeh javne razprave, ki že štiri mesece poteka o aktu za enotni trg, saj smo prejeli, kolikor se spomnim, 850 prispevkov, in tudi dejstvo, da je sam Evropski svet nakazal svojo podporo našemu pristopu.

Tako bo Komisija opredelila predloge, za katere se je obvezala zagotoviti besedila v naslednjih 12 mesecih, in upam, da bomo Svet, Parlament in Komisija ta besedila lahko izvedli v letih 2011 in 2012.

Gospe in gospodje, kot lahko vidite, v Komisiji na podlagi vaše zakonodaje pripravimo mnogo predpisov. Tisti, ki jih sedaj pripravljam o naukih, ki jih moramo potegniti iz finančne krize, so reaktivni ali preprečevalni predpisi. Pri aktu za enotni trg pa je naš cilj oblikovati proaktiven in dinamičen predpis in spremeniti ta notranji trg, kot sta priporočila gospod Juvin in gospa Auconie, v to, kar bi moral biti: prostor priložnosti, in ne prostor omejitev, kot ga vidijo mala in srednje velika podjetja ter državljani.

Državljani so potrošniki, in mi si bomo prizadevali zagotoviti varnost proizvodov, ki jih uporabljajo, ter odpraviti vse diskriminatorne ovire. Državljani so delavci, in mi si bomo prizadevali za priznavanje poklicnih kvalifikacij in spoštovanje socialnih pravic tistih, ki delajo v drugi državi. To sta priporočili gospa Jaakonsaari in gospa Gebhardt. Državljani uporabljajo javne storitve. Ta pomislek ste mnogi izrazili, zlasti gospod Triantafilidis, poleg tega pa priporočam, da gospa Castex, ki je malo prej govorila, pazljivo prebere – kar je nedvomno že naredila – predlog kolega gospoda Almunie o reviziji svežnja Monti-Kroes. Mislim, da vsebuje nove in odprte odgovore o kakovosti in dostopu do javnih storitev. Poleg tega so državljani varčevalci in posojilojemalci, in jaz sem samo očrtal določbe o enotnem integriranem hipotekarnem trgu.

Poleg državljanov tudi podjetja ustvarjajo delovna mesta. O potrebi po konkurenčnosti v primeru malih in srednje velikih podjetij so ravnokar govorili gospod Creutzmann, gospod Karas in gospa Corazza Bildt. Prizadevali si bomo za ugodnejše računovodske in davčne pogoje, za napredek na področju inovacij, patentov in avtorskih pravic, kar je omenil gospod Manders, za dostop do naložb in tudi, verjemite, za zasebno-javna partnerstva. Gospe Vergnaud bi se rad zahvalil za podporo, ki jo je izkazala našemu projektu o koncesijah.

Izboljšati moramo upravljanje notranjega trga. Gospod Schwab je ravnokar dejal nekaj zelo pomembnega o odpravi predalčkanja in temu sem se poskušal posvetiti s kolegi znotraj Komisije. Ta odprava predalčkanja se nanaša na oceno različnih direktiv.

Kot že veste, trenutno izvajam oceno direktive o storitvah, ki sta jo ravnokar omenili gospa Handzlik in gospa Roithová, po posameznih državah in storitvah, in vidim jasne dokaze o predalčkanju. Včasih pride do učinka harmonike za posameznega delavca, inženirja ali arhitekta pri uporabi direktive o storitvah, direktive o poklicnih kvalifikacijah in direktive o elektronskem poslovanju.

Gospod Schwab, želim si prizadevati za potrebno odpravo predalčkanja.

Gospod Løkkegard in gospod Grech sta omenila tudi komunikacijo. Pred komunikacijo moraš nekaj narediti in ko nekaj narediš, moraš to tako pojasniti, da državljani razumejo, kaj je bilo narejeno. Zato v celotnem sistemu notranjega trga pripisujem velik pomen tistim orodjem, ki približujejo Evropo njenim državljanom: sistemu Solvit, ki začenja dobro delovati, informacijskemu sistemu za notranji trg (IMI), enotnim kontaktnim točkam, Vaši Evropi in forumu, ki ga je omenil gospod Grech, da se izboljša dialog med vsemi zainteresiranimi stranmi in civilno družbo.

Na koncu, gospod predsednik, bi rad vse spomnil na nekatera prepričanja, ki so me vodila skozi mandat, ki mi je bil zaupan ob vaši podpori.

Naj začnem s svojim temeljnim prepričanjem, kajti govorimo o gospodarstvu in zaposlovanju. Gospe in gospodje, preostali svet ne čaka ob strani na nas. Na nekaterih področjih napreduje mnogo hitreje kot mi. Ne smemo si dovoliti, da stojimo ob strani in smo gledalci lastne prihodnosti. Mi Evropejci moramo biti gonilna sila naše prihodnosti. Poleg tega je glavna utemeljitev, gonilna sila, ki nas sili, da sami oblikujemo svojo prihodnost, enotni trg. Pred nekaj dnevi sem bil na Kitajskem. Tam nas spoštujejo, ker zastopamo trg s 500 milijoni potrošniki in državljani. Nadaljujmo s prizadevanji za združevanje sredstev in okrepimo naše jedro – enotni trg.

Enotni trg je temelj, platforma našega gospodarstva. Če bo deloval učinkovito, bo vse, kar gradimo na njem v smislu zasebnih pobud za podjetja ali lokalnih, nacionalnih in evropskih javnih in zasebnih pobud, delovalo bolje. Zakaj, na primer, se borimo za oživitev patentov, ki so bili na mrtvi točki zadnjih 30 let? Razlog je v tem, da so bile vse javne in zasebne pobude na področjih inovacij in ustvarjanja oslabljene, resno oslabljene, ker nimamo evropskega patenta ali ker naši patenti stanejo 10-krat več kot ameriški, zato mora platforma delovati učinkovito. To je srž problema in ko do tega pride, bomo lahko učinkoviteje oblikovali več pobud na njenih temeljih.

Moje drugo glavno prepričanje je, da je prišel čas za prizadevanja v smeri obnovljene rasti. Tu bi rad izrazil svoje strinjanje z gospo Turunen, ki je ravnokar pozivala k različni vrsti rasti. Rast, ki bo izhajala iz krize, in tu ima gospa Turunen prav, se mora razlikovati od prejšnje rasti, večjo pozornost mora nameniti naravnim virom, naravnim okoljem, ki niso ne brezplačni ne neizčrpni, in te cilje bomo vključili predvsem v novi kodeks ali nove predpise o javnih naročilih kot tudi obdavčitvi, ki morajo imeli vlogo pri doseganju okolju prijaznejše rasti.

Moje tretje prepričanje, gospe in gospodje, je, da trajnostna gospodarska uspešnost ne more obstajati brez inovacij ali socialne kohezije. To je dinamični kompromis, ki ga je omenil gospod Canfin in priporočil gospod Monti, tudi na področju obdavčitve. Tako gospod Canfin kot gospod Cofferati sta omenila to temo in gospa Toia je ravnokar omenila temo, ki bo vključena v predloge za akt za enotni trg, namreč razvoj sektorja, v katerega verjamem, sektorja socialnega gospodarstva.

Moje četrto prepričanje, ki ga ponavljam, je, da mora vsako naše ozemlje, naj je še tako šibko ali oddaljeno od Bruslja, odigrati svojo vlogo, če želimo dobiti boj za konkurenčnost. Vsako podjetje lahko dobi svojo bitko, tudi najmanjša, in pri tem jim moramo pomagati. Končno pa lahko vsi naši državljani, tudi najšibkejši, ki so včasih izključeni zaradi invalidnosti, dobijo svoje bitke za konkurenčnost, pod pogojem, da imajo dovolj spodbude in podpore.

Moje peto prepričanje je, da mora biti, glede na to, kaj se dogaja v preostalem svetu, naš cilj, in pri tem vztrajam, to, da smo akterji in ne gledalci. Poleg tega se ne smemo sprijazniti, da je Evropa celina potrošnje. Evropa mora biti še naprej celina proizvodnje, ne samo storitev, temveč območje, kjer ohranjamo temelj proizvodnje, kar je tudi cilj številnih predlogov, ki jih bomo podali o dolgoročnih naložbah.

Spoštovani poslanci, predstavil sem vam, kaj je bil moj dvojni cilj, ko sem postal komisar. Ni se spremenil in ostal bo enak do konca mojega mandata. Finančne trge, ki jih potrebujemo, bomo vrnili v službo realnega gospodarstva in ne obratno, kot je bilo v zadnjih 15 letih. Niso podjetja tista, ki morajo delati za trge, temveč morajo biti organizirani finančni trgi, ki so bolje urejeni in nadzorovani, v službi realnega gospodarstva. Naš cilj je, da realno gospodarstvo, namreč velik enotni trg, vrnemo v službo rasti in napredka človeštva. Naslednji teden morate prebrati – morda ni popoln in nedvomno ga je mogoče izboljšati – osnutek akta o enotnem trgu, ki ga je predlagala Evropska komisiji v luči vaših razprav in tudi v luči tega dvojnega cilja: da vrnemo trg v službo gospodarstva in da vrnemo gospodarstvo v službo rasti in napredka človeštva.

  Enikő Győri , predsedujoča Svetu. – (HU) Gospod predsednik, rada bi se zahvalila vsem, ki so danes sodelovali v razpravi. Zame je to izjemno pomembno iz dveh vidikov. Po eni strani ste potrdili prepričanje madžarskega predsedstva, da igra notranji trg veliko vlogo pri dolgo pričakovanem spodbujanju gospodarske rasti v Evropski uniji in pri zagotavljanju, da lahko končno ponovno ustvarimo nova delovna mesta. Druga velika korist te razprave je, da je bilo izraženih zelo veliko misli in zamisli, ki jih bomo lahko vključili tudi v delo Sveta. Komisija je že dokončala dobršen del naloge. Seveda tudi njih čaka še veliko dela. Svet želi kasneje pri sprejemanju posebne zakonodaje izjemno tesno sodelovati s tem parlamentom. Zahvalo si torej zaslužijo vsi, ki so pomagali v tem postopku do zdaj, bodisi kot poročevalci ali člani Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, in na katerih vključenost računamo tudi v prihodnosti.

Kot je bilo že mnogokrat omenjeno, je madžarsko predsedstvo zagovarjalo cilj močne Evrope. To je tudi moto madžarskega predsedstva. Poleg tega vedno pravimo, da imamo v mislih močno Evropo, ki državljane, ljudi, umešča v središče svojih politik, in na to ne smemo pozabiti tudi, ko obravnavamo enotni trg.

Rada bi ločeno obravnavala nekatera vprašanja, o katerih se je največ razpravljalo. Prvo so razmere malih in srednje velikih podjetij (MSP). Ti so dejansko ključni akterji na notranjem trgu in zato nameravamo storiti vse, da bodo upoštevana. To delno pomeni, da bodo imela mala in srednje velika podjetja lažji dostop do financiranja, manjša upravna bremena in poenostavljen dostop do javnih naročil. Velik pomen pripisujemo pregledu akta za mala podjetja, ki bo maja na dnevnem redu Sveta za konkurenčnost. Nameravamo tudi sprejeti sklepe o tej temi.

Druga takšna tema je digitalna agenda. Tudi o tem je bilo veliko povedano na današnji razpravi. Vsi vemo, da obstaja ogromen neizkoriščen potencial na tem področju. Izboljšati moramo možnosti in pogoje brezpapirne uprave in poslovnih transakcij. To naj bi dosegli s pobudami elektronskega poslovanja in e-uprave, vendar v širšem smislu mislim, da je cilj direktive o pravicah potrošnikov tudi spodbujati čezmejne transakcije na podlagi enega sklopa evropskih pravil. Tu bi lahko omenila izvajanje direktive o storitvah, ki vpliva na znaten del notranjega trga, čigar bistveni element je poenostavljena elektronska uprava.

Tretja točka, ki bi jo rada omenila, je, da je dokončno oblikovanje notranjega trga po mojem mnenju nepredstavljivo brez grajenja in dokončanja energetske in prometne infrastrukture. Madžarsko predsedstvo je že posvetilo posebno pozornost izvedbi enotnega energetskega trga v prvih treh mesecih. Med razpravo je več poslancev omenilo tudi infrastrukturne obveznice. Z zanimanjem pričakujemo izid javnega posvetovanja o tem. Tudi varstvo intelektualnih pravic je vprašanje, ki smo mu do zdaj posvetili veliko pozornosti. V uvodu sem omenila tudi evropski patentni sistem in verjamem, da bomo po začetku okrepljenega sodelovanja lahko skupaj oblikovali njegovo vsebino in da bomo glede izvedbenih pravil lahko dosegli največji možni napredek v Svetu za konkurenčnost meseca maja. Poleg tega upam, da obstaja vsaj možnost, da bomo lahko dosegli sporazum.

Na koncu bi rada obravnavala socialne vidike. To vprašanje je tudi v današnji razpravi zbudilo največ zanimanja in sprožilo največ čustev tudi v dvorani. Mislim, da je o tem potekala zelo živahna razprava v Komisiji in tudi v tem parlamentu, in prepričana sem, da bo tako tudi v Svetu.

Kot sem že dejala, potrebujemo močno Evropo, ki ima v središču človeški dejavnik. Mislim, da to jasno kaže na madžarski pristop k temu vprašanju, toda to lahko storimo le na usklajen način in ob upoštevanju vseh vidikov. To pomeni, da če v samo središče uvrstimo človeški dejavnik, je ustvarjanje delovnih mest gotovo najpomembnejša naloga, kajti če lahko zagotovimo, da lahko dela vsak, ki to želi, mislim, da je to največ, kar lahko ponudimo našim državljanom.

Druga zadeva, ki se je vsi zavedamo, pa je, da je bil evropski socialni model, evropsko socialno tržno gospodarstvo, na preskušnji. Naš skupni interes je to zaščititi. Seveda ne obstaja enoten model v vseh 27 državah članicah, saj ga izvajamo različno. Biti moramo tudi realni. Ta model je bil preizkušen: konkurenčnost EU, konkurenčnost držav članic sta odvisni od tega, ali lahko ta socialni model prilagodimo izzivom 21. stoletja. Zato ga ne smemo obravnavati kot nedotakljivega, temveč kot nekaj, kar branimo s skupnimi prizadevanji, obenem pa prilagajamo 21. stoletju.

Končno pa je bila pogosto omenjena tudi mobilnost. Mislim, da bomo lahko na tem področju najhitreje in najbolj preprosto dosegli napredek, in vsekakor bi radi sprejeli sklepe o tem v Svetu za konkurenčnost meseca maja.

Na koncu naj povem, da namerava madžarsko predsedstvo zagotoviti čim večjo možno prepoznavnost enotnega trga in da smo pripravljeni sprejeti zaveze na najvišji ravni. Pri tem računamo na člane in predsednika Komisije kot tudi na poslance in predsednika Evropskega parlamenta.

  Sandra Kalniete, poročevalka. – (LV) Gospod predsednik, za zaključek te zelo plodne razprave bi rada poudarila, da je ta razprava pokazala, da se poslanci Evropskega parlamenta zavedamo svoje odgovornost do Evropejcev, kar zadeva oživitev gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest. Utrditev enotnega trga je ravno tako pomembna za oživitev gospodarstva kot drugi dve pobudi: okrepitev gospodarskega upravljanja in strategija 2020. Izpostaviti moramo politični profil enotnega trga. Tako politiki kot celotna družba se morajo zavedati njegovega pomena, zato je komunikacija zelo pomemben element oživitve enotnega trga: komunikacija s podjetji, komunikacija z Evropejci in tudi komunikacija med tremi institucijami. Navdušena sem, da smo si enotni v cilju, da oživimo, poenotimo in okrepimo evropski trg.

  António Fernando Correia De Campos , poročevalec. – (PT) Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil vsem za to razpravo, ki je bila zelo koristna. Toda maloprej nisem imel časa prebrati zadnjega dela svojega govora, ki se v osnovi nanaša na zahvalo komisarju Barnierju. Ne morem se mu zahvaliti bolje, kot da ponovim prvi stavek njegovega govora. Dejal je, da je čas, da Evropa dvigne standard in ne le sporoča slabe novice ljudem. Ne bi se mogel bolj strinjati z vami, komisar, in rad bi vam povedal, da je v zvezi s tem Parlament opravil svojo nalogo pravočasno in je pripravljen posredovati ljudem dobre novice.

  Cristian Silviu Buşoi, poročevalec. – Gospod predsednik, rad bi se vam vsem zahvalil za prispevke k tej razpravi in pozitivne pripombe. Rad bi tudi čestital kolegoma, gospe Kalniete in gospodu Correii De Camposu, za dobro delo.

Zdaj imamo na mizi tri poročila, ki so rezultat večmesečnega trdega dela. Kljub težavam, na katere smo naleteli, sem zadovoljen z doseženimi rezultati. Opredelili smo prave izzive in sklop izvedljivih rešitev. Ti pa so tudi jasen izraz zaveze Evropskega parlamenta, da poglobi in okrepi enotni trg.

Trdno verjamem, da bodo ta tri poročila koristno dopolnila obsežno javno posvetovanje, ki ga je organizirala Komisija in kjer je bilo skoraj 750 odzivov. Pozdravljam zanimanje, ki so ga podjetja, posamezniki, nevladne organizacije in javni organi izkazali za akt za enotni trg, saj je široko soglasje o ukrepih ključno za prilagoditev enotnega trga pričakovanjem naših državljanov in podjetij.

Vesel sem, da je Komisija zares dejavna in da nekatere pobude že potekajo. Niti najmanj ne dvomim, da bo Komisija ustrezno upoštevala stališča Evropskega parlamenta, kajti na koncu je najpomembnejše vprašanje: ali lahko s svojimi dejanji in prizadevanji dosežemo znatno razliko? Moj odgovor je, da lahko, vendar zato potrebujemo pogum, ne sramežljivost. Ukrepati moramo takoj, ne čez nekaj let. Ukrepati moramo v skupnih prizadevanjih in ne ločeno z nekaj izoliranimi ukrepi. Čas je za ukrepanje.

  Nicole Sinclaire (NI). – Gospod predsednik, prej v razpravi je moj kolega gospod de Jong dejal, da moje pripombe v vprašanju, ki sem ga zastavila kolegi, niso primerne. Mislim, da ni neprimerno postaviti vprašanje o stopnji vpliva poslanca tega parlamenta na to institucijo.

Lahko s spoštovanjem prosim za nekoliko tišine, da bom dejansko lahko imela govor?

Ni pošteno, da se osebo lahko kritizira, ker zastavi vprašanje v tem parlamentu. Na vprašanje ni bil dan odgovor, in bi moral biti. Namesto tega je moj kolega odgovoril na vprašanje o delovnih mestih v West Midlandsu. Ali ga lahko potem spomnim na to, kako je EU subvencionirala delovna mesta zunaj tovarne Ryton v Coventryju?

  Predsednik. – Razprava je končana.

Glasovanje: 6. aprila 2011.

Glasovanje o izjavi Komisije o javnih naročilih bo potekalo na naslednjem delnem zasedanju.

Pisne izjave (člen 149)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog poenostavlja zakonodajo, tako da združuje več direktiv. Dejansko pojasnjuje zakone in jih poenostavlja, da jih lahko podjetja in potrošniki razumejo in sprejmejo. Mislim, da bo tako mogoče dati nov zagon notranjemu trgu in, upam, tistim regijam, ki imajo šibkejše gospodarstvo zaradi obsega, oddaljenosti in gospodarske odvisnosti od manjšega števila proizvodov, kar velja za najbolj oddaljene regije. Na splošno so potrebni ukrepi zaradi upada povpraševanja, ki je posledica čezmejnih nakupov, in pomembno je zagotoviti, da je ta zakonodaja koristna za regije, kot so Azori. Bolj izolirana območja imajo večji interes, da se mnogi njihovi proizvodi odpremijo. Njihova podjetja potrebujejo dostop do jasne zakonodaje in njihovi potrošniki potrebujejo dostop do širšega izbora blaga po bolj konkurenčnih cenah. V razmerah, ko obstaja usklajena zakonodaja na področjih, kot so na primer predpogodbene informacije, ki jih ta novi predlog zajema, bo en način za dodatno povečanje zaupanja v proizvode iz najbolj oddaljenih regij – in s tem povečanje njihove razpoložljivosti in potrošnje na notranjem trgu – okrepitev njihove podobe prek potrjevanja kakovosti z uvedbo posebnih ukrepov v ta namen.

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Gospodarska in socialna kriza, ki jo še prestajamo, nam je pokazala, da če se oddaljimo od ključnega cilja gospodarstva, ki je zagotoviti blaginjo državljanov, tvegamo, da bomo celotno družbo pahnili v smeri propada. To velja tudi za enotni trg. Ne smemo pozabiti, da je njegova vloga omogočiti vsakemu evropskemu državljanu, da povsod v Evropski uniji uživa enake gospodarske in socialne pravice, ki mu zagotavljajo blaginjo. Enotni trg je treba poglobiti in ponovno usmeriti k državljanom in njihovim interesom. Mislim, da je v tem kriznem obdobju pomembno, da pridobimo čim večjo korist iz nečesa, kar Evropa ima in je bolj dragoceno, namreč človeški kapital. Mobilnost delavcev v EU je ključna za gospodarsko okrevanje in razvoj enotnega trga. To mobilnost moramo spodbujati in prvi korak, ki ga je vredno narediti, je, da odstranimo ovire, ki preprečujejo pretok delovne sile znotraj EU. Omejitve, naložene delavcem iz novih držav članic, ovirajo zdrav razvoj enotnega trga in jih je treba takoj odpraviti.

  Elisabetta Gardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Za oživitev enotnega trga morajo naše evropske politike delovati v podjetjem prijaznem okolju, katerega cilj je spodbujati inovacije in rast ter strateško preusmeritev evropskega gospodarstva. Evropa potrebuje močno politično vodstvo, da vzpostavi in izvede gospodarske prednostne naloge takšnega obsega. Nova evropska strategija, ki so jo navdahnile smernice iz poročila gospoda Montija, se odlikuje po tem, da navaja konkretne ukrepe za izhod iz tega obdobja gospodarske krize s povrnitvijo produktivnosti in stopenj zaposlenosti. Izmed 50 predlogov, ki jih je predstavila Komisija, bi rada poudarila zlasti ukrepe za zagotovitev večje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij, lažji dostop do kreditov in internacionalizacije, tako da lahko zgrabijo nove tržne priložnosti, ki jih nudi svetovni trg. Ob tej priložnosti bi vas morala ponovno spomniti, da so mala in srednje velika podjetja najbolj verodostojni predstavniki evropskega gospodarskega tkiva in nudijo številne primere odličnosti, ki jih je treba spodbujati in podpirati. Digitalna agenda, boj proti ponarejanju, krepitev elektronskega poslovanja in racionalizacija sistema javnih naročil so druge prednostne naloge, ki imajo široko podporo in naj bi zagotovile dejansko uresničitev gospodarskih koristi, ki podpirajo monetarno stabilnost in kohezijo.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D), v pisni obliki. – (PL) Izraz „akt za enotni trg“ se veliko omenja, odkar je profesor Mario Monti napisal svoje poročilo. Nestrpno čakam 12 ukrepov, ki jih bo Evropska komisija opredelila kot ključne za prihodnost enotnega trga. Obenem si lahko predstavljam, kaj bodo zajemali. Zato danes ne bi rada omenjala posebnih zamisli, kot so patent EU, avtorska pravice ali javna naročila, temveč bi se osredotočila na načela, ki nas morajo po mojem mnenju voditi.

Mislim, da bi morala prihodnja ureditev enotnega trga po eni strani odražati filozofijo enotnega trga, ki se je razvila v teh letih, po drugi strani pa mora biti prilagojena stvarnosti 21. stoletja. Na primer, omenila bom načelo, ki je usmerjalo Evropsko komisijo od njene ustanovitve – zaščita tega, kar je znano kot vzporedna trgovina ali trgovina z zakonitimi proizvodi zunaj uradnih distribucijskih poti, na primer, prodaja televizij Grundig, ki so bile zakonito kupljene v Franciji, v Nemčiji. Vzporedna trgovina danes zelo pogosto poteka na internetu na različnih straneh. To pravico je treba braniti s podporo razvoja enotnega trga na internetu in razvojem elektronskega poslovanja na splošno ter z zagotavljanjem večjega dostopa do kulturnih dobrin v zakonitih spletnih trgovinah. Na tem področju nas čaka veliko dela, tako v smislu olajšanja poslovanja podjetij v virtualnem svetu kot v smislu večjega zaupanja potrošnikov v internetne transakcije.

  Kinga Göncz (S&D), v pisni obliki. – (HU) Enotni trg je glavna gonilna sila razvoja Evropske unije in poleg tega, da izboljšuje konkurenčnost, tudi ustvarja okvir za socialno vključevanje in ustvarjanje delovnih mest. Predlogi za poglobitev enotnega trga, bodisi o odpravi upravnih ovir, s katerimi se spopadajo mala podjetja, ali o spodbujanju elektronskega poslovanja, morajo biti v korist državljanom. Uresničitev strategije ne sme posegati v socialne pravice in ne sme spodkopavati dosežkov na področju blaginje. Še vedno je preveč ovir za uveljavljanje pravic zaposlenih, kupcev in potrošnikov brez notranjih meja. Tudi izvajanje direktive o prostem pretoku je nepopolno, čeprav sta zaposlovanje čim več ljudi in čim boljše upravljanje evropske delovne sile pomembna zlasti z vidika okrevanja po krizi. K tekočemu delovanju notranjega trga pripomore skupno evropsko ukrepanje proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter izvajanje stockholmskega programa, ki je namenjen oblikovanju območja svobode, varnosti in pravice. Ukrepati moramo, da zagotovimo priznavanje poklicnih kvalifikacij v EU, prenosljivost pokojninskih pravic in dostop do osnovnih bančnih storitev. Poleg tega nas čakajo dodatne naloge za zagotovitev prostega pretoka storitev in spoštovanja pravic napotenih delavcev.

  Liem Hoang Ngoc (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glede na pomembnost tega vprašanja in strogo časovno omejitev, v okviru katere mora delati Parlament, smo lahko vsi zadovoljni z doseženim. Na splošno se strinjam s prednostnimi nalogami, ki so opredeljene v različnih poročilih, zlasti s priznavanjem poklicnih kvalifikacij, prenosljivostjo pokojninskih pravic, racionalizacijo postopkov naročil, pobudami za mala in srednje velika podjetja (MSP) ter dostopom do nekaterih osnovnih bančnih storitev za vse.

Seveda so si po mojem mnenju drugi ukrepi tudi zaslužili omembo, na primer vprašanje skupnih sredstev, toda dobro se zavedam, da se je bilo težko odločiti med temi 50 predlogi. Vesel sem tudi, da smo lahko dosegli kompromis o socialni klavzuli, ki navaja, da je treba za vso zakonodajo o enotnem trgu opraviti oceno socialnega učinka in da mora, če je to upravičeno glede na ugotovitve, vsebovati sklicevanje na politične in socialne pravice.

Drugi razlog, zaradi katerega smo lahko zadovoljni, je dejstvo, da Parlament poziva k zajamčenemu dostopu, kakovosti in cenovni dostopnosti storitev splošnega gospodarskega pomena in socialnih storitev splošnega pomena ter poziva Komisijo k uvedbi sektorskih zakonodajnih pobud na tem področju.

  Jan Kozłowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Rad bi se zahvalil poročevalcem za količino dela, ki so ga opravili pri pripravi poročil o enotnem trgu, in jim čestital za končni rezultat.. Vesel sem, da imamo na 20. obletnico vzpostavitve enotnega trga pred nami resolucijo, ki bo Evropejcem pomagala povsem izkoristiti potencial enotnega trga. Prepričan sem, da bo začetek njegove veljavnosti omogočil okrepitev konkurenčnosti evropskih trgov in nas približal doseganju ciljev, opredeljenih v strategiji Evropa 2020. Omrežja TEN-T so pomemben dejavnik pri doseganju učinkovitega delovanja enotnega trga. Zato sem zadovoljen, da poročila posvečajo pozornost njihovemu posebnemu pomenu. Omrežja TEN-T so eden od temeljev učinkovito delujočega tržnega gospodarstva, ki ustvarjajo pogoje za pošteno konkurenco na ravni celotne Evropske unije. V sklopu odločitev, ki nas čakajo o prihodnji obliki omrežij TEN-T, bi rad izpostavil potrebo po boljši povezavi med „starimi 15“ državami članicami in novimi državami članicami ter dejstvo, da je večja notranja kohezija prevoza razširjene Evropske unije pomemben dejavnik za konkurenčnost EU.

  Alajos Mészáros (PPE), v pisni obliki. – (HU) Enotni trg je ključen za prihodnjo rast gospodarstva EU. Posebno pozornost je treba posvetiti malim in srednje velikim podjetjem, saj imajo le-ta največji potencial za rast in ustvarjanje delovnih mest. Enotni trg mora zagotavljati prednosti malim podjetjem, saj le-ta zagotavljanje večino delovnih mest, obenem pa težje izkoristijo priložnosti, ki jih predstavlja enotni trg. Financiranje razvoja in inovacij zanje predstavlja težavo. Podobno moramo posvetiti pozornost lokalnim podjetjem v prikrajšanih, redko poseljenih območjih in v urbanih okoljih, ki imajo težave. Konkurenčna politika je temeljni način, da se EU omogoči dinamičen, učinkovit in inovativen notranji trg ter tudi konkurenčnost na svetovni ravni. EU mora uvesti pomembne ukrepe, da zagotovi boljši dostop malih in srednje velikih podjetij do informacij, da bodo seznanjena s priložnostmi, ki jih nudi enotni trg, in finančnimi ukrepi EU. Tudi jaz mislim, da je pomembno, da se cilji strategije Evropa 2020 in elementi akta za mala podjetja vključijo v vse politike EU o enotnem trgu. To je ključno za premagovanje obstoječih ovir na nacionalnih ravni in ravni EU.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. – Po mojem mnenju bi enotni trg za Evropejce moral pomeniti tudi enotni trg kakovosti. Na žalost to poročilo nikjer ne omenja tega vprašanja. V Evropski uniji se v različnih državah proizvodi včasih ponujajo pod istimi tržnimi imeni, toda z različno sestavo proizvoda. Po poročanjih imajo proizvodi isto tržno ime, vendar so na voljo v različnih koncentracijah ali jakostih. Poročali so o primerih, ko so se proizvodi štirih različnih kategorij kakovosti prodajali pod isto blagovno znamko, odvisno od namembne države. Zato ima – na videz – enak proizvod različno kakovost, odvisno od tega, v kateri državi je kupljen. Ker se tržno ime povezuje z zaznano kakovostjo, bi lahko ta praksa zavajala javnost. Podjetja se morajo izogibati zavajanju potrošnikov glede prednosti, povezanih z blagovno znamko blaga. Če želijo proizvajalci zmanjšati kakovost blaga, ki ga nudijo, morajo uporabiti drugo tržno ime. Naši državljani mislijo, da bi morala biti kakovost blaga s tržnim imenom enaka na vseh trgih, na podlagi načela, da eno tržno ime ustreza eni stopnji kakovosti. Ker so moji volivci zaskrbljeni glede tega vprašanja, bi rad videl, da bi se obravnavalo v naših razpravah v tem parlamentu.

  Marianne Thyssen (PPE), v pisni obliki. – (NL) Vesela sem, da je Evropski parlament pozdravil poročilo bivšega komisarja Montija, ki so ga na splošno pohvalili in v katerem zagovarja nadaljnji razvoj in dokončno oblikovanje notranjega trga kot „osnovni pogoj za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo“. Konec koncev ni mogoče zanikati, da sta finančna in gospodarska kriza Evropi zadali hud udarec. Nadaljnji razvoj notranjega trga, ki je največji na svetu, bo ena od najpomembnejših prednosti v tem pogledu.

Sprejeti moramo ciljne ukrepe za naša mala in srednje velika podjetja, ki tvorijo gospodarsko središče Evrope: zadosten dostop do kapitalskih trgov, spodbujanje spletnega trgovanja in prvi korak v smeri skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe. Od tega bodo imeli korist tudi naši državljani: na primer od priložnosti za študij v tujini, strožje varnosti glede igrač, cenejših cen gostovanja. Kot oblikovalci evropskih politik tega ne moremo poudariti dovolj. Izzivi so znatni, zato si moramo po najboljših močeh prizadevati, da ustvarimo popolnoma razvit okvir za notranji trg za spletne storitve. S temi tremi poročili Evropski parlament pošilja jasen signal, da resno mislimo glede reforme notranjega trga. Dosledno se zdaj lotimo tega dela.

  Niki Tzavela (EFD), v pisni obliki. – (EL) Če naj Evropa premaga današnje težke razmere in bo konkurenčna gospodarstvom v hitrem vzponu, mora vlagati v sektorje, ki ji bodo zagotovili konkurenčno prednost. Skupni trg je največja konkurenčna prednost Evrope in ga je treba skladno s tem izkoriščati. Poleg tega so države članice EU zaradi recesije vse bolj gospodarsko poenotene, to pa moramo izkoristiti za utrditev evropskega gospodarstva, da bo bolj konkurenčno na domači in mednarodni ravni. Zato mora biti cilj naših uradnih dokumentov spodbujati bolj velikopotezno poglobitev skupnega evropskega trga, zlasti na področju storitev. Poleg tega je treba upoštevati vlogo podjetij pri oblikovanju delujočega enotnega trga.

PREDSEDSTVO: GIANNI PITTELLA
podpredsednik

***

  Sonia Alfano (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pred glasovanjem bi si rada vzela nekaj minut, da opomnim Parlament, Svet in Evropsko komisijo, da je bil pred dvema letoma v mestu L’Aquila potres, v katerem je 309 ljudi umrlo, 1650 pa jih je bilo ranjenih. Zdaj, ko sem to zadevo omenila, bom danes vsem poslancem Evropskega parlamenta poslala video posnetek, ki je bil posnet v L’Aquili 13. januarja. Vse kolege pozivam, da si ga ogledajo, kajti meščani L’Aquile čakajo na odločen odziv Evrope.

  Predsednik. – Hvala, gospa Alfano. Tudi jaz sem na razpravi zjutraj omenil to strašno obletnico. Prav ste storili, da ste ta natrpani parlament spomnili na to.

  David-Maria Sassoli (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, sinoči je prišlo še do ene tragedije v Sredozemlju. Priseljenci iz severne Afrike so umrli, ko so poskušali priti do Italije in Evrope. Pogrešajo jih 130, našli pa so že 20 trupel.

Kar zadeva priseljevanje, ne smemo nikoli pozabiti, da govorimo o moških, ženskah in otrocih, niso samo številke. Dovolj je zadržanosti; Svet in vlade morajo ukrepati. Kulturna in demokratična Evropa mora pokazati žalost in zato, gospod predsednik, vas prosim, da Parlament pozovete k minuti molka v spomin na žrtve priseljevanja.

(Aplavz)

  Predsednik. Hvala, gospod Sassoli. – Seveda bom ugodil vaši prošnji. Preden prosim Parlament za minuto molka v spomin na te žrtve, bi rad dal besedo gospodu Tavaresu, ki bi rad spregovoril o isti temi.

  Rui Tavares (GUE/NGL). – Gospod predsednik, dobili smo podatke, da se je ladja z begunci iz Libije prevrnila v Sredozemlju. Vemo, da so smrtne žrtve, 150 pa je pogrešanih.

Pred skoraj letom dni je ta parlament sprejel instrument soodločanja, ki zagotavlja mehanizem za izredne razmere za ponovno naselitev beguncev, ki so bili žrtev oboroženega napada ali so se znašli v kriznih razmerah, kot je na primer državljanska vojna v Libiji. Ta instrument leži na mizi Sveta že leto dni. Prejšnji mesec smo na Svet naslovili vprašanje Svetu za ustni odgovor, rekoč, da to zadeva življenja ljudi in je pomembno. Zdaj je to žal samo po sebi umevno.

  Predsednik. – Na prošnjo gospoda Sassolija, s katero se bodo po mojem mnenju strinjali vsi, bomo z minuto molka počastili spomin na sinoči preminule.

(Parlament je vstal in se poklonil z minuto molka)

  Bruno Gollnisch (NI). – (FR) Gospod predsednik, 20 sekund, samo da se sliši glas nasprotovanja v tem zboru politične korektnosti. Samo vi ste odgovorni za te smrti zaradi lažnega upanja, ki ga zbujate povsod po Evropi in svetu, da smo pripravljeni zaželeti dobrodošlico vsem tem ljudem. Oni so izključno vaša odgovornost.

  Cristiana Muscardini (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, želela sem samo vprašati, koliko minut molka bomo še morali imeti, preden pridobimo skupno evropsko politiko o priseljevanju.

(Aplavz)

  Predsednik. – Zdaj ni čas, da bi začeli razpravo o vprašanju, o katerem smo govorili še včeraj.

  Predsednik. – Naslednja točka dnevnega reda je glasovanje.

(Za izide in druge podrobnosti glasovanja: glej zapisnik)

– Pred glasovanjem

  José Manuel Fernandes, poročevalec. – (PT) Gospod predsednik, rad bi naredil preprost tehničen popravek, ki ne bo nikakor spremenil tega poročila. V členu 400 o lastnih prihodkih je napaka v prepisu; ta člen se nanaša na prihodke od davka na plače in prejemke članov institucij, uradnikov, drugih uslužbencev ter prejemnikov pokojnin. Naveden je znesek 48.103.216, medtem ko je pravilni znesek 63.103.216. To je samo tehnična sprememba in nikakor ne spreminja poročila niti nima drugih posledic.

– Pred glasovanjem

  Glenis Willmott (S&D). – Gospod predsednik, poslanci Evropskega parlamenta imajo pomembno vlogo pri preučevanju odločitev o zdravstvenih trditvah. Prejela sem mnogo pisem in e-poštnih sporočil od zaskrbljenih staršev, pomembnih zdravstvenih in potrošniških organizacij, babic, medicinskih sester in zdravniških organizacij kot tudi Unicefa in SZO. Dokler v znanstveni skupnosti ne bo doseženo pravo soglasje o veljavnosti te trditve, je ne smemo dovoliti. Dokazi, ki jih imamo, niso prepričljivi, in ne obstajajo dokazi, ki bi podpirali uporabo takšne trditve na nadaljevalnih formulah.

Če se v prihodnosti dokaže, da je sintetizirana DHA resnično koristna za dojenčke, jo moramo vključiti v vse formule kot ključno sestavino in ne smemo dopustiti, da se uporablja kot tržna zvijača pod določeno znamko. Pozivam vas, da podprete to resolucijo.

  Esther de Lange (PPE). – Gospod predsednik, nikakor ne želim ponovno odpreti razprave, vendar moramo dobro premisliti, preden damo besedo ljudem, ki svoje osebno mnenje izrazijo pod pretvezo znanstvenih dokazov. Samo glasujmo. Odločili smo se.

(Aplavz)

– Pred glasovanjem o spremembi 2

  Jürgen Creutzmann (ALDE). – Gospod predsednik, v imenu skupine ALDE bi rad predlagal ustno spremembo spremembe 2. Iz spremembe 2 bi se izbrisale naslednje besede: „tako da javnim organom priskrbi orodje za oceno kakovosti teh storitev“.

(Ustna sprememba ni bila sprejeta)

  Predsednik. – S tem je glasovanje končano.

Ustne obrazložitve glasovanja

Priporočilo: Luis Manuel Capoulos Santos (A7-0056/2011)

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, namen poročila je vzpostaviti nov protokol o določitvi možnosti ribolova in finančnega prispevka, predvidenih v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju.

Predlog sklepa bo opredelil možnosti ribolova za ribolovna plovila Evropske unije glede na presežek ribjega staleža, ki je na voljo, in finančni prispevek, ki se zahteva za pravice dostopa in pomoč ribiškemu sektorju.

Načeloma pozdravljam ta sporazum. Nadzorovani ribolov je vedno boljši kot nenadzorovani ribolov. Vendar moramo ta sporazum ustrezno uporabljati in nenehno ocenjevati njegovo izvajanje. Zame je preprosto, naivno vprašanje, da moramo kljub sedanjemu presežku ribjega staleža zagotoviti, da razmere ostanejo nespremenjene v prihodnjih letih.

  Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, ob branju seznama glasovanja danes sem dobil občutek, da berem dolg in drag jedilni list. Pri vsaki od teh postavk gre na koncu za prerazporeditev sredstev evropskih davkoplačevalcev bodisi za nek ribiški sklad ali Solidarnostnostni sklad ali reševanje območij, ki so jih prizadele poplave, ali kar koli že.

Rad bi se osredotočil na eno zlorabo tega postopka, namreč uporabo člena 122(2) za uporabo sredstev za finančno pomoč prizadetim gospodarstvom, natančneje portugalskemu. Ta sklad je bil namenjen za naravne nesreče, kot so potresi in poplave. To se zdaj tolmači kot gospodarstvo, ki mu je zmanjkalo denarja. To je očitno nezakonito. Ne le, da tega ne predvidevajo Pogodbe, izrecno je prepovedano s klavzulo o nereševanju. Ta parlament očitno krši svoje predpise. S tem, ko te države rešujemo, jim škodimo – zadolženemu prijatelju namreč ne pomagaš tako, da mu daš nova posojila – in, seveda, škodimo našim davkoplačevalcem ter kršimo zakon. Absurdno je, da se bosta Irska in Grčija pridružili reševanju Portugalske. Ne moreš se v neskončnost vse bolj pogrezati v dolgove. Dan obračuna se bliža.

  Syed Kamall (ECR). – Gospod predsednik, na včerajšnjem glasovanju smo razpravljali o vprašanju migracije. Eno od vprašanj, o katerih bi morali razpravljati glede migracije, je, kako doseči, da bo zapuščanje lastne države manj privlačno za ljudi ali da bo zanje bolj privlačno, da ostanejo v lastni državi, in zakaj želijo zapustiti svojo državo, pri čemer pogosto pretrgajo družinske in druge lokalne čustvene vezi?

Ena od zadev, ki jih moramo preučiti, je vpliv naših politik v EU. Ko podpišemo te ribolovne sporazume – pogosto z vladami držav, ki imajo od tega korist –, ali so ti sporazumi dejansko v korist lokalnim ribičem?

Gotovo bi morali ponovno preučiti vse te ribolovne sporazume, namesto da jih podpisujemo, pa bi morda morali povečati ribolovno zmogljivost lokalnih ribičev, da bi povečali premoženje in ustvarili več delovnih mest lokalno, tako da bi ljudje želeli ostati v lastnih državah in ne oditi.

Če ne bomo temeljito premislili o posledicah nekaterih od teh sporazumov, bomo priča večji zahtevi po migraciji in na koncu bomo razpravljali o migraciji namesto o vprašanjih, o katerih razpravljamo tu.

Poročilo: Carmen Fraga Estévez (A7-0057/2011)

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE). – (ES) Gospod predsednik, glasovala sem za ta sporazum, kajti izvoz ribiških proizvodov iz Grenlandije predstavlja 82 % izvoza te države. Oseminsedemdeset odstotkov gre v Evropsko unijo, večinoma na Dansko, namreč 97 %.

Prišlo je do nestrinjanja s Komisijo glede pravne podlage, toda strinjam se z mnenjem Odbora za pravne zadeve, ki je enoglasno sprejel uporabo člena 43(2) in člena 204 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter edini člen Protokola (št. 34) o posebni ureditvi za Grenlandijo.

To stališče podpira tudi pravna služba Evropskega parlamenta. Zato je treba v skladu z zakonodajnim postopkom razumeti, da gre za prvo obravnavo v Parlamentu.

Na koncu naj povem, da cenim stališče komisarke glede sprejetja pravne podlage in ker je pokazala pripravljenost, da olajša sporazum s Svetom in ne odlaša več s tako pomembnim sporazumom.

Poročilo: Sylvie Guillaume (A7-0085/2011)

  Pino Arlacchi (S&D). – Gospod predsednik, moja skupina je glasovala za to poročilo. Opazil sem, da razprava v Parlamentu o vprašanju prosilcev za azil ni potekala v podžigajočem tonu, ki se pogosto uporablja v več državah članicah EU.

Najbrž zato, ker je v nasprotju s splošnim prepričanjem skupno število prosilcev za azil na zahodu v zadnjem desetletju upadlo za več kot 40 %, kar kažejo podatki, ki so jih ravno objavili Združeni narodi.

V industrializiranih državah je bilo leta 2010 vloženih skupno 358 tisoč prošenj za azil, v letu 2001 pa jih je bilo 620 tisoč. Padec je predvsem posledica dejavnikov odrivanja v matičnih državah. To pomeni, da je slika mnogo bolj spodbudna, kot se ponavadi misli.

  Silvia Costa (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, seveda bi rada čestitala poročevalki za to poročilo, ki zares ponazarja pomemben korak v smeri politik EU, odražen v povabilu Komisiji, da predloži predlog direktive o postopkih, ki bi jih države članice sprejele za priznanje in morda odvzem mednarodne zaščite. Mislim, da dogodki iz zadnjih dni med afriško in evropsko obalo kažejo, da mora „azilni sveženj“ – kot naj bi se mu reklo – postati zavezujoče pravilo.

V mislih imam predvsem pozitivne spremembe, ki so bile sprejete; na primer, celotno vprašanje večje zaščite mladoletnih oseb, kajti menim, da se otroci ne smejo pod nobenimi pogoji zadrževati (prav to pa se je dogajalo na Lampedusi, kjer so z otroki ravnali enako kot z odraslimi, skupaj z odraslimi, pogosto v povsem nesprejemljivih pogojih). Bolje bi bilo, če bi to direktivo sprejeli pred dramatičnimi dogodki v Evropi in Afriki.

Drugo zelo pomembno vprašanje so ranljive osebe in njihova vprašanja, predvsem ženske, in težave, povezane z družinskimi zadevami in združitvami. Čestitke tudi poročevalki.

  Roberta Angelilli (PPE). – (IT) Gospod predsednik, dovolite mi, da povem, da bi moral gospod Costa, preden sodi o ravnanju z otroki na Lampedusi, iti tja sam. Bila sem na Lampedusi in videla sem, da se z vsemi otroki ravna v skladu z italijanskimi in predvsem mednarodnimi pravili.

Naj se zdaj vrnem na temo, ki je po besedah vseh zelo aktualna. Mislim, da bi morale biti vse države članice dolžne povsem upoštevati načelo o nezavrnitvi in pravico do azila. Zato je treba odgovornost deliti, pri tem pa uporabljati sredstva Evropskega sklada za begunce in prositi evropski urad za močno podporo pri izvajanju pravice do azila, vključno z zagotavljanjem podpore v smislu usposabljanja osebja na meji in izboljšanja evropskih azilnih mehanizmov.

  Morten Messerschmidt (EFD). – (DA) Gospod predsednik, poročilo, ki smo ga sprejeli danes, navaja, da je predlog Komisije pragmatičen. Zelo težko je videti, kaj je pragmatično pri tem, da se ljudem v 27 državah članicah odvzame priložnost, da sami odločajo o sestavi prebivalstva v lastni državi.

Azilna politika in politika v zvezi s tujci sta tako tesno povezani z obstojem države, da je strašno, da se EU začenja vmešavati v te zadeve. Ravno zato je Danska ohranila svoje izvzetje na področju pravosodja in notranjih zadev, tako da imamo v danskem parlamentu priložnost, da sami odločamo o teh zadevah, in da to niso vprašanja, s katerimi bi se ubadal Evropski parlament in druge institucije EU.

Zato je pretresljivo videti, kako si Sodišče Evropskih skupnosti prizadeva spodkopati dansko izvzetje na področju pravosodja in notranjih zadev, še bolj pretresljivo pa je, da lahko ta parlament sprejme poročilo – pustimo to, da je v nasprotju z mojim glasovanjem in glasovanjem danske ljudske stranke –, ne da bi sploh obravnavalo to zadevo – zadevo, pri kateri gre za odvzem pravice ljudi do odločanja o lastni politiki glede tujcev in zlasti za goljufanje in prevaro v smislu obljub, ki so bile prvotno dane državi, kot je Danska.

  Gerard Batten (EFD). – Gospod predsednik, jaz in moji kolegi iz UKIP smo se vzdržali glasovanja o spremembah poročila gospe Guillaume o priznanju ali odvzemu mednarodne zaščite, toda tega se ne sme jemati kot ravnodušnost.

To poročilo je razvoj skupne politike priseljevanja in azila skladno z Lizbonsko pogodbo. Ne želim Lizbonske pogodbe ali skupne politike priseljevanja in azila. Evropejci ne želijo skupne politike priseljevanja in azila, zato se jim je odrekel referendum o Lizbonski pogodbi.

Vzdržal sem se glasovanja o spremembah, ker bi to zajemalo podporo obstoječega prava EU in dlakocepljenje okrog tega, kateri deli so hujši od drugih. Kvizlinškim poslancem Evropskega parlamenta iz konzervativne, laburistične, liberalno-demokratske in zelene stranke prepuščam barantanje o pogojih predaje njihove države. Jaz in moji kolegi iz UKIP smo glasovali „proti“ temu poročilu in „proti“ skupni politiki priseljevanja in azila.

Poročilo: Brian Simpson (A7-0329/2010)

  Giommaria Uggias (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pri tem dokumentu sem sodeloval kot poročevalec v senci, zato nisem mogel drugače, kot da skupaj z mojo skupino glasujem za. To sem storil v prepričanju, da bo zelo koristno orodje za razvoj sektorja, ki bo gonilna sila evropskega gospodarstva.

Industrija se odmika od Evrope; kmetijstvo trpi zaradi resnih pomanjkljivosti; medtem pa je turizem področje, kjer lahko vsekakor pride do obetov zaposlovanja, gospodarskega razvoja ter inteligentne, vključujoče in združljive rasti. V ta namen bo instrument, ki smo ga sprejeli danes in ki omogoča zbiranje, obdelavo, obravnavo in prenos podatkov, ki bodo sodobnejši kot v prejšnjih razmerah, nedvomno spodbudil to dejavnost. Zato sva skupina ALDE in jaz glasovala za.

  Roberta Angelilli (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, od decembra 2009 je turizem priznan v Pogodbi in ima končno pravno podlago za razvoj in podporo na evropski ravni. Poleg tega turizem predstavlja močno gonilo rasti za Evropo. Ugotovili smo že, da turizem ustvari več kot 5 % BDP v Evropski uniji in zajema skoraj dva milijona malih in srednje velikih podjetij ter prispeva k stopnji zaposlovanja, ki presega 12 %.

Potrebujemo več študij in primerjalnih statistik, ker so koristne za spremljanje dejavnosti, primerjave med državami članicami, prikazovanje uporabe sredstev EU, pomoč pri razvoju najboljše prakse in tudi za ocenjevanje in razvoj turističnih programov za ljudi z majhnim proračunom.

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE). – (ES) Gospod predsednik, s 40 % vseh prihodov ostaja Evropska unija svetovna turistična destinacija številka ena. To pomeni, da je gospodarska sila za zaposlovanje, ki tudi spodbuja vključevanje podeželja.

Toda v zadnjih letih se je turistično povpraševanje spremenilo. Zato sem podprla cilj, da se oblikuje skupni okvir za sistematično izdelavo usklajene evropske statistike o povpraševanju in ponudbi v državah članicah ter pravni okvir po potrebi prilagodi najnovejšim trendom, kot so enodnevni obiski. Sistematično zbiranje informacij je potrebno orodje za opredelitev učinkovitih politik in olajšanje odločanja v zasebnem sektorju.

Podprla sem tudi uvedbo satelitskih računov, saj bi lahko bolje pokazali učinke turizma na gospodarstvo in delovna mesta ter bi nam omogočili natančnejšo opredelitev politik za prihodnost.

  Seán Kelly (PPE). – (GA) Gospod predsednik, turistična industrija je bila zelo pomembna za Evropo in bo v prihodnosti še bolj, zlasti če želimo ustvariti delovna mesta, predvsem v oddaljenih in podeželskih območjih. Toda temeljiti mora na načrtovanju, predvsem na podlagi statistike, ki jo imamo.

Če želimo torej ustrezno načrtovanje in razvoj turizma, mora to temeljiti na statistiki, ki odraža trende glede najetih nastanitvenih objektov, enodnevnih turistov itd. Na podlagi tega lahko razvijemo turizem, predvsem da naredimo konec sezonskosti, spodbudimo starajoče se prebivalstvo, da gre večkrat na počitnice, in dejansko k temu spodbudimo tudi mlade. Danes ima že vsaka nogometna ekipa enega statistika in načrtuje na tej podlagi, to pa velja tudi za turistično industrijo.

(GA) Z veseljem glasujem za to poročilo.

Poročilo: Estelle Grelier (A7-0024/2011)

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE). – (ES) Gospod predsednik, Uredba (ES) št. 1288/2009 podaljšuje prehodne tehnične ukrepe, da se lahko uporabljajo do sprejetja stalnih.

Za vse je najbolje, da se ti ukrepi sprejmejo dokončno in čim prej. Vendar je treba glede na bližajočo se reformo skupne ribiške politike ukrepe sprejeti po vzpostavitvi novega zakonodajnega okvira.

Ta novi okvir je predviden za leto 2013, zato je nujno, da se veljavnost prehodnih tehničnih ukrepov podaljša do 31. decembra 2012, upoštevajoč, da bo sedanja uredba prenehala veljati leta 2011.

Zato sem glasovala za to pobudo.

  Jim Higgins (PPE). – Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo gospe Grelier, toda glasoval sem proti svoji skupini pri štirih spremembah – spremembi 4, spremembi 5CP, spremembi 6 in spremembi 3.

Spremembo 4 je predlagal moj kolega Pat the Cope Gallagher, da bi omogočil uporabo zapletnih mrež, ki jih irski ribiči uporabljajo pri obalnem ribolovu. V nasprotnem primeru tvegamo, da bomo ribiče prisilili, da gredo lovit bolj na odprto morje v Severnem Atlantiku, kar ni praktično in je zelo nevarno. V Atlantiku je 50-metrska ladja nekaj drugega kot v Sredozemlju.

Glasoval sem za spremembo 5CP v povezavi z velikostjo mrežnih očes. Tudi to povzroča veliko težavo za naše ribiče na zahodni obali, ki se ukvarjajo z mešanim ribolovom morskega robca, morske spake in osliča. To ne bo imelo neželenega učinka na staleže trske, saj je trenutno prilov trske zelo majhen.

Glasoval sem tudi za spremembo 6, ki jo je predlagal gospod Struan Stevenson v zvezi z odpravo sramotnih zavržkov vahnje.

Nenazadnje sem podprl spremembo 3, ki jo je predlagala portugalska kolegica gospa Patrão Neves, ki podpira portugalske ribiče. To se mi ne zdi problematično.

Poročilo: João Ferreira (A7-0017/011)

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE). – (ES) Gospod predsednik, v prejšnjem govoru sem se zmotila: Govorila sem o napačni temi zaradi težav s prevodom, zato bom govora obrnila in zdaj povedala, kar bi morala prebrati prej.

Glasovala sem za finančne ukrepe, ker je bilo treba spremeniti uredbo, da se prilagodi sedanjim zahtevam in delovanju Unije.

Poudarila bi rada tudi, da uredba predvideva razširitev seznama organizacij, upravičenih do finančne pomoči, in posodobitev seznama svetovalnih organov. Zagotavlja tudi enake pogoje za izvajanje ukrepov glede nadzora in uveljavljanja ter za izdatke držav članic, nastale pri izvajanju nadzornega sistema in uveljavljanja, ki se nanaša na skupno ribiško politiko, ter na področju zbiranja, upravljanja in uporabe osnovnih podatkov.

Finančni ukrepi zajemajo tudi gospodarske vidike ribolova in ribogojstva ter omenjajo zbiranje podatkov o okoljskih ukrepih.

Zato sem glasovala za pobudo.

Poročilo: José Manuel Fernandes (A7-0087/2011)

  Ville Itälä (PPE). – (FI) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo, vendar moramo biti za vzor in zelo natančni, zlasti kar zadeva proračunsko disciplino.

Rad bi povedal, da sem glasoval v nasprotju s skupino o spremembi 8, ki jo je vložila Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu. V njej poročevalec omenja uporabo neporabljenih proračunskih sredstev za gradbene projekte. To je tu že mnoga leta v navadi, toda takšno financiranje gradbenih projektov ni ne odprto ne pregledno. Navesti moramo, kakšne gradbene projekte imamo na stopnji, ko se načrtuje proračun, in ne smemo se tako lotiti prenosa sredstev, saj je to v nasprotju s proračunsko disciplino. Zato sem pri tej točki glasoval proti predlogu skupine v imenu skupine S&D glede spremembe 8.

  Morten Messerschmidt (EFD). – (DA) Gospod predsednik, glasoval sem proti temu poročilu o proračunu, vendar bi se pravzaprav rad zahvalil mnogim poslancem – žal še premnogim –, ki so glasovali za, saj je bil čudovito ponazorjen preobrat v dojemanju realnosti tu v Evropskem parlamentu in v institucijah EU v odnosu do zunanjega sveta, kjer so ljudje, za katere dejansko oblikujemo predpise.

Čeprav smo države članice in druge institucije prosili, naj zmanjšajo sredstva, smo podvojili izdatke na številnih področjih za sam Evropski parlament in institucije EU na splošno. To se je zgodilo, na primer, zaradi namena, da se zgradi povsem nov muzej v čast evropske zgodovine in evropskih institucij itn.

Mislim, da se neverjetno število ljudi v državah članicah, kjer se spopadajo z zmanjšanjem sredstev na nacionalni ravni, sprašuje, kako se lahko njihovi predstavniki v Evropskem parlamentu tako ravnodušno nepremišljeno igrajo z denarjem celo sredi finančne krize.

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE). – (ES) Gospod predsednik, če nimate nič proti, bi rada nekaj omenila, preden končam. V prejšnji točki sem rekla „zaradi težav s prevodom“, pri čemer nisem mislila odličnih prevajalcev tu, temveč napako, ki sem jo storila pri branju besedila. Jaz sem naredila napako v prevodu in to sem želela razjasniti, kajti vedno se krivi prevajalce.

  Predsednik. – Tolmači si res zaslužijo našo hvaležnost za odlično delo, ki ga opravljajo v Parlamentu in odborih.

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, rad bi povedal nekaj besed o tem proračunu, prihodkih in izdatkih. Vsekakor moramo v teh gospodarskih razmerah in poleg tega tu v Evropskem parlamentu zagotoviti, da se izdatki obvladujejo. Zato sem glasoval drugače, kot je bilo priporočeno glede nekaterih vidikov zadeve.

Mislim, na primer, da bi morali biti pripravljeni zmanjšati potne stroške, toda če zmanjšamo število letov, bi morale biti letalske vozovnice poslancev Evropskega parlamenta zamenljive. Včasih je težava, ker teh poceni letalskih vozovnic ni mogoče zamenjati. Sam moram na več letov, da pridem sem; do Strasbourga, na primer, potrebujemo tri različne lete. Zato je pomembno, da so letalske vozovnice zamenljive. Občasno lahko predlogi za prihranek, kot so ti, na koncu stanejo več, preprosto zato, ker niso prožni.

Toda moramo zmanjšati stroške, to je povsem jasno. Nekatere stroške moramo obravnavati kot naložbe in mislim, da bi lahko bila ta evropska hiša dobra naložba, ki bi v prihodnosti ustvarila dodano vrednost, tudi v gospodarskem smislu, za Evropsko unijo in njene institucije.

  Nicole Sinclaire (NI). – Gospod predsednik, gre za zapravljanje, zapravljanje in zapravljanje, kajne? V tej dvorani nenehno poslušamo o 500 milijonih državljanov, toda Parlament se od njih ločuje, kolikor je mogoče.

Sprememba 15 je vztrajala, da se plače in nadomestila poslancev Evropskega parlamenta leta 2012 ne posodobijo, toda 391 naših kolegov je glasovalo proti, saj jim očitno ni mar za povprečne državljane EU, mar ne? Povprečna plača v EU je 368 EUR na teden, toda nekateri naši kolegi – 60 do 70 jih je – se tu v Strasbourgu neprestano prijavljajo ob petkih, ko ni dela, da zahtevajo 304 EUR.

Kakšen zgled dajejo? Še ena potrata denarja: koliko milijard bo stala ta Hiša zgodovine, da se bo prodajala propaganda in govorilo, kako je Evropska unija „rešila svet“?

Poročilo: Cătălin Sorin Ivan (A7-0050/2011)

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Gospod predsednik, okrepitev demokracije v EU zahteva nenehna prizadevanja v smeri oblikovanja poštenega in preglednega okolja tako za vodenje kot financiranje političnih strank na evropski ravni. Državljani EU bi morali biti bolj vključeni v politično življenje na ravni EU, zato je treba vzpostaviti ugodne spodbujevalne pogoje za delovanje političnih strank. S tem bi se izognili primerom, ko se na primer manj kot 20 % registriranih volivcev udeleži evropskih parlamentarnih volitev, kot se je zgodilo v moji državi.

Strinjam se, da bi te politične stranke morale imeti skupen in enoten pravni statut kot tudi lastno pravno osebnost, neposredno na podlagi zakonov in pogodb EU. Kar zadeva sistem financiranja, predstavlja preglednost neločljiv del izvajanja vrednot, zato mora biti prva prednostna naloga oblikovanje nedvoumnih pogojev financiranja.

  Alfredo Antoniozzi (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, člen 325 Komisiji in državam članicam nalaga obveznost, da ščitijo finančne interese Evropske unije in se borijo proti goljufijam na področjih, kjer si Evropska unija in države članice odgovornost delijo. V skladu s členom 325(5) Komisija v sodelovanju z državami članicami predloži Evropskemu parlamentu in Svetu letno poročilo o ukrepih, ki so bili sprejeti zaradi izvajanja tega člena.

Strinjam se, da moramo podrobneje opredeliti stopnjo izterjave sredstev, ki so bila neupravičeno izplačana državam članicam EU, z zbiranjem posebnih podatkov. Še ena pomembna točka, ki jo je gospa Ivan upravičeno poudarila v svojem poročilu, je uporaba boljših preiskovalnih metod glede goljufij, ki jih izvajajo države članice. Na ta način bomo lahko standardizirali vse protiukrepe v celotni Evropski uniji in ugotovili, ali so bile podobne vrste goljufij zagrešene v drugih državah. Zato sem podprl to poročilo.

  Marian Harkin (ALDE). – Gospod predsednik, glasovala sem proti spremembi 1, ki poudarja, da mora biti toleranca do napak nična. Mislim, da je izjemno pomembno razlikovanje med goljufijami in napakami. Da, toleranca do goljufij bi morala biti nična in bi jih morali kazensko preganjati, toda v mnogih primerih je napaka nenamerna. Odkriti moramo vse napake in zagotoviti izterjavo teh sredstev, ne morem pa se strinjati z nično toleranco iz enega zelo preprostega razloga. Ta razlog je, da sem delala s številnimi skupinami skupnosti, prostovoljnimi skupinami, vodilnimi podjetji in partnerskimi podjetji ter bila priča očitnemu in popolnemu obupu zaradi neštetih pravil, spreminjanja pravil na polovici ali treh četrtinah programa ter različnega tolmačenja pravil na lokalni, nacionalni in evropski ravni –, pri čemer se je vsaka kršitev štela za napako. Moramo ostati pozorni na goljufije, vendar moramo tudi poenostaviti, poenostaviti in še enkrat poenostaviti pravila.

Poročilo: Marietta Giannakou (A7-0062/2011)

  Ville Itälä (PPE). – (FI) Gospod predsednik, glasoval sem za ta predlog, ki je zelo koristen, saj govori o tem, ali bi morali financirati stranke z denarjem davkoplačevalcev. V takem primeru morajo seveda obstajati jasna pravila, ki so enaka za vse.

Mislim, da morajo imeti stranke tudi lasten sistem zbiranja sredstev, čeprav v manjšem obsegu. V spremembi 2 je Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu predlagala, da naj bi bil ta delež samofinanciranja samo 5 %. Mislim, da bi moral biti ta delež najmanj 10 %. To je zelo majhen znesek, če pomislimo, da gre za denar davkoplačevalcev, in pri teh zadevah moramo biti zelo natančni.

  Andrzej Grzyb (PPE). – (PL) Gospod predsednik, poročilo gospe Giannakou tlakuje pot do izpolnitve določb iz člena 10(4) Pogodbe o Evropski uniji in člena 244 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Parlament in Svet bi si morala skupaj prizadevati, da opredelita status stranke na evropski ravni in njihovih temeljev ter bi morala oblikovati pravila za financiranje tako strank kot temeljev. Toda treba je opozoriti na določbe odstavkov 10 in 11 poročila, ki zadevata prihodnost nadnacionalnih list v volitvah v Parlament. Res gre samo za predlog za prihodnost, toda zdaj nima soglasja državljanov. To zadeva zlasti države članice, ki so imele izkušnje z nacionalnimi listami in so jih odpravile. Druga pomembna zadeva je časovna usklajenost teh predlogov – kriza in predlagani prihranki so tudi vzrok za oklevanje glede povečanja velikosti evropskih institucij. Z našega stališča mislim, da je pomembnejša zadeva povečanje Evropskega parlamenta v povezavi s širitvijo Evropske unije s pristopom novih držav članic in ne možnostjo njegovega povečanja na podlagi novih list.

  Morten Messerschmidt (EFD). – (DA) Gospod predsednik, tudi jaz bi rad videl jasna pravila za evropske stranke, toda v bistvu moram vprašati, v čem je dejanski smisel evropskih strank.

Poročilo navaja, da bodo med evropskimi državljani ustvarile večje razumevanje za institucije EU in čezmejno sodelovanje. Toda dejansko vidimo, da s tem, ko postajajo evropske stranke večje, ko se porablja zmeraj več denarja v strankah in skladih ter vseh vrstah drugih institucij, povezanih z njimi, se skladno s tem zmanjšujeta podpora in razumevanje Evropejcev za institucije EU.

Zadnja raziskava Eurobarometra je pokazala, da je podpora Evropejcev za EU rekordno nizka, torej to ne deluje. Zato bi zastavil temeljno vprašanje, ali je sploh smiselno še naprej trošiti na milijarde evrov za te evropske stranke? Mislim, da ni, zato sem glasoval proti poročilu.

  Nicole Sinclaire (NI). – Gospod predsednik, glasovala sem proti poročilu. Lahko obdržite svojih 30 srebrnikov. Ne bom se pridružila nobenih vseevropski stranki. Ne bom izdala svojih načel, kar so nekateri v tej dvorani pripravljeni storiti.

Ni pošteno, da mora javnost ponovno z lastnimi sredstvi financirati politike. Politiki bi morali biti financirani iz zasebnih sredstev prek donacij itn., in to bi moralo biti strogo urejeno. Ta parlament je pred kratkim ugotovil, da je treba imeti predpise za politike, toda financiranje političnih strank za evropski ideal ne more nikoli biti tisto pravo. Nikoli se ne bom pridružila vseevropski stranki. Zavzemala se bom za svoja načela, vi vsi pa lahko greste k vragu.

Poročilo: Sandra Kalniete (A7-0083/2011)

  Roberta Angelilli (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasovali smo o treh samoiniciativnih poročilih o aktu za enotni trg, ki je zelo pomemben mehanizem za rast v evropskem gospodarstvu in očitno za ustvarjanje delovnih mest z oprijemljivimi in neposrednimi rezultati tako za evropske državljane kot za mala in srednje velika podjetja.

Evropska komisija je podala veliko predlogov, ki so usmerjeni v vključevanje in liberalizacijo evropskih trgov, katerih rezultat je predvsem to, da imajo ukrepi za podporo malih in srednje velikih podjetij učinek na inovacije in zaščito ustvarjalnosti, kar izboljšuje učinkovitost in trajnost tako materialnih kot nematerialnih mrež in infrastrukture.

Upam, da se bomo spopadli z nekaterimi ovirami v tem strukturnem okviru podpore za mala in srednje velika podjetja, kot so raznolikost nacionalnih zakonov, vključno s pravili in davčnimi sistemi, ki drobijo trg, kar povzroča višje stroške skladnosti za podjetja.

  Emma McClarkin (ECR). – Gospod predsednik, danes smo glasovali o treh poročilih o aktu za enotni trg in njihovih ključnih prednostnih nalogah; upam, da sta jih Komisija in Svet zabeležila. Zagotoviti moramo, da to dosežemo za vse državljane, kar bi evropskemu gospodarstvu omogočilo rast, delovna mesta in svetovno konkurenčnost. Poskrbeti moramo, da se zakonodaja EU izvaja povsod, da se zmanjšajo ovire za trgovino, pa tudi da ne oblikujemo zakonodaje EU, ki povečuje breme za naša podjetja.

Poročilo: António Fernando Correia De Campos (A7-0072/2011)

  Ville Itälä (PPE). – (FI) Gospod predsednik, to je bilo zelo pomembno poročilo za napredek na področju enotnega trga.

Toda ko govorimo o varstvu potrošnikov, je bila v zvezi s tem pomembna sprememba 3. Obravnavala je dejstvo, da je treba dati prednost minimalni uskladitvi na področju potrošniške zakonodaje pred popolno uskladitvijo. Glasoval sem za to spremembo in proti priporočilom moje skupine, ker mislim, da je raven varstva potrošnikov v moji državi, na primer, zelo visoka. Če zdaj hitro preidemo v položaj, kjer bo varstvo potrošnikov povsem usklajeno v celotni EU, vem, da bodo standardi v moji državi padli. Zato menim, da se lahko tega usklajenega standarda varstva potrošnikov lotimo samo tako, da najprej vzpostavimo določene minimalne standarde, na tej podlagi pa nato nadaljujemo do povsem usklajenega standarda.

  Sergej Kozlík (ALDE). – (SK) Gospod predsednik, notranji blagovni trg EU predstavlja 17 % svetovnega blagovnega trga. Notranji trg storitev EU predstavlja 28 % svetovnega trga storitev. Če se ta masa usmeri v gibanje v pravo smer, bi morala doseči rezultate v obliki gospodarske rasti na podlagi dinamike naših lastnih virov. Toda to bi držalo samo pod predpostavko, da izvajanje predlaganih ukrepov, ki sem jih podprl, privede do odprave ozkih grl v pretoku oseb, kapitala, blaga in storitev med posameznimi državami Unije, kar bi povečalo razpoložljivost in zanesljivost posojil in bančnih storitev kot tudi internetno poslovanje.

To bo držalo, samo če bolj delujoč enotni trg sprosti novi potencial za izvajanje proizvodov in dejavnosti, ki izvirajo iz EU, ter na trgih EU. Če se to zgodi, 4-odstotni prispevek k gospodarski rasti v naslednjih desetletjih morda ni nerealen.

  Morten Messerschmidt (EFD). – (DA) Gospod predsednik, strinjam se z mnenjem, da je enotni trg načeloma dobra zamisel in da je boljše upravljanje enotnega trga smiselno in v interesu potrošnikov. Toda presenečen sem, da je proti šestim spremembam tega poročila, ki sem jih vložil, glasovala tako velika večina. V čem je bistvo? Bistvo je bilo v tem, da moramo uporabiti minimalno uskladitev namesto popolne uskladitve in s tem zagotoviti, da države, ki že imajo dobre predpise za potrošnike, niso prisiljene znižati svoje stopnje varstva potrošnikov. Šlo je tudi za povsem edinstven model trga dela, ki ga poznamo iz nordijskih držav, kjer so socialni partnerji in ne zakonodajalci tisti, ki odločajo o plačnih pogojih in pogojih za trg dela, šlo je za dejstvo, da oni opredeljujejo pravila ter da moramo ohraniti in zaščititi nordijski delovni model, ne pa ga spodkopavati; dva povsem neškodljiva predloga, ki bi po mojem prepričanju prejela znatno večino glasov evropskih državljanov, sta v tem parlamentu zavrnjena. To kaže na preobrat v dojemanju realnosti, ki je značilen za poslance tu v Evropskem parlamentu.

Poročilo: Cristian Silviu Buşoi (A7-0071/2011)

  Alfredo Antoniozzi (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, enotni trg je koristno orodje za oživitev gospodarstva v Evropski uniji, zlasti za ustvarjanje novih delovnih mest.

Poročila o aktu za enotni trg so na splošno rečeno prispevki Evropskega parlamenta v postopku posvetovanja, ki ga je začela Komisija z razglasitvijo sporočila „K aktu za enotni trg. 50 predlogov za izboljšanje skupnega dela, poslovanja in izmenjav za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo“.

Mislim, da bi morali večji poudarek nameniti konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij, boju proti ponarejanju in piratstvu ter spodbujanju inovacij in konkurenčnosti z odpravo birokratskih, upravnih in regulativnih bremen.

Toda strinjam se s splošno sestavo poročila in predvsem z omenjenimi ukrepi, namenjenimi krepitvi elektronskega poslovanja in poenostavitvi sistema javnih naročil. Zato sem glasoval za poročilo.

  Licia Ronzulli (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasovala sem za to resolucijo, ker menim, da predstavlja dodaten korak v smeri vzpostavitve dobro delujočega, integriranega enotnega evropskega trga. Danes je Evropa eno od največjih gospodarstev na svetu, toda njen potencial je še vedno ogromen, zlasti glede gospodarske rasti in rasti zaposlovanja.

Mala in srednje velika podjetja so gonilo in glavni akterji v sedanji oživitvi gospodarstva. Evropa jim mora ponuditi večjo zaščito, olajšati njihov dostop do posojil, zmanjšati birokracijo in spodbujati razvoj elektronskega poslovanja. Samo na ta način bomo lahko ustvarili socialno gospodarstvo, ki temelji na rasti, konkurenčnosti in trajnosti.

Zagotavljanje učinkovitega in inovativnega enotnega trga EU v današnjem globaliziranem svetu pomeni doseči, da je ta trg nesporni protagonist svetovnega gospodarstva.

  Pascal Canfin (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, želel sem pojasniti, zakaj smo glasovali za ta akt za enotni trg. Mislim, da gre za korak naprej. Parlament je uspel najti prave kompromise, ki niso besedila oropali vsebine, temveč vršijo pravi pritisk na tiste v Komisiji, ki želijo, da enotni trg še naprej sprejema pristop povsem prostega trga brez vključitve socialnih vprašanj, davčnih vprašanj ali okoljskih vprašanj.

Želel sem tudi zgolj pojasniti, da je odstavek 54, ki se nanaša na javne storitve, storitve splošnega pomena, problematičen, zato smo glasovali proti delu tega odstavka, ki še naprej poziva, ideološko, vendar zakrito, k nadaljnji liberalizaciji. Namesto tega zagovarjamo evropske javne storitve in zaščito evropskega okvirja, pri čemer vsaki državi članici puščamo možnost, da še naprej organizira javne storitve, kot želi, zlasti na ozemeljski ravni.

  Andrzej Grzyb (PPE). – (PL) Gospod predsednik, enotni trg brez izključitev, bodisi državljanov ali podjetij – tako bi na kratko opisal glavno bistvo današnje razprave o zdaj podprtem svežnju poročil o aktu za enotni trg. Z velikim zanimanjem in tudi zadovoljstvom bi rad poudaril predloge, ki naj bi olajšali predvsem poslovanje malih in srednje velikih podjetij. Zelo pomembno je, da imajo mala in srednje velika podjetja dostop do postopkov javnih naročil. Razglasitev, da se bodo ti postopki poenostavili in zlasti da se bodo zmanjšale finančne ovire na področju javnih naročil, ki izključujejo mala in srednje velika podjetja, ter da se bodo pri naročilih upoštevale posebne lastnosti lokalnega trga, si zasluži posebno podporo.

Podobno je treba spoznati, da mala in srednje velika podjetja pričakujejo pomoč pri pridobivanju dostopa do trga, pričakujejo upravne ukrepe, ki jim bodo olajšali poslovanje, in pričakujejo tudi rešitev na področju patentov. Jaz osebno z velikim zanimanjem pričakujem predstavitev 12 vzvodov za spodbujanje enotnega trga, ki jo je napovedal gospod Barnier. Zelo spodbudna je napoved, da bo tudi obdobje, v katerem bo mogoče oceniti inovativne rešitve, predvsem tiste, povezane s temi vzvodi, razmeroma kratko.

Pisne obrazložitve glasovanja

Poročilo: Sidonia Elżbieta Jędrzejewska (A7-0115/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Sem za to poročilo, ker se strinjam z zneskom, predlaganim za odpravo škode, ki so jih povzročile poplave na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem, v Češki republiki, na Hrvaškem in v Romuniji, v skupnem znesku 182.388.893 EUR.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Strinjal sem se s tem poročilom, ki brez sprememb odobrava stališče Sveta glede predloga spremembe proračuna št. 1/2011. Namen tega predloga spremembe proračuna je uporabiti Solidarnostni sklad EU v znesku 182,4 milijona EUR v odobritvah obveznosti in odobritvah plačil, da bi ublažili učinke poplav zaradi hudih nalivov na Poljskem, Slovaškem, v Češki republiki, na Madžarskem, Hrvaškem in v Romuniji. Mislim, da je na splošno treba Solidarnostni sklad EU uporabiti čim prej po naravni nesreči in da bi bilo treba prošnje za finančno pomoč obravnavati na učinkovit in hiter način, tako da je mogoče zagotoviti nujno finančno pomoč državam, ki so utrpele naravne nesreče.

  George Becali (NI), v pisni obliki. – (RO) Podprl sem poročilo, ker države članice, ki so jih prizadele poplave zaradi nalivov, pričakujejo 182,4 milijona EUR. Te države so Poljska, Slovaška, Češka republika, Madžarska, Hrvaška in Romunija. Strinjam se s poročevalko, da bi moralo biti mogoče uporabiti prispevke Solidarnostnega sklada veliko hitreje in učinkoviteje kot zdaj.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Strinjam se s prilagojenim zneskom, ki naj bi se uporabil iz Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF), glede na to, da je v več državah, namreč na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem in v Romuniji, neposredna škoda, ki so jo povzročile naravne nesreče, presegla običajni prag za uporabo EUSF v višini 0,6 % bruto nacionalnega dohodka. Prav tako se mi zdi pomembno, da se EUSF uporabi čim hitreje po naravni nesreči in da se vsi povezani organizacijski, zakonodajni in izvršni postopki izvedejo hitro in učinkovito. Zato se strinjam s skupnim stališčem Sveta glede predloga spremembe proračuna Evropske unije za finančno leto 2011.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Komisija predlaga spremembo proračuna Komisije za leto 2011, da bi izpolnila potrebo po uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije v višini 182,4 milijona EUR v odobritvah obveznosti in odobritvah plačil, da bi ublažili učinke poplav zaradi hudih nalivov na Poljskem, Slovaškem, v Češki republiki, na Madžarskem, Hrvaškem in v Romuniji. Parlament bi moral ta predlog sprejeti pod pogoji, ki jih predlaga poročevalka.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Poročilo, o katerem razpravljamo, zadeva stališče Sveta glede predloga spremembe proračuna št. 1/2011 Evropske unije za tekoče leto. Komisija je pooblaščena, da predloži predlog spremembe proračuna, „če obstajajo neodložljive, izjemne ali nepredvidene okoliščine“. Nekatere države članice EU so utrpele naravne nesreče, ki so uničile različne infrastrukture, škoda pa je znašala okoli 5,5 milijarde EUR in v nekaterih primerih presegla prag v višini 0,6 % bruto nacionalnega dohodka. Glede na razmere je uporaba Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF) upravičena in utemeljena, njegov cilj pa je zgolj popraviti infrastrukturo. Ker sedanje odobritve v proračunu ne zadostujejo za prošnje, se strinjam s to spremembo proračuna – prvim predlogom za uporabo EUSF, ki ga je predstavila Komisija –, ki predlaga povečanje v višini 182.388.893 EUR za sredstva za obveznosti in sredstva za plačila.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Namen te spremembe proračuna je odzvati se na prošnjo po uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF) za odpravo škode, ki so jo povzročile nesreče, ki so prizadele pet držav članic kot tudi Hrvaško maja in junija 2010. To so bile „neodložljive, izjemne ali nepredvidene okoliščine“, kot opredeljuje finančna uredba, zato je po našem mnenju ta postopek upravičen in potreben.

Znesek, namenjen za pomoč tem državam – 182,4 milijona EUR –, predstavlja samo okoli 3 % skupne škode, ki se ocenjuje na približno 5512,7 milijona EUR. Države članice EU so v zadnjih letih hudo prizadele številne nesreče. V prvih šestih letih delovanja EUSF je Komisija prejela 62 vlog za finančno pomoč od 21 različnih držav. Okoli tretjina se lahko opredeli kot „večja naravna nesreča“, med njimi štirje od primerov, ki jih obravnavamo danes. EUSF je pomemben instrument, ki pomaga odpravljati skoraj vedno znaten in pogosto dolgotrajen učinek nesreč na ljudi, okolje in gospodarstvo. Toda obstajati mora tudi ustrezna zavezanost k preprečevanju nesreč z izvajanjem priporočil, ki jih je Parlament pred kratkim sprejel v ta namen.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To je poročilo o predlogu spremembe proračuna, katerega namen je odzvati se na prošnjo za uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF) za odpravo škode, ki so jih povzročile nesreče v petih državah članicah in na Hrvaškem maja in junija 2010.

To so bile „neodložljive, izjemne ali nepredvidene okoliščine“, kot opredeljuje finančna uredba, zato je po našem mnenju ta postopek upravičen in potreben. Znesek, namenjen za pomoč tem državam – 182,4 milijona EUR –, predstavlja samo okoli 3 % skupne škode, ki se ocenjuje na približno 5512,7 milijona EUR.

Države članice EU so številne nesreče v zadnjih letih hudo prizadele. V prvih šestih letih delovanja EUSF je Komisija prejela 62 vlog za finančno pomoč od 21 različnih držav. Okoli tretjina se lahko opredeli kot „večja naravna nesreča“, med njimi štirje od primerov, ki jih obravnavamo danes.

EUSF je pomemben instrument, ki pomaga odpravljati skoraj vedno znaten in pogosto dolgotrajen učinek nesreč na ljudi, okolje in gospodarstvo. Prav tako pomembna je zavezanost k preprečevanju.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Strinjal sem se s poročilom in predlogom poročevalke, da se brez sprememb odobri stališče Sveta glede predloga spremembe proračuna št. 1/2011, kajti finančno pomoč tem državam, namreč Poljski, Češki republiki, Slovaški, Madžarski, Hrvaški in Romuniji, je treba zagotoviti brez nadaljnjega odlašanja.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za ta predlog Komisije o uporabi Solidarnostnega sklada EU, ki temelji na točki 26 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju, ki dovoljuje takšno uporabo sredstev v okviru letne zgornje meje v višini 1 milijarde EUR. Pogoji za upravičenost do uporabe sklada so podrobno navedeni v Uredbi Sveta št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF). Treba je opozoriti, da je sklad namenjen popravljanju infrastrukture in je instrument za refinanciranje, ni pa namenjen poplačilu zasebne škode. Predlog za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije je prvi, ki ga je Komisija predstavila za proračunsko leto 2011.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog spremembe proračuna je smiseln, če upoštevamo, da so sredstva iz Solidarnostnega sklada namenjena za odpravo posledic zemeljskih plazov in hudih poplav zaradi nalivov na Poljskem, Slovaškem, v Češki republiki, na Madžarskem, Hrvaškem in v Romuniji. Po preverjanju, ali prošnje izpolnjujejo merila za upravičenost iz Uredbe (ES) št. 2012/2002, je Komisija predlagala, da se uporabi Solidarnostni sklad v znesku 182,4 milijona EUR za spoprijemanje z dogodki v teh državah. Vendar pa bi opozoril na zamude pri uporabi tovrstne pomoči. Postopek mora postati manj birokratski in bolj racionaliziran, da bi se v prihodnosti pravočasno odzvali na nesreče.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Glede na to, da je namen predloga spremembe proračuna št. 1/2011 k splošnemu proračunu za leto 2011 uporabiti Solidarnostni sklad EU v znesku 182,4 milijona EUR v odobritvah obveznosti in odobritvah plačil, da bi ublažili učinke poplav zaradi hudih nalivov na Poljskem, Slovaškem, v Češki republiki, na Madžarskem, Hrvaškem in v Romuniji, sem glasoval za.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Naravne nesreče niso več redkost v Evropi. Zadnji dogodki, kot so bile poplave leta 2010 na Poljskem, Slovaškem, v Romuniji, Češki republiki in na Madžarskem, kažejo, da je Solidarnostni sklad bistvenega pomena. Ne uporablja se za poplačilo škod na premoženju posameznikov, temveč predvsem za obnovo infrastrukture. Zato ga je mogoče šteti za ustrezen instrument za refinanciranje. Zlasti v državah, kot so Poljska, Slovaška, Madžarska in Romunija, je prišlo do obsežnih nesreč, neposredna škoda pa je presegala običajni prag za v višini 0,6 % bruto nacionalnega dohodka. Zaradi tega sem glasoval za poročilo.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo se nanaša na predlog spremembe proračuna št. 1/2011 k splošnemu proračunu za leto 2011, katerega namen je uporabiti Solidarnostni sklad EU v znesku 182,4 milijona EUR v odobritvah obveznosti in odobritvah plačil, da bi ublažili učinke poplav zaradi hudih nalivov na Poljskem, Slovaškem, v Češki republiki, na Madžarskem, Hrvaškem in v Romuniji. Edini namen predloga spremembe proračuna št. 1/2011 je, da se sprememba proračuna uradno vključi v proračun za leto 2011. Navedeni razlogi v celoti opravičujejo to spremembo proračuna, zato sem glasovala za poročilo.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za predlog spremembe proračuna, katerega namen je odzvati se na uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije v znesku 182,4 milijona EUR v odobritvah obveznosti in odobritvah plačil, da bi ublažili učinke poplav zaradi hudih nalivov na Poljskem, Slovaškem, v Češki republiki, na Madžarskem, Hrvaškem in v Romuniji.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Mi smo se vzdržali. Poročilo se nanaša na prenos plačil za uporabo Solidarnostnega sklada EU za poplave leta 2011 na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem, v Češki republiki, na Hrvaškem in v Romuniji. Strinjamo se, da je treba nujno uporabiti sredstva, ne pa tudi s predlaganim načinom financiranja (prek „negativne rezerve“).

Poročilo: Reimer Böge (A7-0114/2011)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Podpiram to poročilo, katerega namen je zagotoviti pomoč EU iz Solidarnostnega sklada Evropske unije za Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Češko republiko, Hrvaško in Romunijo po poplavah v maju in juniju 2010, ki so prizadele ta območja in njihovo prebivalstvo. EU mora ostati organizacija, ki izkazuje solidarnost.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Strinjal sem se s tem poročilom o dodelitvi finančne pomoči iz Solidarnostnega sklada Evropske unije Poljski, Slovaški, Madžarski, Češki republiki, Hrvaški in Romuniji. Medinstitucionalni sporazum dovoljuje uporabo sredstev v okviru letne zgornje meje v višini 1 milijarde EUR. Mislim, da je na splošno treba Solidarnostni sklad EU uporabiti čim prej po naravni nesreči in da bi bilo treba prošnje za finančno pomoč obravnavati na učinkovit in hiter način, tako da je mogoče zagotoviti nujno finančno pomoč državam, ki so utrpele naravne nesreče.

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Namen Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF) je zagotoviti hitro, učinkovito in prožno pomoč prebivalcem države članice ali države, ki se pogaja o pristopu, v primeru hude naravne nesreče.

Sklad dopolnjuje javne sklade držav članic za izredne razmere, zlasti za nujna popravila infrastrukture, začasno zatočišče in nujne storitve za zadovoljevanje neposrednih potreb prebivalstva kot tudi čiščenje območij, ki so jih prizadele nesreče. Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Češko republiko, Hrvaško in Romunijo so leta 2010 prizadeli nalivi, ki so povzročili hude poplave, zaradi katerih je nastala velika škoda v teh državah. Po nesrečah so zadevne države zaprosile za pomoč iz EUSF. Ker so bili pogoji za upravičenost, določeni v ustreznih predpisih, izpolnjeni, je bila uporaba EUSF odobrena, da bi ublažili bolečino, trpljenje in škodo ljudi, ki so jih omenjene nesreče prizadele. Zaradi teh razlogov sem to poročilo podprla.

  Adam Bielan (ECR), v pisni obliki. – (PL) Poplave, ki so lani prizadele države na vzhodu Evropske unije, so povzročile ogromno materialno škodo v tako rekoč vseh regijah. Mnoge se še vedno borijo s tragičnimi posledicami poplav. Mnogi ljudje še vedno čakajo na finančno pomoč, ki so jo obljubile oblasti. Huda škoda je nastala predvsem v kmetijstvu, na infrastrukturi, prometnem omrežju in kulturni dediščini. Prizadeti so bili mnogi ljudje, od katerih jih je veliko izgubilo vse imetje. Samo na Poljskem so neposredne izgube ocenjene na skoraj 3 milijarde EUR. To je torej bistveno več kot prag za uporabo Solidarnostnega sklada. Podobne razmere so tudi v drugih državah, ki so zaprosile za pomoč iz sklada. Zagotovitev evropskih sredstev, predvidenih v medinstitucionalnem sporazumu, bo znatno pomagala regijam, ki so jih nesreče najbolj prizadele, saj bo omogočila izvajanje del, da se ublažijo učinki naravne nesreče. Odločno podpiram uporabo Solidarnostnega sklada.

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. – (CS) Pozdravljam odločitev Evropskega parlamenta o sprostitvi sredstev iz Solidarnostnega sklada EU za srednjeevropske države, ki so jih prizadele lanskoletne poplave. V Češki republiki gre za 125 milijonov CZK za delno odpravo škode, ki so jo povzročile poplave v Severni Moravski lanskega maja in junija. Ker je bila skupna škoda ocenjena na 5 milijard CZK, kar je manj kot 0,6 % češkega BDP, nesreče ni bilo mogoče opredeliti kot „večje naravne nesreče“ v skladu z evropskim pravom, za katero je pomoč iz Solidarnostnega sklada tako rekoč zajamčena. Zato je bilo treba zaprositi za izjemo za Češko republiko na podlagi dejstva, da je naše ozemlje prizadela ista naravna nesreča kot sosednjo Poljsko, kjer so bile posledice bolj uničujoče. V prvotnem predlogu resolucije Evropskega parlamenta je bila samo Poljska omenjena kot prizadeta država in šele ko sem poudaril, da so poplave prizadele tudi druge države, se je obseg predloga resolucije razširil na celotno srednjeevropsko regijo. Vesel sem, da se je češka vlada po začetni površnosti in oklevanju lotila dejanj in uspela v določenem roku vložiti prošnjo za finančno pomoč iz Solidarnostnega sklada, ki se bo zdaj nedvomno izkazala za zelo koristno.

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glede na znatno škodo, ki so jo povzročile velike naravne nesreče, ki so se zgodile, zlasti na zasebnem premoženju, prometnih omrežjih in kulturni dediščini, in ker ocenjena skupna neposredna škoda v vseh teh državah presega običajni prag za uporabo Solidarnostnega sklada, ki je 0,6 % bruto nacionalnega dohodka, se strinjam s predlogom sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije v korist Poljski, Slovaški, Madžarski, Češki republiki, Hrvaški in Romuniji.

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije v korist Slovaški, Madžarski, Češki republiki, Hrvaški in Romuniji po hudih poplavah, ki so te države prizadele maja in junija 2010. Rada bi ponovila, da mora Svet nujno pregledati novo uredbo o Solidarnostnem skladu, ki jo je odobril Parlament, da bo hitrejši in bolj učinkovit.

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Uporaba Solidarnostnega sklada Evropske unije v korist Poljski, Slovaški, Madžarski, Češki republiki, Hrvaški in Romuniji je upravičena glede na hude nalive in poplave, ki so prizadele te države in povzročile znatno škodo. Podpora, ki jo je ta odločitev prejela od velike večine v zadevnem parlamentarnem odboru, kaže na široko podporo, ki jo uživa. Obžalujem trpljenje ljudi in upam, da ga bo uporaba sklada ublažila ter pomagala zagotoviti hitrejšo in učinkovitejšo obnovo najbolj prizadetih območij.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Maja in junija 2010 je nad srednjo in vzhodno Evropo divjalo hudo neurje, ki je povzročilo ogromno škodo v nekaterih državah članicah, zlasti zaradi uničenja javne infrastrukture, kmetij, cestnih in železniških omrežij ter javnega in zasebnega premoženja. Poplave na Poljskem so prizadele skoraj celotno državo in povzročile škodo, ki presega 0,85 % bruto nacionalnega dohodka (BND); na Slovaškem so bila zaradi neurja nekatera območja poplavljena, nastali so zemeljski plazovi in poplave, škoda pa je znašala 0,89 % BND; na Madžarskem je škoda znašala 0,73 % BND; v Romuniji je ocenjena na več kot 875 milijonov EUR ali 0,67 % BND; na Hrvaškem presega 153 milijonov EUR (0,6 % BND); v Češki republiki pa znaša 204 milijone EUR (0,6 % BND). Te razmere opravičujejo uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije in so privedle do odobritve prve spremembe proračuna za leto 2011. Ker je to zajeto v predlogu spremembe proračuna, ki je že bil odobren, in glede na mnenje Odbora za regionalni razvoj, se strinjam s stališčem poročevalke o uporabi 182.388.893 EUR za pomoč pri popravilih javne infrastrukture, ki so jo poškodovala neurja v omenjenih državah članicah.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Poročilo podpira uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF) za pomoč šestim državam: Poljski, Slovaški, Madžarski, Češki republiki, Hrvaški in Romuniji. Te države so prizadeli nalivi, ponekod brez primere, obsežne poplave, zemeljski plazovi in blatni plazovi. V štirih državah – na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem in v Romuniji – te nesreče veljajo za „velike naravne nesreče“ glede na opredelitev v uredbi EUSF; z drugimi besedami, škoda je ocenjena na več kot 0,6 % njihovega bruto nacionalnega dohodka. Po našem mnenju je uporaba te podpore pomembna in nujna, zato smo glasovali za poročilo.

Ponovno moramo opozoriti na predolgo obdobje med nastankom nesreče, odločitvijo o uporabi EUSF in dejanskim zagotovilom podpore EU prizadetim državam članicam in regijam. V tem primeru so se nesreče zgodile maja in junija 2010. Parlament je ravnokar odobril uporabo EUSF, skoraj leto dni kasneje. Zaradi drugih postopkovnih zahtev bo zdaj denar še kasneje prispel, kamor je namenjen. Zato zagovarjamo, da je treba prilagoditi pravila o uporabi tega sklada, da bo uporaba prožnejša in bolj pravočasna.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to poročilo, ki podpira uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF) za pomoč šestim državam: Poljski, Slovaški, Madžarski, Češki republiki, Hrvaški in Romuniji.

Te države so prizadeli nalivi, ponekod brez primere, obsežne poplave, zemeljski plazovi in blatni plazovi. V štirih državah – na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem in v Romuniji – te nesreče veljajo za „velike naravne nesreče“ glede na opredelitev v uredbi EUSF; z drugimi besedami, škoda je ocenjena na več kot 0,6 % njihovega bruto nacionalnega dohodka.

Po našem mnenju je uporaba te podpore pomembna in nujna, zato smo glasovali za poročilo.

Moramo pa opozoriti na predolgo obdobje med nastankom nesreče, odločitvijo o uporabi EUSF in dejanskim zagotovilom podpore EU prizadetim državam članicam in regijam. Omeniti je treba, da so se nesreče zgodile maja in junija 2010. Parlament je ravnokar odobril uporabo EUSF, skoraj leto dni kasneje. Zaradi drugih postopkovnih zahtev bo zdaj denar še kasneje prispel, kamor je namenjen.

Zato zagovarjamo, da je treba prilagoditi pravila o uporabi tega sklada, da bo uporaba prožnejša in bolj pravočasna.

  Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Poplave leta 2010 so prizadele obsežna območja v več srednjeevropskih državah. Naravne nesreče so prizadele predvsem Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Češko republiko, Hrvaško in Romunijo. Ljudje, ki živijo na teh območjih, se ne morejo sami spopasti s posledicami poplav. Posledic ne morejo odpraviti z lastnimi sredstvi, kajti proračuni posameznih držav so obremenjeni zaradi gospodarske in finančne krize. Vendar Komisija predlaga uporabo Solidarnostnega sklada EU v korist prizadetih držav. Vse omenjene države so zaprosile za pomoč sklada, zatem ko so jih spomladi in poleti lansko leto prizadeli in ohromili zemeljski plazovi, poplavni valovi in skoraj neprekinjene padavine.

Naravni elementi so na prizadetih območjih posledično povzročili znatno škodo na javni in zasebni infrastrukturi, cestnem in železniškem prometu, prizadeto pa je bilo tudi kmetijstvo. Velika škoda je nastala tudi na premoženju, stanovanjskih stavbah in kulturnih spomenikih. Zato je primerno, da se prizadetim evropskim državam zagotovi potrebna finančna pomoč, da se bodo lahko spopadle s posledicami naravne nesreče in se čim prej vrnile v normalno življenje.