Predsednik. – Naslednja točka je poročilo gospoda Gunnarja Hökmarka v imenu Odbora za industrijo, raziskave in energetiko o politiki radiofrekvenčnega spektra (COM(2010)0471 – C7-0270/2010 – 2010/0252(COD)) (A7-0151/2011).

  Gunnar Hökmark, poročevalec. – Gospod predsednik, to poročilo govori o tem, kako bo Evropa postala vodilna, torej je povsem primerno, da o tem danes zvečer razpravljamo. Leta 1950, ko je Schuman predlagal ustanovitev te Unije, je šlo za premog in jeklo; danes gre za informacijsko tehnologijo in znanje, ki bo ključnega pomena za prihodnost Evrope.

Z veseljem sporočam, da je poročilo, ki ga danes predstavljamo, nastalo ob zelo dobrem sodelovanju s poročevalci v senci, gospo Trautmann, gospodom Rohdetom, gospodom Chichesterjem in gospodom Lambertsom, ki so podprli predlog. Za to sem zelo hvaležen, saj danes razpravljamo o predlogu, ki lahko Evropi pomaga, da spet prevzame vodilno vlogo v mobilni telefoniji, mobilnemu internetu in sodobni informacijski tehnologiji.

Zame razprava o različnih predlogih v tem poročilu pomeni odločitev, ali bo Evropa prva ali pa tretja. Zame je izbira preprosta. Včasih ko govorimo o največjih gospodarstvih sveta, govorimo o ZDA in Kitajski, pri tem pa vsi pozabljamo, da je Evropska unija največje gospodarstvo, čeprav nimamo največjih trgov. Danes je od nas odvisno, ali bomo razpravljali o tem, ali bomo opravili ta korak, ki lahko prinese spremembe.

Če to želimo uresničiti, potem želim, zato da bi zagotovili vodilno mesto na vseh področjih, povezanih s telekomunikacijami in razvojem širokopasovnega omrežja, da bi Evropa imela najboljše zmogljivosti širokopasovnega omrežja in najvišje hitrosti, saj bomo tako privabili razvoj vseh novih storitev, ki bodo ključnega pomena za sodobno gospodarstvo in našo konkurenčnost. Želim, da bi v Evropi imela sedež naslednja generacija podjetij, kot so Google, Yahoo, Apple in vsa druga podjetja, ki so dokaz konkurenčnosti in inovativnosti. To lahko postanemo, vendar je prav tako možno, da bodo vodilno vlogo prevzela druga gospodarstva, kot so Amerika, Kitajska ali Indija, torej se moramo odločiti.

V tem poročilu sem predlagal, da se držimo roka 2013 glede pasu 800 MHz. Poleg tega sem predlagal, da bodimo prizadevnejši in zahtevajmo, naj Evropska unija sprosti frekvenco 1200 MHz v pasu 1,5 GHz in pasu 2,3 GHz, hkrati pa bi morali začeti razpravljati o pasu 700 MHz – saj če ne bomo začeli zdaj, se v prihodnje ne bomo mogli odločati –, pas 5 GHz pa moramo uporabiti za vse mobilne komunikacije prek interneta na kratke razdalje.

Imamo predlog. Želim si največje možne podpore Parlamenta, saj bomo tako lahko o tem razpravljali z državami članicami in izpostavili vprašanje, ali želijo biti številka ena ali pa so zadovoljne s tem, da so številka tri. Mislim, da je ta odločitev enostavna, in veselim se razprave in sredinega glasovanja.

  Neelie Kroes, podpredsednica Komisije. – Gospod predsednik, gre za jasno opozorilo in mislim, da je to sporočilo, ki ga Evropa potrebuje. Zahvaljujem se poročevalcu, gospodu Hökmarku, za trdo delo, ki ga je opravil pri prvem programu politike radiofrekvenčnega spektra.

Govori o informacijah in tehnologiji ter o odločitvi, kakšen položaj naj Evropa izbere: Daljni vzhod, Daljni zahod, nekje vmes, v tej igri je kar nekaj pomembnih igralcev, vendar je Evropa res lahko vodilna.

Program je ključnega pomena za digitalno Evropo, za evropsko gospodarsko in celo našo družbo. Iz tega poročila je povsem jasno, da imata Parlament in Komisija enako stališče o pomembnosti usklajene in učinkovite politike spektra za uresničevanje ciljev glede širokopasovnega omrežja.

Res je ključnega pomena, da ohranimo in izboljšamo gospodarski in konkurenčni položaj Evrope in da kar najbolj povečamo njegov družbeni in kulturni vpliv z zagotavljanjem inovativnih storitev, ki bodo koristile državljanom. Prav tako želim dodati izraz „kulturni“ vpliv, saj je to zelo pomembno. Internet je eden izmed glavnih instrumentov, ki članom evropske skupnosti bolje omogočajo, da pridobijo notranje znanje in vpogled v kulturni vpliv.

Povsem upravičeno je bilo omenjeno, da je zdaj čas za odločitev. Ne gre več za vprašanje prijaznih besed, gre za trenutek resnice in zdaj moramo prevzeti odgovornost. Ne moremo prevzeti prvega mesta, ki je resnično vloga vodilnega, če ne bomo sprejeli odločitev, ki so za to potrebne.

Ko govorimo o kulturnih vidikih, želim najprej izpostaviti kulturni element, saj vem, da so se poslanci v Parlamentu s tem največ ukvarjali.

Mimogrede, vidim močno sinergijo med uporabo spektra za razširjanje vsebine in kulture, predvsem kadar govorimo o avdiovizualni medijski vsebini in za brezžično širokopasovno omrežje. Digitalna televizija in brezžični širokopasovni dostop se lahko uspešno vzporedno razvijata, prav tako pa ne smemo pozabiti, da dostop do širokopasovnega interneta prinaša visoko kulturno in družbeno vrednost. Poleg tega so brezžična omrežja ključnega pomena za območja, kjer tak dostop zdaj ni mogoč.

Predlog ne zagovarja le obstoja, ampak hkrati zagotavlja prihodnji razvoj tistih dragocenih kulturnih in gospodarskih storitev, ki med drugim dajejo bogato medijsko vsebino in napajajo prihodnje podatkovne avtoceste s privlačnimi kulturnimi vsebinami. Seveda bomo morali odpraviti preostale ovire, kot so motnje v oddajanju po zraku ali na kabelski TV; o tem ni nobenega dvoma.

Vsi vemo, da radiodifuzija ne pozna meja. V mednarodnih pogajanjih moramo ustrezno podpreti politike Evropske unije, države članice pa bodo mogoče potrebovale pomoč pri pogajanjih s sosednjimi državami, ki niso članice EU. Že med samo pripravo na razpravo sem v stiku z ministri nekaterih držav članic, ki se še pogosteje srečujejo z vidiki sosednjih držav.

Če preidem na vsebino poročila, Komisija lahko podpre skoraj celoten pristop Parlamenta z nekaj malimi spremembami pri nekaterih temah. Predvsem pozdravlja in se strinja s stališčem poročila glede nekaterih vprašanj. Prvič, glede pomembnosti spektra za digitalno agendo pri zagotavljanju dostopa do širokopasovnega omrežja za vse državljane. Nobenega dvoma ni, da vas pri tem povsem podpiramo.

Drugič: pregled možnosti za dodaten spekter, da bi tako lahko zadostili vse večjemu povpraševanju potrošnikov po brezžičnem širokopasovnem dostopu. Popolnoma se strinjamo z vami in tudi če je vaša hitrost mogoče nekoliko večja, se dobro zavedamo, da je to naslednji korak.

Tretjič, potrditev leta 2013 kot roka za sprostitev pasu digitalne dividende 800 MHz ob hkratnem zavedanju, da bo to mogoče treba preložiti na leto 2015. Torej, leto 2013 je cilj, vendar z možnostjo preložitve na leto 2015 v izrednih tehničnih okoliščinah, kot tudi dodatne preložitve zaradi težav pri usklajevanju s tretjimi državami, kar sem omenila že prej.

Četrtič, pokrivanje drugih pomembnih politik Unije, ki niso povezane z elektronskimi komunikacijami: tu mislim na okolje, promet ali raziskave in potrebo po zagotavljanju znatnega dela spektra.

Petič, pomembnost učinkovitega inventarja uporabe spektra, ki je ključni del vzpostavitve učinkovitega in v prihodnost usmerjenega programa politike.

Šestič, potreba po usklajenem spodbujanju politik EU na mednarodni ravni in podpora državam članicam pri pogajanjih z državami, ki niso članice EU.

So še mnoga druga pomembna vprašanja, kjer poročilo podpira ali krepi predlog Komisije, kar je spodbudno. Pri nekaterih spremembah pa je Komisija nekoliko drugačnega mnenja. Z vidika prestrukturiranja predstavitev načel in ciljev ne sme zmanjšati prepoznavnosti načela učinkovite uporabe spektra, ki mora v največji možni meri veljati za vse sektorje. Drugo nekoliko drugačno vprašanje: razumem vključitev potrebe po zagotavljanju zadostnega spektra za avdiovizualne storitve, vendar to ne sme izpostavljati posebnih načinov dostave.

Drugo odstopanje med Komisijo in poročilom poročevalca je povezano s konkurenco. Rezervacija frekvenc v spektru za nove akterje je lahko v nekaterih primerih ustrezno orodje, vendar zato, da bi se tako izognili nepotrebnim postopkom; s tem bi se naša stališča zbližala. Drugo vprašanje, kjer je le majhno odstopanje: odškodovanje stroškov prehoda, ki ga izvajajo države članice, je zelo pomembno vprašanje – o tem ni dvoma –, kljub temu pa mora biti skladno s pravili o državni pomoči. Mislim, da se naša stališča tu ne razlikujejo; moramo pa to omeniti.

Komisija ima nekoliko težav le pri sprejetju dveh predlogov. Številka ena: pri spektru, ki je tehnično že usklajen, obveznosti za odobritev njegove uporabe do leta 2012 ne smemo nadomestiti z blažjo obveznostjo, da bi bil tak spekter na voljo. Sedanja stališča to že zahtevajo in preiti moramo na učinkovito licenciranje spektra: iti moramo naprej, ne nazaj.

Drugo vprašanje, ki je drugačno in pri katerem imamo težave s sprejetjem, je povezano s spektrom za širokopasovni satelitski dostop; Komisija si želi, da bi lahko zagotovila njegovo razpoložljivost. Za obe vprašanji – odobritev in zagotavljanje razpoložljivosti pri obeh teh vprašanjih – moramo najti rešitev in prepričana sem, da jo lahko najdemo.

Na koncu naj navedem še nekaj pripomb. Parlament in Komisija se zavedata, da je hitro sprejetje predloga zaželeno glede na pomembnost dela, ki je pred nami pri izvedbi tega programa. Čim prej potrebujemo jasno izjavo. Komisija bo po najboljših močeh podprla proces in prepričana sem, da bo Parlament s Svetom opravil predčasni razgovor, da bi tako lahko hitro in uspešno zaključili to zadevo.

Zmanjkuje nam časa. Čas ni naš zaveznik pri tem in če želimo najti rešitev ter če podpiramo vodilni položaj, k čemur poziva gospod Hökmark, potem moramo čim hitreje napredovati v tej smeri.

PREDSEDSTVO: RODI KRATSA-TSAGAROPOULOU
podpredsednica

  Petra Kammerevert, poročevalka mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje. – (DE) Gospa predsednica, komisarka, gospe in gospodje, politične pobude za vsesplošen razvoj hitrih internetnih povezav moramo načeloma pozdraviti. Vendar pa je spekter zelo omejen, predvsem pa je javna dobrina. Zato si je Odbor za kulturo in izobraževanje še posebej prizadeval in jasno povedal, da spekter je in bo tudi v prihodnje, ključnega pomena za uresničevanje najrazličnejših družbenih, kulturnih in družbenih funkcij. Zato je bilo za nas še posebno pomembno, da zahteve o telekomunikacijskem svežnju za zagotavljanje medijskega pluralizma in kulturne raznolikosti niso bile prikrito izločene.

Javne in zasebne radiotelevizije zagotavljajo medijski pluralizem in različnost mnenj v Evropi. Zagotoviti moramo, da bodo lahko še naprej neovirano opravljale svoje ključne funkcije. Zato je Odbor za kulturo in izobraževanje predlagal, da pasu 790 ne odpremo takoj, žal pa Odbor za industrijo, raziskave in energetiko ni upošteval našega nasveta. Čeprav je na številnih mestih omenjeno, da moramo upoštevati interese radiotelevizij, si Odbor za kulturo in izobraževanje želi, da bi bilo zagotovljeno veliko jasnejše besedilo glede tega.

Za nas je bilo še posebno pomembno, da pred dodeljevanjem spektra določimo jasne predpise, s katerimi bi preprečili, da bi morala gledališča in vsi drugi, ki uporabljajo brezžične mikrofone, plačati stroške spremembe frekvence ali prehoda na novo tehnologijo.

Vsi smo še naprej dolžni zagotavljati pošteno zastopanje interesov vseh vpletenih strani. Upam, da nam bo to tudi v prihodnje uspelo.

  Pilar del Castillo Vera, v imenu skupine PPE. – (ES) Gospa predsednica, komisarka, najprej želim čestitati poročevalcu, našemu kolegu, gospodu Hökmarku, saj je opravil odlično delo, poleg tega pa to delo vsebuje odlično vizijo za prihodnost, zaradi česar je še posebno dragoceno. Hkrati se zahvaljujem tudi vsem poročevalcem v senci. Ravno zaradi vsega tega dela je Odbor za industrijo, raziskave in energetiko soglasno podprl to poročilo.

Seveda to poročilo, ki je pred nami, sledi določenemu cilju, in sicer načinu, kako poskrbeti, da bo evropsko gospodarstvo konkurenčnejše v globalnem svetu. To je ključni namen tega poročila in zato sem prepričana, da je zelo primerno.

Ne bom se spuščala v podrobnosti, se pa želim osredotočiti na dva ali tri vidike, za katere menim, da so ključni. Prvič, smo v razmerah – to poročilo to tudi izpostavlja –, v katerih bo brezžično širokopasovno omrežje z dodelitvijo frekvence 800 MHz za komunikacije v Evropi resnično zaživelo. Vendar pa gre poročilo še dlje: večjo pozornost namenja prihodnosti.

Govorimo o frekvenčnem pasu 700 MHz, ki ima prav tako izjemne zmogljivosti za mobilno telefonijo in njen razvoj. Prepričana sem, da moramo tudi te predloge, navedene v poročilu, zelo pozitivno obravnavati in ovrednotiti. Ne gre za banalno vprašanje: spekter, ki se zdaj uporablja za gospodarske dejavnosti, obsega 3 % evropskega bruto domačega proizvoda (BDP), to pa je šele začetek.

Izpostaviti želim pomembnost eksponentne rasti videa kot komunikacijskega elementa med različnimi ljudmi ter med različnimi institucijami in podjetji. Zdaj video obsega 40 % svetovnega prometa in to je šele začetek: do leta 2014 bo obsegal 91 % prometa končnih uporabnikov.

Poročilo je realno postavljeno v vizijo izjemne prihodnosti, zato menim, da ga moramo pojutrišnjem odločno podpreti.

  Catherine Trautmann, v imenu skupine S&D. – (FR) Gospa predsednica, komisarka, gospe in gospodje, svoje mnenje o osnutku programa politike radiofrekvenčnega spektra bomo podali na prvi obravnavi, Komisiji pa se želim zahvaliti, da je podprla in preoblikovala ta predlog, ki je bil prvič predložen med obravnavo telekomunikacijskega svežnja.

Prav tako želim čestitati poročevalcu, gospodu Hökmarku, pa tudi kolegom poročevalcem v senci za dobro sodelovanje pri poročilu, ki razkriva nekatera velika politična vprašanja, ki se skrivajo za zelo tehničnimi vidiki. Opravili smo številne razprave, pri katerih sem spoznala, da imata Parlament in Komisija, povsem normalno, enako mnenje in želje.

To mnenje je, da je spekter omejen vir, ki ne pozna meja. Zdi se, da se o tem vsi strinjamo. Vendar pa lahko ravno pri rešitvah, ki bodo izboljšale njegovo upravljanje, in pri splošnih prizadevanjih opazimo nekaj razlik, predvsem v državah članicah, ki vsekakor imajo določeno suvereno pristojnost.

Čeprav niso vsi kompromisi, ki jih je predložil in sprejel Odbor za industrijo, raziskave in energetiko, tako uravnoteženi, kot si sama želim, iskreno podpiram splošen poskus razvoja pristopa za upravljanje spektra, ki bo bolj celosten, realen in odziven na družbene, kulturne in gospodarske potrebe naših sodržavljanov. Komisarka, to je skupna nit vseh stališč, ki jih je zavzel Parlament v samoiniciativnem poročilu moje kolegice, gospe Toia, ali v predlogih, ki sem jih zagovarjala kot ena izmed poročevalcev za telekomunikacijski sveženj.

V zvezi s programom za politiko radiofrekvenčnega spektra smo v moji skupini izpostavili zlasti številne točke v spremembah. Zato vključujejo tudi uvajanje preglednosti, da bi lahko ugotovili, kako je sedanji spekter dodeljen in upravljan – se pravi, načelo inventarja – in poiskali inovativne in izvirne rešitve za vse večje potrebe elektronskega komunikacijskega sektorja po uporabi frekvenc. Rešitve morajo biti kakovostne in ne samo kvantitativne. Z izpostavljanjem učinkovitosti spektra bomo izboljšali te razmere, ne da bi omejili raznolikost storitev, ki so na voljo v spektru.

S tem bomo spekter uporabili tudi kot način za odpravljanje digitalne vrzeli in razvoj novih storitev, ki bodo poleg velikim telekomunikacijskim podjetjem dostopna tudi malim in srednje velikim podjetjem ter novoustanovljenim podjetjem, ki jih bodo potrebovala. Menim, da je ta gospodarski vidik ključnega pomena.

Na koncu želim spregovoriti nekaj besed o naslednji fazi. Kot ste sami povedali, je že od vsega začetka jasno, da ne bomo dosegli sporazuma na prvi obravnavi, je pa nujno, da sporazum dosežemo do konca leta. To je zelo pomembno za naše javne storitve, za izpolnjevanje pričakovanj potrošnikov in za razvoj interneta ne glede na vzpostavljeno infrastrukturo. Prav tako je zelo pomembno, da s tem sredstvom zagotovimo gospodarsko okrevanje v Evropski uniji.

  Jens Rohde, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, boljši in cenejši prenos podatkov po širokopasovnih povezavah visoke hitrosti za vse v letu 2020: to je vsekakor prizadeven cilj politike, ki ga povsem podpiram. Vendar bodimo odkriti: to ne bo lahko. Kljub temu menim, da bomo s stališčem Parlamenta na prvi obravnavi lahko naredili velik korak k uresničitvi tega cilja.

Jasno povejmo: širokopasovni dostop za vse ne pomeni le zagotavljanja, da bomo vsi imeli profil na Facebooku. Gre za uveljavljanje Evrope v svetu kot vodilnega gospodarstva, ki temelji na znanju. Če nam uspe povezati 500 milijonov ljudi, bodo naši državljani in podjetja lahko deležni vseh ugodnosti in možnosti digitalnega gospodarstva. Če želimo, da Evropa to doseže, moramo spremeniti predvsem dve stvari.

Prvič, potrebujemo dobro delujoč, konkurenčno naravnan telekomunikacijski trg na evropski ravni. Zato smo uvedli pravila o preverjanju konkurenčnosti. Ne smemo dovoliti, da bi države članice na novo sproščen spekter dodelile določenim tržnim akterjem, če bi se zaradi tega zmanjšala ali izkrivila konkurenčnost na trgu.

Drugič, potrebujemo učinkovitejše dodeljevanje spektra: dodeljevanje, ki hkrati dejavneje odraža današnje raznolike zahteve in potrebe po spektru. Zato tega programa za politiko ne pripravljamo samo zaradi sprostitve pasu 800 MHz, ampak tudi za sprostitev dodatnih pasov vsaj do 1200 MHz do leta 2015.

Naj se na koncu zahvalim Komisiji, komisarki, poročevalcu in poročevalcem v senci za izjemno dobro sodelovanje; brez tega takšen obseg prizadevanj ne bi bil možen.

  Giles Chichester, v imenu skupine ECR. – Gospa predsednica, naj najprej čestitam poročevalcu, gospodu Hökmarku, za uspešno vodenje tega poročila v odboru in za dosego širokega soglasja. Pridružujem se drugim poročevalcem v senci in se mu zahvaljujem za opravljeno delo.

Odločno podpiram njegovo željo po sprejemanju zakonodaje, da bi poskrbeli, da bi Evropa tako premagala tehnološke izzive v tem sektorju in ohranila vodilni položaj v svetu. Gre za najsodobnejšo tehnologijo, ki je zelo pomembna. Ključnega pomena je, kako doseči pravo ravnotežje med različnimi vpletenimi interesi – interesov sedanjih izdajateljev radijskih in televizijskih programov, mobilnih operaterjev, ponudnikov dostopa do širokopasovnega omrežja in uradnih uporabnikov, vključno z vojaškimi službami in službami za civilno zaščito.

Nekoliko želim opozoriti le na to, da moramo spoštovati subsidiarnost in nacionalne pristojnosti na tem področju in v tem procesu. Priprava zakonodaje na tem področju politike je še posebno težka, saj se vpletene tehnologije hitro in močno spreminjajo in napredujejo, kar pomeni, da z zakonodajo vedno poskušamo nadoknaditi zamujeno, ne pa da jo pripravljamo vnaprej. Kljub temu menim, da moramo utreti pot za novo tehnologijo, za njeno izrabo in uporabo spektra, in upam, da bosta ta predlog in poročilo omogočila ravno to.

  Philippe Lamberts, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospa predsednica, nadaljeval bom z odzivom na mnoge stvari, ki so že bile omenjene, začel pa bom s tem, kar je povedala gospa Trautmann. Slišali smo – in to drži –, da je radiofrekvenčni spekter omejen.

Najprej želim poudariti, da gre za skupno dobrino. Gre za dobrino, nad katero ne more nihče uveljavljati izključnega lastništva. Z našega vidika menimo, da noben partner, ne glede na to, kdo je, ne more zahtevati nobene prednostne pravice, pridobljene pravice nad spektrom, in menim, da je to v tem poročilu tudi ustrezno povedano.

Ker gre za omejeno in skupno dobrino, moramo zelo dobro vedeti, prvič, kako se danes spekter uporablja, in iz tega tudi izhaja ta zamisel o široki, celoviti študiji o tem, kako vsi partnerji zdaj uporabljajo spekter, vključno s tistimi, ki jih je pravkar omenil gospod Chichester, in sicer službe za civilno zaščito ter vojaške službe. Res je pomembno, da razumemo, kako se danes ta omejena dobrina dejansko uporablja, saj menimo, da njena uporaba ni optimalna – daleč od tega. Drugič, potrebujemo pregleden postopek za dodeljevanje tega omejenega vira, ki pa mora biti dovolj dinamičen, da bo mogoče preprečiti vse ponovne zamisli o pridobljenih pravicah.

Prav tako želim, da bi pozornost namenili načelom prodaje na dražbi in dodeljevanja spektra, saj ni nujno, da se vedno uporablja le za komercialne namene in ustvarjanje dobička. Seveda imam v mislih kulturni vidik, ki je bil izpostavljen, pa tudi uporabo spektra za namene javnih služb – opraviti bi morali razpravo o službah za civilno zaščito – in za vojaške namene.

Če bomo izbrali izključno tržno usmerjeni pristop, potem obstaja jasna nevarnost, da bomo dali prednost – ali pa vsaj prekomerne pravice – tržnim akterjem, ki lahko izkrivijo trg zaradi svoje velikosti; povedano drugače, vemo, da mali operaterji ne morejo vedno tekmovati z njimi.

Na koncu želim opozoriti na dejstvo, da eksponentna raba radiofrekvenčnega spektra vpliva tudi na javno zdravje. Vem, da to ni predmet poročila, vendar menim, da bomo morali zelo skrbno spremljati to vprašanje, saj vpliva na naše sodržavljane.

  Sabine Verheyen (PPE). – (DE) Gospa predsednica, gospa Kroes, spekter je dragocena in omejena dobrina, ki jo moramo skrbno in pazljivo upravljati, pri tem pa upoštevati celotno družbo. Zato je program za politiko radiofrekvenčnega spektra še posebno pomemben. Spekter moramo učinkovito izrabljati, pri tem pa upoštevati gospodarske, družbene in kulturne vidike. V ta namen moramo povsem izkoristiti vsa razpoložljiva tehnična sredstva v vseh pasovih, da bi tako dosegli največjo možno učinkovitost.

Telekomunikacijski sveženj, ki smo ga sprejeli lani, mora biti podlaga za našo politiko radiofrekvenčnega spektra, saj hkrati določa, da moramo pri upravljanju spektra v EU in njenih državah članicah enako upoštevati kulturne, socialne in gospodarske interese. To moramo obravnavati predvsem v zvezi z usklajevanjem uporabe spektra v EU.

Pri tem želim izpostaviti, da je izvajanje prve digitalne dividende v državah članicah do zdaj potekalo z različnimi hitrostmi. O dodatnem odpiranju pasu ultravisokih frekvenc (UHF), predvsem pod 800 MHz, bi morali razmišljati šele po tem, ko bomo upoštevali naše izkušnje z belimi lisami v tem pasu.

Še veliko je tehničnih in finančnih vprašanj, na katera moramo odgovoriti. Zlasti nismo ustrezno rešili težave z motnjami in vprašanja povračila stroškov za kulturne objekte in lokalne oblasti v zvezi z naknadnim prilagajanjem, na primer v zvezi z brezžičnimi mikrofoni.

Pri dodelitvi frekvenčnih pasov moramo na odgovoren način primerjati različne interese. Po eni strani je splošno zagotavljanje mobilnih širokopasovnih omrežij osnovna zahteva, ki je v interesu evropskih državljanov, po drugi strani pa moramo kot pomemben instrument za kulturno raznolikost in zagotavljanje informacij upoštevati razvoj na področju javne in zasebne radiodifuzije. Določiti moramo pravo smer za tehnološki razvoj in položaj Evrope na področju digitalne informacijske tehnologije in kulturne raznolikosti.

  Teresa Riera Madurell (S&D). – (ES) Gospa predsednica, komisarka, vsekakor moramo biti ponosni na to, da danes razpravljamo o tem.

Prevečkrat smo slišali, da je načrtovanje in upravljanje spektra tehnično vprašanje, za katerega so izključno pristojne države članice. Zaradi odločnosti Parlamenta med pogajanji o telekomunikacijskem svežnju, ki jih je tako odlično vodila poslanka, gospa Trautmann, pa ta razprava o spektru poteka ravno tam, kjer mora: v političnem krogu Evropske unije.

Naše posredovanje v vlogi sozakonodajalcev EU je smiselno že zaradi dejstva, da gre za omejeno javno dobrino in čezmejno razsežnost, to pa še ne pomeni, da moramo ta proces predstavljati kot neskladnost med različnimi uporabami, katerim bi lahko dodelili frekvenčne pasove.

Zaradi nenehnega tehnološkega napredka lahko pošiljamo vse več podatkov in pri tem uporabljamo manj spektra ob manjših motnjah. Naš cilj mora biti, kako vzpostaviti podlage za dinamično načrtovanje ob uporabi tehnološkega napredka, da bi tako različne skupine uporabnikov postale skladnejše, s tem pa bi s tem dragocenim sredstvom dobile boljše gospodarske in družbene rezultate.

Ne želimo, da bi bili v tem procesu zmagovalci in poraženci, ampak operaterji, ki so zavezani postopku nenehnega izboljševanja uporabe in dodelitve spektra, in da bi bil ta namenjen predvsem družbenemu in gospodarskemu razvoju javnosti.

  Jean-Pierre Audy (PPE). – (FR) Gospa predsednica, gospa Kroes, gospod Hökmark, gospe in gospodje, najprej želim čestitati svojemu prijatelju, gospodu Hökmarku, za odlično poročilo in za odprt duh, ki ga je pokazal pri teh razpravah.

Ta osnutek poročila močno podpira predlog Evropske komisije, zlasti glede potrebe po zagotavljanju pasu 800 MHz do 1. januarja 2013, ki se bo sprostil s prehodom na digitalno televizijo in popolnim prenehanjem oddajanja analogne televizije.

Zaradi digitalizacije prizemne televizijske radiodifuzije bo na voljo veliko število frekvenc, ki jih poznamo pod imenom digitalne dividende. Kakovost teh frekvenc z vidika pokritja in penetracije stavb je splošno priznana: imenujemo jih zlate frekvence.

Ravno s tem namenom Evropska komisija predlaga prvi program za razvoj pristopa k strateškim vprašanjem radiofrekvenčnega spektra za obdobje 2011–2015, s katerim se srečuje Evropska unija.

Gospa Kroes, gospod Hökmark, kljub temu želim izpostaviti dva vidika, ki se mi zdita pomembna. Prvič, prepričan sem, da moramo pripraviti inventar, predlagan v členu 8; bolje je, če se pri identifikaciji novih pasov zanašamo na točen, strokovno pripravljen inventar, preden izrecno navajamo usklajene frekvenčne pasove. Če želimo spodbujati k iskanju in najti več frekvenc za brezžične širokopasovne komunikacije, bi bilo primerno, da nadaljujemo na podlagi tega inventarja – brez napovedovanja rezultata – z izbiro enega ali več posebnih frekvenčnih pasov brez kakršnih koli predhodnih strokovnih izkušenj in znanj.

Zadnja točka, ki jo želim izpostaviti, je povezana z uporabo frekvenčnih pasov, ki se zdaj uporabljajo v vojaške namene. Komisija vsekakor ni pristojna za preučevanje možnosti sočasne uporabe spektra za vojaške namene. Zato nasprotujem spremembi člena 7(3), ki obravnava radiofrekvenčne potrebe posebnih politik EU in ki predlaga uporabo civilnih frekvenc v vojaške namene.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D). – (RO) Gospa predsednica, odločitev, o kateri danes razpravljamo, pomeni začetek izvajanja prvega evropskega programa za politiko radiofrekvenčnega spektra. Namenjen je načrtovanju in usklajevanju uporabe radiofrekvenčnega spektra za zagotavljanje delovanja notranjega trga. V praksi bo program omogočil razpoložljivost spektra, kar najbolj povečal prožnost in učinkovitost njegove uporabe na podlagi splošnih dovoljenj, preprečeval izkrivljanje konkurenčnosti in škodljivih motenj ter usklajeval tehnične pogoje in varoval zdravje.

Komisija bo ob upoštevanju sklepa skupaj z državami članicami pripravila inventar sedanje uporabe spektra in morebitne prihodnje zahteve glede spektra v Uniji, zlasti v pasu od 300 MHz do 3 GHz.

Na podlagi predloženih sprememb smo zahtevali premoščanje digitalne vrzeli, tako da bodo imeli do leta 2020 vsi državljani EU dostop do širokopasovne komunikacijske infrastrukture, ki ne bo počasnejša od 30 Mbps, ter da bodo poslovnemu sektorju in javnim službam na voljo možnosti, in sicer s povečanimi zmogljivostmi širokopasovnega omrežja. Prav tako smo pozvali k zagotavljanju, da bodo na voljo nove potrošniške naprave in tehnologije in bo s tem mogoče zagotoviti, da bodo potrošniki naklonjeni prehodu na digitalno tehnologijo in učinkovito uporabo digitalne dividende. Veseli me, da je veliko pozornosti namenjene zagotavljanju, da bo potreben radiofrekvenčni spekter na voljo za spremljanje atmosfere in Zemljine površine. To omogoča razvoj in uporabo vesoljskih aplikacij in izboljšanje prometnih sistemov, predvsem za sistema Galileo in GMS, pa tudi za sisteme pametne varnosti in upravljanja v prometnem sektorju.

  Patrizia Toia (S&D). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, menim, da smo vsi ugotovili in se strinjamo, da lahko ta program usklajevanja frekvenc in usklajene uporabe spektra uporabljamo v dva namena.

Menim, da je to ključna točka, ki jo moramo vedno imeti v mislih; povedano z drugimi besedami, s programom lahko razvijemo velik potencial, da bi lahko telekomunikacijski sektor, avdiovizualni sektor in nove storitve gospodarsko izkoriščali to področje, hkrati pa bi spodbudili gospodarski razvoj in druge sektorje, ki so povezani s telekomunikacijskim sektorjem. Prav tako lahko razvijemo možnost za kulturni in družbeni razvoj, ki ga ta dvojni namen omogoča in potrebuje.

Komisarka, menim, da moramo na ta program gledati tudi kot na priložnost, s čimer bomo lahko pri sprejemanju odločitev podprli in spoštovali nekatera temeljna načela.

Na koncu naj omenim načelo medijske pluralnosti. Ponoven pregled sistema za upravljanje radijskih frekvenc na evropski ravni je zelo pomemben in menim, da moramo odločno preprečiti kopičenje pravic do uporabe frekvenc ter ustvarjanje monopolov in oligopolov, ki so danes žal prisotni v nekaterih evropskih državah in ki postajajo močnejši, hkrati pa pridobivajo vpliv v radiodifuzijskem sektorju.

Drugič, načelo ravnotežja med liberalizacijo in odpiranjem trga novim operaterjem ter poštenost, da bo mogoče zaveze, sklenjene med operaterji, ki so znatno investirali, podpreti, spodbujati in ohranjati na trgu.

In zadnje, preglednost in jamčenje dobro upravljanih in dobro izvedenih dodelitev frekvenc. O avkcijah ne govorimo le zaradi tega, da bi se osredotočili na tržni vidik, ki ga moramo uskladiti z vsemi možnimi družbenimi uporabniki spektra, ampak tudi zato, da bi povedali, da ni dovoljeno uporabljati diskrecijskih pravic in da ne sme prihajati do prednosti v zvezi z radijskimi frekvencami. Tudi na to moramo biti zelo pozorni.

Če zaključim, žal nimam dovolj časa, da bi spregovorila o družbenih vidikih, so pa o njih podrobno razpravljali vsi poslanci iz moje skupine.

  Lambert van Nistelrooij (PPE). – (NL) Gospa predsednica, gospa Kroes, danes praznujemo dan Evrope. Evropa goreče išče stvari, ki so pomembne za naše državljane in ki v evropsko skupnost vnašajo napredek in dobrobit. Ta tema, to poročilo gospoda Hökmarka, se s tem zelo dobro ujema. Je konkretno in nam v večji meri daje podobo o družbenih in gospodarskih vidikih. Javne zračne povezave, ki jih je zelo malo, bodo sproščene in to zelo potrebujemo, če želimo uresničiti zahtevo o še večjem številu in hitrejših brezžičnih internetnih povezavah.

V zvezi s tem je jasno, da potrebujemo dobro usklajevanje na evropski ravni. Leta 2013 bo sproščen pas 800 MHz, v letu 2015 pas 1200 MHz, to pa Evropa nujno potrebuje, če želi še naprej ostati v svetovnem vrhu. Te storitve imajo veliko finančno vrednost: Dvesto milijonov EUR letno, kar pomeni, da je približno 3 do 4 % gospodarske rasti odvisne od tega, ali bo na voljo dovolj spektra. In ta odstotek se bo le še povečeval.

Če samo pogledamo standard GSM, ki smo ga skupaj uvedli v devetdesetih letih prejšnjega stoletja; tudi to je bila prava odločitev ob pravem času. Pravim vam, te obsežne prednosti se seštevajo. Vsako leto lahko privedejo do razlike v višini 80 milijard EUR. Nizozemska, moja država, ki jo skupaj z drugimi nizozemskimi poslanci v EP zastopam, je pripravljena na to; sprostili smo prostor za mobilni internet četrte generacije.

Na kratko, vse težave, s katerimi se ukvarjajo TV-postaje, pomožne službe, javne radiotelevizije, in nenehne težave glede motenj, do katerih lahko pride, se pravi težave z lokalnimi mikrofoni, bodo le še preteklost. Zato iskreno upam, da bomo lahko na podlagi tega odličnega in obetajočega poročila dosegli sporazum s Komisijo že na prvi obravnavi. Veliko sreče!

  Paul Rübig (PPE). – (DE) Gospod predsednik, najprej se želim opravičiti za dejstvo, da poslanci zapuščajo Parlament. Vendar v Odboru za industrijo, raziskave in energetiko hkrati s to razpravo poteka glasovanje, ni nam pa še uspelo izumiti načina, kako bi ljudi razdelili na dva dela.

Gospod Hökmark je našel dober kompromis. Vendar pa moramo v zvezi s to zadevo vedno upoštevati stopnjo učinkovitosti, ki si jo želimo v prihodnje, po eni strani za prvo generacijo omrežja, po drugi strani pa za kabelske operaterje in vse druge, ki jih zanima spekter, zlasti intervencijske službe.

To stopnjo učinkovitosti moramo opredeliti. Najpomembnejši vidik v zvezi s temi podatki je količina podatkov. Naslednji pomemben vidik je čas, potreben za njihov prenos, moč, s katero se podatki prenašajo, da bi tako omogočili tudi sobivanje, in na koncu, prednostne naloge, določene s programsko opremo. V zvezi s tem v prihodnje potrebujemo podrobno poročilo, da bi tako močno povečali hitrosti omrežja prve generacije GSM. Operaterji kabelskih omrežij že dosegajo zelo visoke hitrosti vse do 100 megabajtov na sekundo, kar je zelo dobro in bo v prihodnje mogoče še povečati.

Imamo pa velike težave, ko govorimo o cenah, predvsem v zvezi s podatkovnim gostovanjem. V nekaterih državah članicah je mogoče kupiti en gigabajt za manj kot 1 EUR. Pravkar sem pogledal na prenosni telefon, da bi videl, koliko me stane. Doma me en gigabajt stane 1 EUR. Ko sem tu, me en gigabajt stane 9900 EUR, ko potujem v drugo državo članico, pa me stane 14.900 EUR. V zvezi s tem moramo nujno ukrepati. Komisarka, pozivam vas, da zagotovite, da bomo v tem sklepu upoštevali področje uporabe in stopnjo učinkovitosti, predvsem pa, da bomo vzpostavili skupni evropski trg glede cen, kar bo ljudem omogočalo uporabo podatkovnih storitev tudi takrat, ko niso v svojih državah članicah. V zvezi s tem moramo obravnavati nujne prednostne naloge.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospa predsednica, Evropa bo lahko svojo vodilno vlogo največjega gospodarskega območja na svetu obdržala le, če bo prevzela vodilno mesto pri razvoju in uporabi novih tehnologij.

Širokopasovna tehnologija je nedvomno pomemben del tega. Naša nova politika radiofrekvenčnega spektra mora zagotavljati velike zmogljivosti prenosa in visoke hitrosti prenosa. Krovno načrtovanje in upravljanje frekvenc na evropski ravni je nedvomno manj primerno za uresničevanje tega cilja, saj je Komisija sama poudarila, da lahko to dobro in učinkovito izvedejo posamezne države članice. Vsekakor pa je zaželena usklajevalna vloga.

Kljub visokim stroškom bi po mojem mnenju morali spodbujati izgradnjo optičnih omrežij. Evropska unija zdaj zaostaja za konkurenco, Združenimi državami Amerike in Kitajsko. To se verjetno dogaja zaradi neodločne politike in prekomerne birokracije.

Zato se strinjam s poročevalcem, gospodom Hökmarkom, da moramo vsekakor vztrajati pri časovnem razporedu, ki je bil določen za sprostitev spektra.

  Neelie Kroes, podpredsednica Komisije. – Gospa predsednica, zahvaliti se želim vsem, ki so sodelovali v tej izjemni razpravi, in čeprav se zdi, da je to vprašanje zelo tehnične narave, gre dejansko za prevladujoče vprašanje, ker je radiofrekvenčni spekter tako pomemben kot voda ali svež zrak. Kot je povedala Catherine Trautmann, gre za omejen vir, javno dobro, hkrati pa tudi za osnovno dobrino. Poročevalec in poročevalci v senci so dobro pojasnili vprašanje in nam na enostaven način predstavili, kaj moramo storiti, da bi dosegli pozitiven rezultat.

Seveda, to je demokracija: razpravljamo o vprašanju in gre za privlačno razpravo. Še ne tako dolgo nazaj pa smo razpravljali o digitalni agendi; vsi smo se strinjali glede te agende; to vprašanje pa je zanjo zelo pomembno. Če ne bomo prevzeli odgovornosti in se jasno opredelili, lahko pozabimo na to, kar je prej povedala gospa Toia: zavedati se moramo, da mora biti leta 2020 – to smo določili v digitalni agendi – vsakemu Evropejcu zagotovljeno, da svoje interese uresničuje prek tega, kar imenujemo možnosti spektra.

Prav tako smo govorili o zagotavljanju digitalnih možnost za vse Evropejce do leta 2013. Če si to res želimo, potem moramo biti dosledni, hkrati pa moramo biti tudi sposobni prevzeti posledice te doslednosti.

Zahvaljujem se vsem poslancem, ki so jasno spregovorili, navedli prednostne naloge, na koncu pa so se strinjali, da potrebujemo strateški pristop k urejanju v zvezi z upravljanjem radiofrekvenčnega spektra. Nobenega dvoma ni, da moramo premagati še veliko ovir. Glede na povezano tveganje pa sem prepričana, da jih bomo uspešno premagali.

V celoti spoštujemo uporabo spektra za namene radiodifuzije in kulturne dejavnosti: o tem ne sme biti nobenega dvoma. Če še vedno obstajajo pomisleki, se bomo s tem še ukvarjali. Glede dodatnega spektra za širokopasovno omrežje in druge digitalne dividende menim, da se vsi zavedamo, kako bomo morali prej ali slej – in večina poslancev v Parlamentu si verjetno prizadeva za čim prej – razrešiti to vprašanje. Gre za obojestransko korist, s sprostitvijo pasu 800 MHz pa bomo izbrali možnost, ki je najmanj vplivala na spekter, torej lahko na to gledamo kot na prvi korak na naši poti.

Če se za trenutek ozrem nazaj: kdo bi si pred 15 leti lahko predstavljal, o čem danes odločamo? Če bi pred 15 leti čakali in kot politiki oklevali pri sprejemanju odločitev, nam ne bi uspelo. V tem primeru zdaj ne bi razpravljali o tem, ali želimo biti številka ena ali številka tri, ampak ali se želimo izogniti zadnjemu mestu.

Spekter je v nacionalni pristojnosti: tega se zavedam. Komisija se s tem strinja, o inventarju pa odločajo države članice. Se pa vsi strinjamo, da je spekter zelo dragocen vir, hkrati pa se moramo zavedati, da nam razprava o enotnem digitalnem trgu ponuja priložnost in odgovornost, da razmislimo tudi o mejah – in če obstaja področje, kjer moramo razmišljati preko meja, je to vsekakor politika spektra.

V zvezi z roki in glede obstoječega tveganja je jasno, vsaj meni, da leto 2013 ni prezgodaj. Prav tako se moramo zavedati, da so predlagana odstopanja za dve vrsti razmer: v primeru težav s sosednjimi državami in v primeru okoliščin, ki jih ni mogoče predvideti. Vendar menim, da se moramo zavedati, da čas ni naš zaveznik in da odstopanj ne smemo izrabljati.

Vsekakor se veselim razprave s člani Sveta, veselim se izida vašega glasovanja in z zaupanjem se oziram v prihodnost v upanju, da bo eden izmed stebrov, o katerem smo govorili, dokončan pred koncem leta.

Na koncu se želim še enkrat zahvaliti poročevalcu, poročevalcem v senci in članom različnih odborov, ki so sodelovali, za njihova zelo pozitivna in konstruktivna prizadevanja.

  Gunnar Hökmark, poročevalec. – Gospa predsednica, menim, da se moramo zavedati, da govorimo o delu družbe, ki se zelo hitro razvija. Hitrost sprememb je bila in bo tudi v prihodnje izjemna. Govorimo o tem, kakšne naj bodo stvari v letu 2020.

Ravno zaradi tega je pomembno izpostaviti, da z obravnavo o pasu 700 MHz poudarjamo le to, da moramo imeti možnost sprejemanja odločitev o najboljšem načinu za njegovo uporabo. Kot je bilo že omenjeno, je spekter omejen vir, je pa tudi javno dobro in odgovorni smo, da ga čim bolje in učinkoviteje uporabimo – tudi o tem je govorila gospa Trautmann.

Prav tako želim poudariti, da ni nobenih nasprotij med kulturno in komercialno uporabo. Želim, da bi si prizadevali za vključevanje kulture v to novo tehnologijo, ne pa da tehnologijo namenjamo izključno komercialni uporabi, kar se bo zgodilo, če ne bomo dovolj prizadevni. V tem primeru bo kultura zaostala in mislim, da v Evropi ne bo imela najboljših možnosti, če bo omejena na stare tehnologije.

Menim, da lahko danes zagotovimo oddajanje, hkrati pa ustvarimo nove možnosti za nove čase. Vendar se moramo odločiti. Povedati moram – brez ironije in z velikim zadovoljstvom –, da nocoj nihče od navzočih ni podvomil v dejstvo, da moramo biti številka ena. V globalnem svetu konkurence in znanja lahko zmagamo le tako, da smo številka ena, in to bi moral biti naš cilj.

  Predsednica. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v sredo, 11. maja 2011.