Priporočilo za drugo obravnavo: Toine Manders (A7-0086/2011)
Francesco De Angelis (S&D). – (IT) Gospod predsednik, glasoval sem za poročilo o označevanju tekstilnih izdelkov, ker menim, da Evropa lahko in mora storiti več v podporo industrijskih podjetij. Predlog Komisije je bil zgolj tehnične narave in njegov namen je bil poenostavitev sedanje ureditve označevanja.
Parlament pa je dosegel dva pomembna rezultata. Prvič, pri tekstilnih izdelkih, ki vsebujejo netekstilne dele živalskega izvora ─ krzno in usnje ─ mora biti ta podatek naveden na etiketi, da se potrošniku omogoči ozaveščeno izbiro. Drugič, do leta 2013 mora Evropska komisija pripraviti študijo učinkov uvedbe označevanja, ki bi jasno kazalo, katera oblačila so bila izdelana v Evropi, katera pa drugod. Slednji cilj je pomemben mejnik za konkurenčnost evropskega tekstila v Evropi in po svetu.
Morten Løkkegaard (ALDE). – (DA) Gospod predsednik, čestitam gospodu Mandersu, da mu je uspelo sestaviti ta predlog. Izkazalo se je, da je bolj zapleten, kot je bilo videti na začetku. Veseli me, da nam je uspelo doseči sporazum o tej uredbi o označevanju tekstila, ki bo prispevala k večji konkurenčnosti tekstilne industrije, potrošnikom pa bo zagotovila širšo izbiro novih in inovativnih izdelkov. To je dober kompromis, ki bo po mojem mnenju sprejemljiv tudi za Svet.
V času postopka nisem skrival svojega osebnega nezaupanja do uvedbe označevanja porekla. Zato me veseli tudi to, da smo se sporazumeli za besedilo, ki sam naroča Komisiji, naj analizira potrebo po označevanju porekla. Tako sporazum ne bo privedel do uvedbe obveznega označevanja porekla. Ne bom mogel glasovati za uredbo, ki bo podjetjem nalagala obvezno označevanje države porekla. Vem, da je Svet enakega mnenja. Žal se je med včerajšnjo razpravo izkazalo, da komisar Tajani ne deli tega mnenja. Če se nam ne bo uspelo izogniti taki določbi, se bom pač ponovno podal v boj proti njej.
Alfredo Antoniozzi (PPE). – (IT) Gospod predsednik, predlog uredbe, ki nam je bil predložen v glasovanje, se nedvomno odlikuje po tem, da v eno besedilo združuje vso obstoječo zakonodajo o tekstilnih izdelkih. Uredba bo omogočila poenostavitev in izboljšanje obstoječega ureditvenega okvira za razvoj in uporabo novih vlaken, pa tudi spodbujanje razvoja inovativnih izdelkov ter inovacij v tekstilnem sektorju in sektorju oblačil.
Pohvalno se mi zdi, da je gospod Manders upošteval tudi druge vidike, kot je zmanjšanje upravnih bremen, ki jih bodo imele države članice, ki bodo morale v nacionalni pravni red prenašati tehnične spremembe ob dodajanju imen novih tekstilnih vlaken na usklajeni seznam. Menim sicer, da bi lahko šli še korak naprej in vstavili poseben člen, ki bi urejal označevanje porekla tekstilnih izdelkov, vendar sem glasoval za predlog uredbe.
Cristiana Muscardini (PPE). – (IT) Gospod predsednik, ta uredba je bistvenega pomena za evropsko tekstilno industrijo, saj ji jamči prosti trg, katerega pravila preprečujejo dosedanje nepravilnosti in nezakonite prakse. Radi bi kot pozitiven dosežek izpostavili odločitev institucij, da odobrita predlog in raziščeta vprašanja sledljivosti in porekla izdelkov, s čimer bi evropskim potrošnikom zagotovili ustrezne informacije, res pa so za to določeni predolgi roki. Končni cilj je varstvo potrošnikov.
Naj izpostavim, da je lanskega oktobra Parlament z veliko večino izglasoval predlog uredbe o označevanju države porekla pri določenih izdelkih ─ vključno s tekstilnimi izdelki ─ ki se uvažajo iz tretjih držav, da danes pa Svet še ni začel pogajanj oziroma razprave s Parlamentom, niti na neuradni ravni. Rad bi se zahvalil madžarskemu predsedstvu za uvrstitev te zadeve med prednostne naloge, rad pa bi tudi pozval k pospešitvi razprave, saj bi se v nasprotnem primeru lahko zgodilo, da bi evropskim potrošnikom zagotovili varstvo glede živil, ne pa glede industrijskih izdelkov.
Paolo Bartolozzi (PPE). – (IT) Gospod predsednik, poročilo o označevanju tekstilnih izdelkov, ki smo ga potrdili danes, je pomemben korak k poenostavitvi zakonodaje v prid potrošnikom in vsem evropskim proizvajalcem v tej panogi. S to uredbo predpisujemo nova pravila o označevanju v tekstilni industriji, krepimo usmeritev v inovacije v tem sektorju in s poenotenjem evropske zakonodaje prispevamo k varnemu uvajanju in rabi inovativnih izdelkov.
Besedilo namreč predlaga združitev treh direktiv o označevanju sestav tekstilnih izdelkov v eno evropsko uredbo, poenostavitev sedanjega ureditvenega okvira in uvedbo preglednejših postopkov. Zato lahko le zaploskamo današnjemu ugodnemu dosežku na področju zaščite evropske proizvodnje. Obenem pa moramo omeniti tudi vprašanje označevanja države porekla. Upamo, da bo kmalu mogoč nadaljnji napredek na tem področju, z odobritvijo zakonodaje, ki bo tudi v tem sektorju urejala označevanje porekla.
Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, po mojem mnenju to poročilo skuša rešiti dva velika problema. Prvič, njegov namen je spodbujati inovacije. To pomeni, da mora biti postopek dodajanja novih imen vlaken na standardni seznam preglednejši in manj birokratski. Drugič, izboljšati je treba označevanje porekla. S tem v zvezi lahko odkrito povemo, da to vprašanje še ni dokončno in zadovoljivo rešeno. Rad bi jasno povedal, da to ni napaka poročevalca. Vzrok za to so preprosto velike razlike med pogledi v Svetu, ki jih Komisiji ni uspelo uskladiti. Upam, da se bo delo na tem področju nadaljevalo, saj je označevanje porekla vedno pomembnejše. Spada med pravice potrošnikov. Želim si, da bi Evropski parlament o tem vprašanju razpravljal že v bližnji prihodnosti, zato si želim, da bi Komisija predstavila svoj predlog.
Licia Ronzulli (PPE). – (IT) Gospod predsednik, kakovost, označevanje in sledljivost: to so orodja varstva potrošnikov, ki jamčijo odličnost izdelkov. Do danes je bila Evropa edini trg na svetu brez zakonodaje na tem področju, zaradi česar je bila v slabšem položaju od svojih glavnih trgovinskih partnerjev.
Danes se je oglasil Evropski parlament in sprejel uredbo, ki lahko zavaruje odličnost evropske tekstilne industrije. Zaščititi moramo našo proizvodnjo in industrijo, še toliko boj v času gospodarske krize, kakršno preživljamo zdaj. Doslej smo se znali uveljavljati z raziskavami in inovacijami, ki so omogočale proizvodnji inovativnih tekstilnih vlaken.
Potrošniki ne bodo več izpostavljeni tveganjem ob kupovanju tekstilnih izdelkov, ki so lahko zaradi obdelave s kemičnimi sredstvi škodljivi za zdravje. Sprejetje te uredbe bo končno zagotovilo ustrezno zaščito pravic več kot 500 milijonov evropskih državljanov. Odslej jih ne bo več mogoče zavajati z nepravilnim označevanjem.
Emma McClarkin (ECR). – Gospod predsednik, danes smo glasovali o uvajanju novih tekstilov in vlaken ter o zadevah, povezanih z označevanjem. Že od samega začetka priprave tega poročila o tekstilu sem mnenja, da bi se moral Parlament držati okvirov, v katerih je bil predlog prvotno zastavljen, in da širjenje teh okvirov ni združljivo s poenostavljanjem uvajanja novega vlakna na trg, kar je bil eden od ciljev.
Imam pomisleke ob vključitvi klavzule o pregledu, ki Komisiji nalaga preučitev možnosti uvedbe vrste zahtev glede označevanja; te zahteve bi prinesle bolj malo dodane vrednosti, podjetjem, zlasti malim in srednjim, pa bi naložile nesprejemljiva dodatna bremena. Med te zahteve spadajo poenotenje označevanja velikosti, označevanje socialne pravičnosti, in, najbolj zaskrbljujoča, etiketa z radiofrekvenčno identifikacijo, ki bi podjetjem povečale stroške, potrošnikom pa cene.
Poročilo pa me vseeno navdaja z občutkom, da bodo nekatere določbe uredbe prinesle izboljšave, izboljšale postopke prijave za podjetja in okrepile varstvo potrošnikov, zlasti glede označevanja izdelkov iz materialov živalskega izvora. Upoštevati pa moramo, da oblikujemo zakonodajo za realni svet in ne sestavljamo seznamov želja za idealen svet, Parlament pa bi moral v prihodnje upoštevati omejitve svojih pristojnosti.
Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, najprej bi rad izrazil upanje, da nas boste še naprej nagovarjali v svojem maternem jeziku, ki se po svoji izoblikovanosti, pestrosti in častitljivi starosti lahko meri s katerim koli jezikom na svetu.
Včasih je branje seznama glasovanja lahko bolj zgovoren komentar obnašanja in značaja našega Parlamenta kot kakršno koli drugo izražanje mnenja. Ozrimo se samo na vsebino teh poročil: označbe ali znaki za identifikacijo serije, v katero spada živilo, približevanje zakonodaj držav članic, ki se nanašajo na merske enote, dovoljene ravni hrupa in izpušni sistemi motornih vozil, ozkokolotečni kmetijski in gozdarski traktorji na kolesih, upravljala kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih, zavorne naprave kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih, vozniški prostor ter vrata in okna kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih, zadaj nameščene varnostne konstrukcije pri prevrnitvi, trošarina, ki velja za predelani tobak, apoeni in tehnične specifikacije eurokovancev, tekstilna imena in s tem povezano označevanje tekstilnih izdelkov ... in lahko bi še nadaljeval.
Skoraj ni kotička ali špranje našega nacionalnega življenja, v katerega Bruselj še ni pognal svojih vitic, s tem pa samo meče senco na njegovo naravno rast in jo duši.
Če bi se Bruselj omejil na čezmejna vprašanja, bi bili vsi rešeni problemov.
Jens Rohde (ALDE). – (DA) Gospod predsednik, med razpravo smo se široko razgovorili o poročilu gospoda Hökmarka o našem programu za politiko radiofrekvenčnega spektra ─ o temi, ki ji ne bi pripisali, da lahko vzbudi prvovrstno pozornost. Dejansko pa gre za vprašanje, ali lahko našim državljanom v prihodnje zagotovimo varne širokopasovne povezave in cenen prenos podatkov. Naj samo na kratko pripomnim, da je, z vidika prihodnosti, uspel pogajalcem, zlasti našemu poročevalcu, izreden dosežek, saj so zagotovili zelo široko večinsko podporo poročilu, o katerem smo glasovali danes. To je rezultat prefinjene politične spretnosti, zato vse priznanje našemu poročevalcu, gospodu Hökmarku.
Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, radijske frekvence so zelo omejen in dragocen vir naše sodobne družbe. Zato je smiselno, da uporabo teh frekvenc po vsej Evropi učinkovito usklajujemo. Širša dostopnost radijskega spektra ni pomembna le za podjetja, ampak tudi za državljane Evropske unije. Zato moramo še posebej paziti, da se bo ta politika razvijala v skladu z gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi interesi. Zlasti ne smemo dopustiti, da bi ta uredba ogrozila prihodnost neposrednega brezžičnega prenosa, ki se uporablja v Nemčiji v regionalnih gledališčih, na rock koncertih in v cerkvah.
Rad bi tudi prosil Komisijo, naj k delu na tem področju pritegne države članice in naj tesno sodeluje z njimi ter ne posega v njihove nacionalne pristojnosti.
Morten Løkkegaard (ALDE). – (DA) Gospod predsednik, mislim, da je po današnjem glasovanju o registru lobistov treba povedati, da je lobiranje v bistvu koristna dejavnost. V resnici je nepogrešljiva prvina demokratičnega procesa. Brez lobiranja bi imeli politiki na voljo le vse preveč omejeno znanje, podatke in mnenja o vseh vidikih družbe. Zato je odgovornost vseh nas, članov zbornice, pa tudi tiska, da poskrbimo za kritično, obenem pa verno, sliko o vseh vprašanjih, s katerih se ukvarjamo.
Drugič, rad bi povedal, da je, kot je znano, najboljše najhujši sovražnik dobrega. Popolnoma utemeljena zahteva po preglednosti, ki odseva iz naše današnje razprave in glasovanja, mora biti uravnotežena, da ne bomo z najboljšimi nameni uničili dobro delujočega sistema. Zahteve po popolni preglednosti, obveznem vpisovanju vsega pod soncem v registre, komisiji za etični nadzor ipd. so v najboljšem primeru le izraz naivnega razmišljanja, v najslabšem primeru pa političnega populizma, ki bo napravil več škode kot koristi. V praksi se vse vrti okoli zaupanja. Če menimo, da je potreben, mora biti nadzor usklajen s tem, kar je glede na delovne procese izvedljivo v praksi. Rad bi tudi izpodbijal izid glasovanja o točki 9. Ob precej hitro izvedene glasovanju sem dobil vtis, da izid glasovanja ni bil ugotovljen pravilno.
Jens Rohde (ALDE). – (DA) Gospod predsednik, popolnoma se strinjam z gospodom Løkkegaardom. Nisem prepričan, da smo pri glasovanju o 9. odstavku dobili pravi rezultat, a če smo ga, potem nekaj ni popolnoma v redu z dojemanjem realnosti v tem parlamentu. Popolnoma prav je, da moramo imeti čim več preglednosti. Vendar pa je zahtevati objavo imen vseh oseb, s katerimi se sestajamo, seveda popolnoma nesmiselno. Popolnoma nesmiselno je zato, ker ni opredeljeno, kdaj je sestanek dejansko sestanek. To je treba opredeliti. Ali sem sodijo tudi srečanja na hodnikih, na avtobusu ali kje drugje? Ali sem sodijo sestanki prek telefona in interneta? Kdaj gre za sestanek? Kaj pa mnogi tisti, s katerimi se danes sestajamo iz uporniških gibanj v Severni Afriki? Morajo tudi oni videti svoja imena v časopisih? Zagotovo ne? V zvezi s tem bi moralo biti logično, da bi moralo biti vedno možno zagotoviti ljudem, da se lahko na nas obrnejo zaupno. V vsakem primeru ne bom nikoli udeležen pri kršitvi te zaupnosti.
Alfredo Antoniozzi (PPE). – (IT) Gospod predsednik, s tem ko državljanom olajšujemo nadzor sprejemanja odločitev, skupaj s postopki, elementi in viri, ki so nanje vplivali, pomagamo zagotavljati večjo preglednost in zapiramo vrzel med evropskimi institucijami in državljani, o kateri pogosto razpravljamo v zvezi z legitimnostjo in tako imenovanim demokratičnim primanjkljajem v Evropski uniji.
V zadnjih nekaj letih je bil dosežen velik napredek. Dovolj je, da pomislimo le na register zastopnikov interesov, ki ga je leta 1996 sprejel Evropski parlament, ali na predlog Komisije iz leta 2006 za register „vse na enem mestu“ za lobiste. Zaradi tega, ker je ta parlament potrdil Stubb-Friedrichovo poročilo, je bila ustvarjena skupna delovna skupina. Varno lahko rečemo, da so rezultati, ki jih je dosegla ta skupina glede ciljev, ki jih je določil Parlament, več kot zadovoljivi.
Popolnoma se strinjam s poročilom gospoda Casinija, saj je preglednost političnih institucij temeljni pogoj za njihovo legitimnost. Zato sem podprl ta predlog.
Salvatore Iacolino (PPE). – (IT) Gospod predsednik, nedvomno ta ureditev predstavlja pomemben korak v postopku, katerega cilj je osredotočanje pozornosti na evropske institucije. Potrebna je večja preglednost, večja medijska pozornost, bolj jasno ravnanje in večja dostopnost do informacij ter nazadnje skupni register o preglednosti.
Če pomislimo, da je bil v Združenih državah zakon, ki ureja skupine lobijev, uveden že leta 1948, spoznamo, da te skupine nedvomno igrajo svojo vlogo, in čeprav v osnovi zastopajo pretežno sebične interese, jih je treba ustrezno upoštevati. To je osnutek poročila, ki je usmerjen v prihodnost, in čeprav to ni končan izdelek, pa je nedvomno način, kako zaščititi legitimnost dejavnosti in odločitev evropskih institucij. Zaradi tega sem glasoval za poročilo, saj sem popolnoma prepričan, da je to pot, po kateri moramo iti.
Jim Higgins (PPE). – Gospod predsednik, mislim, da moramo biti Sunday Timesu hvaležni, ker je razkril škandal v zvezi z jemanjem podkupnin za spremembe.
Posledično je, kot veste, predsedstvo zaradi uvedbe zavezujočih kodeksov ravnanja za vse poslance EP ustanovilo delovno skupino. Drugi del prečiščevanja besedila je to, kar smo danes storili, ko smo v velikem številu glasovali za to poročilo.
Menim, da je register lobistov zelo zapoznel, a imam številne pridržke. Najprej menim, da bi moral biti obvezen. Vendar pa je to korak v pravi smeri in velja upoštevati, da so sami lobisti, ugledni lobisti, dejansko v stiku med sabo in se strinjajo z obvezno registracijo.
Razočaran pa sem, da Svet ni sprejel tega predloga. Velja izpostaviti, da so vsi trije poslanci EP, ki so bili razkriti v smislu škandala v zvezi z jemanjem podkupnin, nekdanji vladni ministri.
Registracija lobijev je pomembno vprašanje in lobiranje je pomembno vprašanje in nadaljevati moramo z delom, to vzeti kot preskus in, upam, v prihodnosti poskrbeti, da bo ta registracija obvezne.
Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, v trenutku, ko lobist prispe v Bruselj, takoj spozna, da je to sistem, ki so ga ustvarili ljudje, kot je on, in za takšne, kot je on. Običajno je to moški, čeprav je možno vse pogosteje najti tudi enakovredno predstavnico ženskega spola, ki se potika po naših hodnikih v elegantnem hlačnem kostimu.
To je sistem, kjer se sprejemajo odločitve – rekel bi, da v zakajenih prostorih, a zdaj so to prostori brez dima – za zaprtimi vrati, kjer so volivci izključeni. Popoln primer tega so bile nove omejitve in prepovedi glede zeliščnih in alternativnih zdravil, ki so bile podane pred nekaj tedni. Takšna prepoved ne bi bila nikoli potrjena v nacionalnem parlamentu, saj so bili vsi nacionalni parlamenti podvrženi resnični jezi volivcev. Vendar pa so velike farmacevtske družbe razumele, da bi v tem sistemu lahko spravile skozi tisto, česar jim ne bi nikoli uspelo spraviti skozi v nacionalnih zakonodajnih telesih, zlasti zato, ker je ta sistem mnogo bolj nedovzeten za javno mnenje. Torej, da, dovolite nam ta register – glasoval sem zanj in moja skupina ga je podprla –, ampak prava rešitev je, da se moč neodgovornih institucij v Bruslju in Strasbourgu razporedi nazaj na resnično odgovorne nacionalne, demokratične parlamente.
Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, singapurska vlada in organi oblasti v Hongkongu in Šanghaju razjedajo London in druge finančne centre Evrope, ki želijo zaposliti ljudi, ki so jih v tujino gnala prekomerna regulativna bremena Evropske unije. Naša generacija je priča premiku bogastva in podjetništva iz Evrope v Azijo, ki dosega epske razsežnosti. Naša tragedija je ta, da živimo v času, ko gremo, ravno ko je Azija odkrila skrivnosti decentralizacije, razpršenosti oblasti, podjetništvo in osebno odgovornost, mi na tem delu sveta v nasprotno smer, posnemamo stara azijska cesarstva – Minge, Mogule in Otomane – pri pravnem urejanju, usklajevanju, standardizaciji in obdavčenju.
Seveda je moja matična država, moje glavno mesto London, tisto, ki bo najbolj prizadeto zaradi teh novih omejitev, a v interesu EU kot celote je, da prepreči to odtekanje bogastva, delovnih mest in podjetništva iz Evrope v mlajša in močnejša gospodarstva. Če ponovim, rešitev je, da se oblast ponovno prestavi na nacionalne organe oblasti, katerim so volivci resnično naklonjeni in vdani.
Jens Rohde (ALDE). – (DA) Gospa predsednica, Indija je največja demokracija na svetu, je eden najhitreje rastočih trgov na svetu in je na dobri poti, da postane gospodarstvo, ki temelji na znanju. Glede na to je, seveda, popolnoma smiselno, da sklenemo sporazum o prosti trgovini. To je tudi v našem interesu. Zato se pojavi vprašanje, kako je mogoče, da je lahko levica proti temu sporazumu o prosti trgovini. Kako je lahko kdor koli proti temu, da se več milijonov Indijcev potegne iz revščine, in kako je lahko levica proti boju za odprt trg za evropska podjetja? Tega ne razumem. Preprosto ne razumem, zakaj se je tako težko česa naučiti iz zgodovine. Prosta trgovina je dobra! Prosta trgovina je dobra! Prosta trgovina je dobra! Prosta trgovina ustvarja rast, svobodo za ljudi in tako tudi mir.
Paul Murphy (GUE/NGL). – Gospod predsednik, glasoval sem proti predlogu resolucije, v katerem so obravnavana pogajanja za sporazum o prosti trgovini z Indijo. Po mojem mnenju bi sklenitev vsakega takega sporazuma, ki bi ga dosegla Evropska komisija, služila le velikim večnacionalnim družbam, tako v Indiji kot v Evropi.
V nasprotju z zadnjim govornikom menim, da pogajanj o trgovini ne vodijo interesi reševanja ljudi iz revščine in izboljšanja življenjskih standardov ljudi; vodijo jih veliki poslovni načrti za pridobivanje večjega dostopa do trga in povečanje dobička.
Sem na strani revnih kmetov, sindikalistov in delavcev Indije, ki nasprotujejo sporazumu o prosti trgovini, saj bo pomenil nadaljnje slabšanje življenjskih standardov in delovnih pogojev za velike dele indijskega delavskega razreda, zlasti za tiste, ki delajo v velikem neformalnem sektorju.
Poleg tega ta načrt za sporazum o prosti trgovini in njegova težnja za okrepitev pravic intelektualne lastnine in ekskluzivnosti podatkov ogrožata dostop do poceni generičnih zdravil, proizvedenih v Indiji. Danes so ta generična zdravila ključnega pomena za ljudi po svetu, ki trpijo zaradi bolezni, kot sta virus HIV in aids. Zaradi dobičkarstva velikih zasebnih farmacevtskih družb si preprosto ne morejo privoščiti enakovrednih zdravil z znamko.
Mitro Repo (S&D). – (FI) Gospod predsednik, sporazum o prosti trgovini, ki ga želimo podpisati z Indijo, je najbolj izjemen med sporazumi o prosti trgovini, ki jih je EU dosegla do zdaj. Evropska unija mora poudariti pomembnost socialne odgovornosti. Zelo dobro vemo, da so največji problemi Indije: delo otrok, revščina in neenakost.
Zdaj želimo skleniti sporazum o trgovini, ki v resnici največ koristi prinaša industriji in velikim podjetjem v Evropi. Seveda ima evropski potrošnik zagotovo koristi indijske poceni delovne sile, kar se na primer odraža v nižjih cenah izdelkov, a tega ne smemo dovoliti, če bodo trpeli indijski primarni proizvajalci.
Hinavsko je trditi, da je Evropa pionirka na področju socialne odgovornosti. Pri ponujanju prednosti proste trgovine mora EU vztrajati pri reševanju problemov in ta postopek nadzorovati. Pomembno je, da Komisija v sporazum o prosti trgovini vključi pravno zavezujoče določbe v zvezi s človekovimi pravicami, socialnimi in okoljskimi standardi in socialno odgovornostjo podjetij in da poleg tega zagotovi, da bodo te zahteve izpolnjene.
Morten Løkkegaard (ALDE). – (DA) Gospod predsednik, seveda je zanimivo in po svoje očarljivo, da vedno lahko obstajajo poslanci tega parlamenta, ki so proti prosti trgovini. Na nek način je to čudovito. Vendar pa bi rad povedal, da ga v celoti podpiram. Menim, da je prosta trgovina prava pot naprej, in prosta trgovina je tudi tista, ki nam bi morala pokazati pot naprej v zvezi z Indijo. Razlog, zakaj je trajalo toliko časa, je seveda ta, da imamo težave z različnimi podrobnostmi – lahko bi rekli pomembnimi podrobnostmi –, in sicer z vprašanjem generičnih zdravil, ki jih je omenil tudi predhodni govornik. Pri tej zadevi bi rad pozval obe strani, z drugimi besedami EU in Indijo, naj poskušata najti rešitev za ta problem, ki predstavlja spoštovanje avtorskih pravic, ker je to popolnoma nujno, in hkrati zagotavlja praktična sredstva za omogočanje dostopa do poceni zdravil za mnoge revne ljudi v Indiji.
Nazadnje, nekateri kritiki menijo, da v pogajanjih ne bi smeli iti po poti dvostranskih pogajanj in sklepati dvostranskih sporazumov. Menijo, da je to v nasprotju s pogajanji Svetovne trgovinske organizacije (STO). Mislim, da je to popolnoma v skladu s STO. Nekaj moramo storiti, da ne bomo obtičali še bolj, kot to že počnemo v STO. Preprosto je nujno, da imamo te dvostranske sporazume, in zato jih pozdravljam.
Jens Rohde (ALDE). – (DA) Gospod predsednik, vedno znova je osupljivo, ko v tem parlamentu razpravljamo o prosti trgovini. Nekaj starih radijskih signalov radia Tirana se vedno pojavi v razpravi. V vsakem primeru je to vtis, ki ga lahko dobite, če poslušate misli levice o prosti trgovini. S tem jasno povedo, da se iz zgodovine niso popolnoma ničesar naučili.
Zdaj govorimo o regiji Japonske. EU in Japonska sta med največjimi svetovnimi gospodarstvi. Skupaj predstavljamo petino svetovne trgovine. Znatne vsote vlagamo v gospodarstva drug drugega, imamo skupne interese na globalni ravni in kljub temu pogajanja počasi napredujejo. Zato nam dovolite, da povemo, da morajo biti ovire odstranjene. Sprejeti moramo dejstvo, da so koncesije potrebne z obeh strani, ker se lahko skupaj naša gospodarstva dopolnjujejo in ustvarjajo inovacije, rast in delovna mesta.
Morten Løkkegaard (ALDE). – (DA) Gospod predsednik, rad bi le nekaj dodal temu, kar je že bilo povedano. Nedvomno so ena od ovir za Japonce izredno visoke tehnične ovire, ki obstajajo in so vedno obstajale v japonski družbi. Evropa bi morala Japonsko ostro pozvati, naj zapusti zaklonišče in zagotovi, da se bo nekaj storilo glede teh tehničnih ovir.
Ozadnje vprašanje katastrofe, ki jo doživlja Japonska, je seveda tragično. Vendar pa, če nič drugega, bi lahko rekli, da je iz tega nastalo nekaj pozitivnega, in sicer, da bodo lahko ponovno premislili in ugotovili, da zdaj v resnici potrebujejo zunanjo pomoč. Izredno je potrebna pomoč podjetij iz drugih regij. Zaradi tega, bo morda Japonska pogledala naprej in na sveže videla razmere ter odstranila številne tehnične ovire.
Bruno Gollnisch (NI). – (FR) Gospod predsednik, rad bi spomnil kolega poslanca na levi, gospoda Murphyja, da je bil Karl Marx za sporazum o prosti trgovini z Indijo. Prav tako bi rad spomnil liberalne kolege poslance in zlasti gospoda Rohdeja, da je bil prosti trgovini naklonjen zaradi tega, ker je imela uničujoče učinke, saj je trdil, da dejstvo, da so britansko meščanstvo vodili nečastni interesi, ni bilo pomembno: indijsko družbo je bilo treba uničiti, da bi sprožili začetek svetovne revolucije.
Kar zadeva mene, mislim, da ne bi smeli biti dogmatični v zvezi s to zadevo. Sistematična prosta trgovina ni nujno koristna. Lahko je dobra, če obstajajo enakopravni pogoji. V glavnem je tako na mnogih področjih z Japonsko, a priznavam pravico Japonske, da na primer zaščiti svoj trg z rižem, da zaščiti pridelovalce riža, da svojim kmetom plačuje višje cene, kot so na svetovnih trgih, in da nasprotuje množičnemu uvozu, ki bi uničil kmečko prebivalstvo, enako kot priznavam pravice naših gospodarstev, da zaščitijo nekatere sektorje svoje dejavnosti.
Zato nisem glasoval za večinsko resolucijo. Bolj bi bil naklonjen drugim resolucijam, ki so bile po mojem mnenju primernejše. Potrebni so enakopravni pogoji, a le v jasno opredeljenih sektorjih.
Jens Rohde (ALDE). – (DA) Gospod predsednik, dejansko bi bil presenečen, če ne bi slišal francoskih poslancev razglašati, da je protekcionizem dober. No, dovolj dogmatike. Pomakniti se moramo naprej h gozdovom in v zvezi s tem danes razpravljamo o poročilu o zeleni knjigi Komisije glede varstva gozdov in informacij o stanju gozdov v EU. Evropski gozdovi imajo mnogo družbenih, gospodarskih in okoljskih funkcij in nedvomno pomembno prispevajo k reševanju podnebne krize – dejansko je to zelo učinkovit način reševanja te krize – in k doseganju ciljev EU za leto 2020. V danski liberalni stranki smo zato zelo zadovoljni, da je današnje glasovanje zagotovilo, da bodo gozdovi bolj dosledno in dolgoročneje zaščiteni, hkrati pa smo ohranili svoje velikopotezne cilje glede zagotavljanja globalne konkurenčnosti evropske industrije, ki temelji na gozdovih. Vendar pa smo bili nekoliko presenečeni, da je bil uspešno izglasovan predlog za 30-letno prepoved gradnje na zemljiščih, ki jih je prizadel gozdni požar. To je značilen levičarski način reševanja problemov na področju kaznivih dejanj – s prepovedjo vsega in vsem in, še več, za 30 let. Tega očitno ne podpiramo.
Giommaria Uggias (ALDE). – (IT) Gospod predsednik, kot poročevalec v senci Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo sem popolnoma zadovoljen z izidom današnjega glasovanja. Poročilo gospoda Arsenisa o varstvu gozdov je politično poročilo; je osnova za potrjevanje načina, kako se namerava Evropski parlament lotiti varstva naše gozdne dediščine in prilagoditve gozdov na podnebne spremembe. Danes je Evropski parlament jasno izrazil svoje stališče, glede na katerega pričakujemo, da bo Komisija podala potrebne predloge in tako omogočila pripravo še bolj podrobnih politik za ta sektor.
Zlasti bi se rad zahvalil gospodu Arsenisu za njegovo strokovno in kakovostno delo, ki je zahtevalo dolgo in težko razpravo, ker razmere na področju gozdov – kakor vsi vemo – niso enake v vseh državah članicah. Kljub temu smo našli skupno stališče in dosegli tudi nekatere posebne cilje, na primer, varstvo nekaterih delov pred špekulacijami na področju zemljišč, večje varstvo gozdov, ki so cenjeni zaradi biotske raznolikosti, kot so severni borealni in sredozemski gozdovi, ter prepoved gradnje na zemljiščih, kjer so bili gozdovi požgani.
Gospod predsednik, kot sem povedal, to je zelo pomembno za mnoge sredozemske države, vključno z mojo matično državo Grčijo.
Christa Klaß (PPE). – (DE) Gospod predsednik gozdovi so naša prihodnost in naša kulturna pokrajina. Skrbno jih upravljamo, da nam in okolju zagotavljajo svoje storitve, vključno s proizvodnjo kisika, hrambo ogljikovega dioksida in zagotavljanjem življenjskega prostora za rastline in živali. Ljudje, ki upravljajo naše gozdove, dobijo malo plačila ali pa nič, ker zagotavljajo te skrite funkcije, ki jih mnogi jemljejo za samoumevne. Zaradi tega je toliko pomembneje, da upoštevamo gospodarske vidike naših gozdov. Med te sodijo lesna industrija in vedno bolj proizvodnja biomase, ne le za ogrevanje, ampak tudi za proizvodnjo elektrike. V prihodnosti moramo okrepiti in bolje izkoriščati gospodarske vidike gozdov in za to moramo prevzeti nacionalno in osebno odgovornost.
Od Komisije pričakujemo, da bo pripravila belo knjigo, ki odraža ta obsežen pristop in se nanj osredotoča, da bi zagotovila prihodnost za naše gozdove in da bomo v to prihodnost vsi pripravljeni vlagati. Če posadim zrno koruze, mislim le na sedanjost, a če posadim drevo, gledam na prihodnost.
Lena Ek (ALDE). – (SV) Gospod predsednik, zahteve glede gozdov so zelo različne v različnih delih Evrope. Zato je najbolje obravnavati zakonodajo na področju gozdov na nacionalni ravni. Poleg tega Lizbonska pogodba ne podpira skupne evropske gozdarske politike. Največja težava glede predlaganih predpisov v zvezi s podnebjem in gozdovi je ta, da so gozdovi ključni za to, da lahko EU doseže podnebne cilje, ki so bili zastavljeni. Gozdovi so potrebni za preureditev v zeleno gospodarstvo, na primer s proizvodnjo biogoriv iz stranskih proizvodov gozdov.
Zato gozdovi ne smejo biti podvrženi nepotrebnim in zapletenim predpisom, zaradi katerih so njihovi proizvodi manj konkurenčni v primerjavi s fosilnimi gorivi. Na primer, zelo čudno je predlagati zavezujoča merila glede trajnosti za obnovljiv vir, kot so gozdovi, nimamo pa podobnih meril za fosilna goriva, kot je premog.
Še naprej bom tudi v prihodnosti nasprotovala skupni evropski gozdarski politiki. Namesto tega bi rada, da se viri vključijo v raziskave, izobraževanje, informacije in inovacije glede tega, kako preprečiti učinke, ki jih bodo imele podnebne spremembe na naše gozdove. Hvala.
Paul Murphy (GUE/NGL). – Gospod predsednik, glasoval sem proti poročilu o skupni zunanji in varnostni politiki EU. Nikakor se ne strinjam s stališči in zamislimi, ki jih izraža glede sedanje in prihodnje vloge Evrope na svetu.
V grobem to poročilo zagovarja militaristično in imperialistično Evropo. Zagovarja agresivno strategijo glede surovin in poziva k, in navajam, „manj tog[emu] razlikovanj[u] med vojaškimi in civilnimi operacijami kriznega upravljanja“. To je prikrit jezik za nadaljnjo militarizacijo zunanje politike. Trgovinski sporazum s Kolumbijo pozdravlja kljub dejstvu, da je bilo zadnja leta ubitih več sto sindikalistov, ki so bili preprosto krivi tega, da so bili sindikalisti.
To poročilo hinavsko imenuje družbene nemire kot enega od elementov nove generacije varnostnih izzivov in tveganj. Kakšna hinavščina! Kapitalistični sistem je ustvaril revščino in bedo po svetu in ni sposoben reševati posledic. Ljudje imajo pravico zagovarjati svoje upravičene interese in se boriti za boljšo prihodnost brez vmešavanja mogočnih političnih, gospodarskih in vojaških sil.
Antonello Antinoro (PPE). – (IT) Gospod predsednik, najprej bi rad povedal – in upam, da tega ne boste odšteli od mojega časa za govor –, da glede hinavščine le redki med nami verjamemo v nekatere stvari. Vsak spregovori, da bi pojasnil svoj glas potem, ko ga je oddal. Pet ali šest nas je in poslušamo se, včasih pa nas posname televizija. Vendar pa je vse skupaj dokaj moreče.
Zato bi rad podal predlog in to bom zagotovo storil na naslednjem sestanku Poslanske skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov). Predlagam, da bi morale obrazložitve glasovanja potekati pred samim glasovanjem, da se bomo z govorjenjem in poslušanjem drug drugega morda celo prepričali o tem, kako glasovati, namesto da igramo nekakšno ekipno igro, ki je že v naprej odločena.
Ne glede na to sem v svoji obrazložitvi glasovanja izjavil, da sem glasoval za poročilo. Še naprej verjamem v Evropo in še naprej verjamem tudi v učinkovitost prisotnosti visoke komisarke. Vendar pa še naprej verjamem, da države članice mnogo manj verjamejo v njo kot mi, zato je treba opozoriti – kot je bilo danes zjutraj in ob drugih priložnostih ponovljeno tudi baronici Ashton –, da naše vloge verjetno tudi ni možno izvesti tako dobro, kot bi jo lahko bilo, če Evropa ne bo prenehala biti deloma ekonomska in namesto tega postala bolj politična.
Adam Bielan (ECR). – (PL) Gospod predsednik, strinjam se, da mora evropska zunanja politika upoštevati zunanjo razsežnost evropskega območja svobode, varnosti in pravice. Zato pozdravljam vse ukrepe, ki prispevajo k spodbujanju miru, stabilnosti in pravne države v državah in regijah v krizi. Podpiram zavezanost čezatlantskemu partnerstvu kot enemu glavnih stebrov zunanje politike EU, katerega cilj je ustvarjanje prostega trga z Združenimi državam.
Vzhodnoevropska politika je s stališča Poljske še zlasti pomembna. Poročilo priznava, da je s sosedami EU potrebno politično in gospodarsko povezovanje, in poziva tudi h kohezivnemu pristopu pri pogajanjih o novem sporazumu z Rusijo, pri čemer pozornost posveča pravni državi in varstvu človekovih pravic v Rusiji. Prav tako priznava, da bi bilo treba okrepiti pogajanja za pristop Turčije in da je potrebna stalna zavezanost za pristop balkanskih držav.
Pino Arlacchi (S&D). – Gospod predsednik, glasoval sem za to poročilo, za njegov zmeren pristop k najnujnejšim vprašanjem v skupni zunanji in varnostni politiki.
Zaradi predlogov sprememb socialistične skupine je bil za dialog o Rusiji in Iranu dosežen konstruktivnejši jezik.
Predlogi sprememb glede strategije EU za Afganistan so tudi prispevali k izboljšanju strukture poročila.
Poročilo gospoda Albertinija je korak naprej proti boljši varnostni politiki EU. Medtem ko podpiram prizadevanja in zavezo poročevalca, pa bi rad poudaril, da je EU še vedno daleč od tega, da bi imela povezano dolgoročno strategijo na tem področju. Prispevek EU k svetovnemu miru in stabilnosti je še vedno dokaj majhen in še vedno je preveč odvisen od vizije ZDA glede mednarodne varnosti in od „sovražnega pristopa“ do istega vprašanja.
Prizadevajmo si za bolj neodvisno zunanjo in varnostno strategijo EU, ki je osredotočena na EU, ker evropski državljani to pričakujejo od nas in to bi jim morali dati.
Seán Kelly (PPE). – (GA) Gospod predsednik, menim, da je zanimivo in zadovoljivo število poslancev, ki so danes zjutraj govorili v podporo lady Ashton in njenemu sedanjemu delu v zunanjih službah, in tudi število poslancev, ki so predlagali, da govorimo z enim glasom. Če govorimo z enim glasom, bomo učinkoviti in poslušali nas bodo; če pa ne, nas ne bodo poslušali oziroma ne bomo učinkoviti.
Tudi jaz sem se spomnil na besede velikega irskega pesnika, Williama Butlerja Yeatsa, ki je dejal „mir priklaplja počasi“. Tako je bilo zagotovo na Severnem Irskem, kjer je Evropska unija igrala ključno vlogo s podporo mednarodnemu skladu za Irsko, in da je prejšnji konec tedna z uspešnimi volitvami mir postal zavezujoč.
(GA) Delo, ki ga je Evropska unija opravila na Severnem Irskem, se lahko na svetovnem prizorišču ponovi za mir in v korist revnim, če bomo govorili enoglasno in če bo lady Ashton marljivo opravljala svoje delo.
Janusz Władysław Zemke (S&D). – (PL). Gospod predsednik, podprl sem poročilo o skupni evropski varnostni in obrambni politiki. Vendar pa bi rad opozoril, da poročilo ne ocenjuje le politike, ampak se osredotoča zlasti na prihodnost, razvoj. Po mojem mnenju za to niso potrebne le različne utemeljene in točne ocene ter bistroumne besede, ki jih je v poročilu veliko; skupno varnostno in obrambno politiko je treba obravnavati resno in z drugačnega zornega kota.
Mislim, da so potrebne tri stvari. Najprej bi morala EU opredeliti skupne strateške interese, na primer glede zanesljive preskrbe z energijo in glede sosedske politike. Drugič, EU bi morala povečati svoje zmogljivosti glede načrtovanja in usklajevanja civilnih in vojaških operacij in kriznega upravljanja. Zadnjič, tretjič, znotraj proračuna EU bi moral obstajati skupni proračun za skupne ukrepe.
Adam Bielan (ECR). – (PL) Gospod predsednik, vedno bolj pomembna medsebojna odvisnost mednarodnih organizacij ob gospodarskih, okoljskih in energetskih problemih zahteva stalno prilagajanje zunanjih odnosov posameznih držav. Varnostna vprašanja tvorijo element politike, ki zahteva posebno pozornost vsake države, in v spreminjajočem se svetu jih je treba stalno prilagajati. Glavna tema poročila je poziv, da se zaščiti strateška avtonomnost EU na področju varnosti in obrambe. Vendar pa tu ni upoštevano pomanjkanje vojaških izkušenj EU, a hkrati poziva k nadaljnjim prizadevanjem za širjenje operativnih možnosti EU. Za države, kot je Poljska, ostaja osnova njene obrambne politike organizacija Severnoatlantske pogodbe. Krepitev strateškega partnerstva med EU in Natom ter predlog za krepitev medsebojne podpore za ukrepe bi lahko znatno upočasnila postopke, udeležene pri sprejemanju operativnih odločitev. Po mojem mnenju se to poročilo zdi preveč radikalno in zato sem glasoval za njegovo zavrnitev.
Pino Arlacchi (S&D). – Gospod predsednik, najbolj pomemben dokument o varnostni strategiji EU je zagotovil Xavier Solana. Naslov tega dokumenta je „Varna Evropa v boljšem svetu“ in Evropski svet ga je sprejel 12. decembra 2003.
Od takrat je bilo na tem področju malo napredka. Uniji še vedno primanjkuje učinkovita strategija za njeno zunanjo varnostno politiko in glede najpomembnejših vprašanj še vedno sledi Združenim državam. To poročilo poskuša uvesti nekatere pozitivne spremembe glede taktičnih tem, kot so krizno upravljanje, drobljenje obrambno tehnološke industrijske baze EU in neučinkovitost 24 varnostnih in obrambnih misij EU po svetu.
Glasoval sem za poročilo in upam, da bo ta parlament še naprej prispeval k cilju krepitve strateške avtonomije EU pri varnostnih zadevah. Zlasti je treba ponovno opredeliti glavne grožnje za našo varnost po sesutju tako imenovane islamske teroristične grožnje in pojavu novih nevarnosti, kot je finančna kriza.
Mitro Repo (S&D). – (FI) Gospod predsednik, podprl sem poročilo, a sprašujem se, če si je Evropska unija sposobna prizadevati za spodbujanje miru in stabilnosti v naših sosednjih državah, s katerimi imam v mislih Sirijo, Libijo in Egipt.
Naši ukrepi v Libiji bodo pokazali dejansko stanje na področju naše varnostne in obrambne politike. Glavni cilj EU v Libiji je zaščita civilnega prebivalstva in podpora poskusov Libijcev, da vzpostavijo demokratično družbo. Spomini na balkanske države v 90. letih prejšnjega stoletja so še vedno sveži. Takrat se je morala Evropa zanesti na pomoč Združenih držav Amerike. V vsakem primeru je Libija pokazala, da EU ni vojaška sila: naši ukrepi so bili odvisni od neodvisnih pobud držav članic.
Zaradi primerov v severni Afriki spoznavamo, da potreba EU po vojaški pripravljenosti in sposobnosti na vratih Evrope ostaja dejstvo. Služba za zunanje delovanje deluje že več kot leto dni: zdaj lahko od nje pričakujemo rezultate.
Julie Girling (ECR). – Gospod predsednik, v mislih se za opis tega, kjer smo se znašli danes glede skupne zunanje in varnostne politike, pojavita dve besedi. Žal to nista zelo lepi besedi. Na misel mi prideta „zmešnjava“ in „šala“. Žal je to precej neokusna šala.
V zadnjih 15 mesecih – obdobju, ki je predstavljalo velike priložnosti po svetu za dokazovanje njene veljave – naša tako imenovana skupna politika ni uspela doseči pozitivnega vpliva. Tega ne pravim kot velika navdušenka nad zunanjimi zadevami, a svojim volivcem moram odgovoriti na vprašanje, kaj nam Evropa doda v vrednosti. Resnično jih skrbi, da strošek zagotavljanja te skupne politike ni ustrezno razporejen in da ni skrbno utemeljen.
Svojim državljanom moram odgovoriti glede tega, katero storitev jim to daje in še vedno si, po dolgih razpravah o teh poročilih, prizadevam, da bi našla odgovor.
Anna Záborská (PPE). – (SK) Gospod predsednik, predloženo poročilo govori o človekovih pravicah kot prednostni agendi EU v mednarodnih organizacijah, hkrati pa zlasti poudarja pravice žensk in otrok ter svobodo izražanja. Obenem poročilo poziva države članice, naj podprejo položaj EU v teh organizacijah.
Vendar so tako imenovane reproduktivne pravice, ki so le še eno ime za pravico do splava, prednostna sestavina evropske agende o človekovih pravicah. Po drugi strani pa evropska diplomacija še vedno ni dosledna pri spodbujanju verske svobode v vseh svojih vidikih, s poudarkom na spoštovanju pravic kristjanov po svetu. Zato bi raje videla, da mene in moje volivce zastopajo slovaški diplomati. Verjamem, da bodo spodbujali bistveno drugačno stališče, kot je stališče EU o teh zadevah, od katerih mnoge sodijo v pristojnost nacionalnih držav.
Pino Arlacchi (S&D). – EU je še vedno zelo omejena akterka v svetovnem merilu; njena vloga v sistemu ZN in v vseh večstranskih organizacijah se ne ujema z njeno demokratično, gospodarsko in kulturno težo. V tem poročilu je obravnavana ta pomanjkljivost in poziva se k odpravi nekaterih ovir za popolno sodelovanje naše unije v globalnem okviru. Zato sem glasoval za poročilo. EU lahko močno prispeva k miru in uspehu našega planeta. Dovolimo, da njena civilna moč razširi svoj vpliv povsod.
Daniel Hannan (ECR). – Gospod predsednik, glede na to, da sem morda zadnji govornik, mi dovolite, da izkoristim to priložnost in se zahvalim vašemu osebju in prevajalcem za vašo potrpežljivost. Nikar ne mislite, da ni opažena in cenjena.
Evropska unija je lačna in željna pridobivanja vseh značilnosti in pritiklin državnosti. Ima svoj parlament, svojo valuto, svojega predsednika, svojo zunanjo ministrico, svoje zunanje meje, svojo zastavo, himno, potni list in vozniško dovoljenje. Le vprašanje časa je bilo, kraj bo zaprosila za uradno priznanje kot država Združenih narodov, kar se je zdaj seveda zgodilo s – kar je precej sramotno in zame osupljivo – podporo moje vlade.
To je zakonita pravna ureditev nečesa, kar se de facto dogaja že nekaj časa: potiskanje oblasti glede končne državnosti z nacionalne ravni na raven Bruslja.
A druge države članice Evropske unije bi morale biti previdne glede tega, s čim se strinjajo. Ena od posledic polnega priznavanja državnosti EU je, da jo lahko zdaj baronica Ashton in gospod Van Rompuy na dolgo obravnavata kot zunanja ministrica in državni voditelj nove enote.
In kot poslanci tega parlamenta sem prepričana, da jima bomo zasebno lahko pokazali, da to ni blagoslov brez mešanih občutkov.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za ta dokument o kodifikaciji Direktive Sveta 89/396/EGS z dne 14. junija 1989 o označbah in znakih za identifikacijo serije, v katero spada živilo. Kodifikacija je učinkovito sredstvo za konsolidacijo pravil, ki urejajo določeno področje v posameznem zakonodajnem aktu. Zagotavlja več jasnosti, saj so različne določbe, ki urejajo isto vprašanje, pogosto razširjene po različnih pravnih besedilih. Ko se spreminjajo, postaja težje razumeti, katera določba je veljavna. Kodifikacija je tudi primerno sredstvo za razvoj prava Evropske unije, ki je preprostejše, bolj jasno in razumljivo za državljane.
Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam prizadevanja, izvedena za razjasnitev prava Unije, da bi postalo bolj dostopno vsem državljanom EU. Zato ob upoštevanju pomembnosti trgovine z živili glasujem za ta predlog direktive o označbah in znakih za identifikacijo serije, v katero spada živilo. Ta sistem bo prispeval k boljšim informacijam o identiteti izdelkov, pomagal pa bo tudi pri razvoju mednarodne trgovine.
Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Popolnoma se strinjam, da je treba priporočila posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije upoštevati, saj mislim, da zadevni predlog vsebuje le kodifikacijo obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog se nanaša na preprosto kodifikacijo pravil, ki že veljajo o označbah in znakih za identifikacijo serije, v katero spada živilo, brez da bi bila spremenjena njihova vsebina, o kateri bi morda moral podati mnenje Parlament. Vseeno pa bi rad izpostavil po mojem mnenju vse večjo pomembnost, da se potrošnikom zagotavljajo dejanske in popolne informacije, zlasti glede serij, datumov proizvodnje in drugih informacij, ki jim omogočajo sledenje gibanja izdelka od njegovega vira.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo je povezano s predlogom direktive Evropskega parlamenta in Sveta o označbah ali znakih za identifikacijo serije, v katero spada živilo v kodificiranem besedilu. Poenostavljanje življenj evropskih državljanov je ena od skrbi EU. Komisija in Parlament sta za doseganje tega cilja izvedla mnoge zakonodajne spremembe. Ena od stvari, ki resnično zapletajo življenja navadnih državljanov EU, je branje in razlaga informacij o označbah in znakih za identifikacijo serije, v katero spada živilo. Širjenje takšnih informacij to še otežuje in prispeva k zmanjševanju kakovosti življenja javnosti. Za obravnavanje tega vprašanja od leta 1994 obstaja medinstitucionalni sporazum med Parlamentom, Komisijo in Svetom o pospešeni delovni metodi za sprejetje kodificiranih aktov. Vesel sem, da lahko končno sprejmemo direktivo, s katero krepimo Direktivo 89/396/EGS in ki lajša življenja javnosti s poenostavitvijo in razjasnitvijo prava EU.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – Trgovina z živili zavzema zelo pomembno mesto na notranjem trgu. Označba serije, v katero spada živilo, izpolnjuje potrebo po boljših informacijah o identiteti izdelkov. Zato je to koristen vir informacije, ko so živila predmet spora ali predstavljajo zdravstveno nevarnost za potrošnike.
Zaradi raznolikosti metod za identifikacijo, ki se uporabljajo, bi moral prodajalec določiti serijo in namestiti ustrezno označbo ali znak. Na mednarodni ravni obstaja splošna obveznost zagotavljanja omembe proizvodne serije ali serije pakiranja predpakiranih živil. Unija bi morala biti dolžna prispevati k razvoju mednarodne trgovine tudi z uporabo teh pravil.
Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Ob upoštevanju koristi družbe in potrošnikov na evropskem trgu poskušamo poenostaviti čim več pravil, da bodo pregledna in da jih bo lahko razumel vsak državljan. Tipičen primer je skupna kmetijska politika. Prednostno načelo pri delu v zvezi z njeno prihodnjo obliko je poenostavitev politike, katere glavni cilj je zagotoviti zanesljivo preskrbo s hrano za Evropo. Cilj kodifikacije direktive o označbah in znakih za identifikacijo serije, v katero spada živilo, je doseči ta pristop in poenostaviti potrošnikovo razumevanje zakonodaje. Obenem se kodifikacija z ohranitvijo prvotnega besedila izvaja popolnoma v skladu s postopki, udeleženimi pri sprejemanju zakonov v EU.
David Martin (S&D), v pisni obliki. -Glasoval sem za poročilo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o označbah ali znakih za identifikacijo serije, v katero spada živilo.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Cilj tega predloga je kodifikacija obstoječih zakonodajnih besedil o označbah in znakih za identifikacijo serije, v katero spada živilo. Vendar pa bi bilo treba vedno večjo pomembnost dajati zagotavljanju, da potrošniki dobivajo točne in popolne informacije, zlasti glede serij, datumov proizvodnje in drugih informacij, kar jim omogoča sledenje napredka izdelka od izhodiščne točke.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Poročilo poslanca EP, Sajjada Karima vsebuje zakonodajno resolucijo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o označbah ali znakih za identifikacijo serije, v katero spada živilo (kodificirano besedilo). Namen tega predloga je izvedba kodifikacije Direktive Sveta 89/396/EGS z dne 14. junija 1989 o označbah in znakih za identifikacijo serije, v katero spada živilo. Popolnoma podpiramo novo direktivo, ker bo nadomestila različne zakone, ki so vanjo vključeni; ta predlog v celoti ohranja vsebino kodificiranih zakonov in jih tako le združi samo s takimi formalnimi spremembami, kot jih zahteva sam postopek kodifikacije. Glasoval sem „za“.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Na podlagi mnenja posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije je v tem predlogu Evropskega parlamenta in Sveta o predlogu direktive o označbah in znakih za identifikacijo serije, v katero spada živilo, podan sklep, da zadevni predlog vsebuje le kodifikacijo obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb. Zaradi tega sem glasovala za predlog Parlamenta, ki sprejme predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s priporočili posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.
Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) Smo za to direktivo o označbah in znakih za identifikacijo serije, v katero spada živilo, nenazadnje zato, ker zločinci prepogosto ponarejajo šifre za nezakonite namene. Združevanje obstoječe zakonodaje o označbah in znakih v skupine in njeno poenostavljanje bo olajšalo nadzor in identifikacijo morebitnih nezakonitih praks.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za ta dokument o kodifikaciji Direktive Sveta 80/181/EGS z dne 20. decembra 1979 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na merske enote, in o razveljavitvi direktive 71/354/EGS. Kodifikacija je učinkovito sredstvo za konsolidacijo pravil, ki urejajo določeno področje v posameznem zakonodajnem aktu. Zagotavlja več jasnosti, saj so različne določbe, ki urejajo isto vprašanje, pogosto razširjene po različnih pravnih besedilih. Ko se spreminjajo, postaja težje razumeti, katera določba je veljavna. Kodifikacija je tudi primerno sredstvo za razvoj prava Evropske unije, ki je preprostejše, bolj jasno in razumljivo za državljane.
Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam prizadevanja, izvedena za razjasnitev prava Unije, da bi postalo bolj dostopno vsem državljanom EU. Glede na to in ob upoštevanju pomembnosti merilnih instrumentov za večino področij človeške dejavnosti glasujem za ta predlog direktive o približevanju zakonov držav članic v zvezi z merskimi enotami. Ta sistem bo prispeval k boljši učinkovitosti na področjih javnega zdravja in varnosti, pa tudi upravnega delovanja.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ob ustreznem upoštevanju mnenj pravnih služb Parlamenta, Sveta in Komisije, ki so sklenile, da je bil predlog Komisije omejen za preprosto kodifikacijo obstoječih besedil brez spremembe njihove vsebine, pozdravljam sprejetje tega predloga na prvi obravnavi.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo je povezano s predlogom direktive Parlamenta in Sveta o približevanju zakonov držav članic v zvezi z merskimi enotami v kodificiranem besedilu. Poenostavljanje življenja Evropejcev je ena od skrbi EU.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – Merske enote so bistvene pri uporabi vseh merilnih instrumentov za izražanje mer ali kakršno koli navedbo količine. Uporabljajo se na skoraj vseh področjih človeške dejavnosti in zato je nujno zagotoviti največjo možno jasnost pri njihovi uporabi in določiti pravila za njihovo uporabo v okviru Evropske unije za namene gospodarstva, javnega zdravja, javne varnosti ali pa za upravne namene. Države članice bi morale biti zmožne zahtevati, da merilne naprave na njihovem ozemlju nosijo označbe za količino v eni sami zakoniti merski enoti.
Ta direktiva podpira gladko delovanje notranjega trga skozi stopnjo usklajevanja merskih enot. V tem kontekstu je primerno, da Komisija nadzira razvoj dogodkov na trgu, ki so povezani s to direktivo in njenim izvajanjem, zlasti glede morebitnih ovir na notranjem trgu in nadaljnjega usklajevanja, ki je potrebno za premagovanje teh ovir.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo o približevanju zakonov držav članic, ki so povezani z merskimi enotami.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog zadeva kodifikacijo obstoječih besedil, povezanih z merskimi enotami, brez spremembe njihove vsebine, zato glasujem za predlog.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Kakor razumem, poročilo vsebuje zakonodajno resolucijo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonodaj držav članic, ki se nanašajo na merske enote. Namen tega predloga je izvedba kodifikacije Direktive Sveta 80/181/EGS z dne 20. decembra 1979 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na merske enote, in o razveljavitvi direktive 71/354/EGS. Zelo dobro je, da bo nova direktiva nadomestila različne zakone, ki so vanjo vključeni; ta predlog v celoti ohranja vsebino kodificiranih zakonov in jih tako le združi samo s takimi formalnimi spremembami, kot jih zahteva sam postopek kodifikacije. Glasoval sem „za“.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Na podlagi mnenja posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije je v tem predlogu Evropskega parlamenta in Sveta o predlogu direktive o približevanju zakonov držav članic, ki so povezani z merskimi enotami, podan sklep, da zadevni predlog vsebuje le kodifikacijo obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb. Zaradi tega sem glasovala za predlog Parlamenta, ki sprejme predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s priporočili posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za ta dokument o kodifikaciji Direktive Sveta 70/157/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o dovoljeni ravni hrupa in izpušnem sistemu motornih vozil. Kodifikacija je učinkovito sredstvo za konsolidacijo pravil, ki urejajo določeno področje v posameznem zakonodajnem aktu. Zagotavlja več jasnosti, saj so različne določbe, ki urejajo isto vprašanje, pogosto razširjene po različnih pravnih besedilih. Ko se spreminjajo, postaja težje razumeti, katera določba je veljavna. Kodifikacija je tudi primerno sredstvo za razvoj prava Evropske unije, ki je preprostejše, bolj jasno in razumljivo za državljane.
Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam prizadevanja, izvedena za razjasnitev prava Unije, da bi postalo bolj dostopno vsem državljanom EU. Zato glasujem za ta predlog direktive o dovoljeni ravni hrupa in izpušnem sistemu motornih vozil, saj verjamem, da je predlagani sistem kodifikacije, pripravljen z uporabo sistema za obdelavo, učinkovitejši.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog je povezan s preprosto kodifikacijo obstoječih zakonov o dovoljeni ravni hrupa in izpušnem sistemu motornih vozil. Glede njihove vsebine ni bilo sprememb, o katerih bi moral zlasti Parlament izraziti svoje mnenje.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo je povezano s predlogom direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dovoljeni ravni hrupa in izpušnem sistemu motornih vozil v kodificiranem besedilu. Poenostavljanje življenja Evropejcev je ena od skrbi EU. Komisija in Parlament sta za doseganje tega cilja izvedla mnoge zakonodajne spremembe. Eno od področij, zaradi katerih je oteženo življenje javnosti EU, so stalne spremembe zakonodaje. Te včasih nastanejo zaradi potrebe po njihovi posodobitvi, ampak to ovira in zmanjšuje kakovost življenja posameznika. Leta 1987 je Komisija priporočila, da je treba vse zakone, ki imajo do 10 sprememb, kodificirati, da bo lažje razumeti zakonodajo Skupnosti. Za obravnavanje tega vprašanja od leta 1994 obstaja medinstitucionalni sporazum med Parlamentom, Komisijo in Svetom o pospešeni delovni metodi za sprejetje kodificiranih aktov. Zato sem vesel, da lahko končno sprejmemo direktivo o kodifikaciji Direktive Sveta 70/157/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o dovoljeni ravni hrupa in izpušnem sistemu motornih vozil.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – Direktiva 70/157/EGS je ena od posebnih direktiv za podelitev ES-homologacije iz Direktive 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, in določa tehnične predpise o dovoljenem nivoju zvoka in izpustnem sistemu motornih vozil. Ti tehnični predpisi se nanašajo na približevanje zakonodaj držav članic, da se omogoči ES-homologacija iz Direktive 2007/46/ES, ki se uporablja za vsak tip vozil. Zato predpisi iz Direktive 2007/46/ES veljajo za določbe te Direktive, ki se nanašajo na sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote za vozila.
Zaželeno je, da bi se upoštevale tehnične zahteve, ki jih je sprejela Gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo v svojih ustreznih pravilnikih (UN/ECE), priloženih Sporazumu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo o približevanju zakonov držav članic, ki so povezani z merskimi enotami (kodificirano besedilo).
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog zadeva kodifikacijo obstoječih besedil, povezanih z dovoljeno ravnjo hrupa in izpušnim sistemom motornih vozil, brez spremembe njihove vsebine, zato glasujem za predlog.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dovoljeni ravni hrupa in izpušnih sistemih motornih vozil bo pomagala doseči glavni cilj tega predloga – da se izvede kodifikacija Direktive Sveta 70/157/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o dovoljeni ravni hrupa in izpušnem sistemu motornih vozil. Strinjam se s pobudo gospoda Sajjada Karima in glasoval sem „za“.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Na podlagi mnenja posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije je v tem predlogu Evropskega parlamenta in Sveta o predlogu direktive o dovoljeni ravni hrupa in izpušnem sistemu motornih vozil podan sklep, da zadevni predlog vsebuje le kodifikacijo obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb. Zaradi tega sem glasovala za predlog Parlamenta, ki sprejme predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s priporočili posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.
Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pomembnost prometnega sektorja se v evropskem gospodarstvu kaže v zaposlovanju, ki ga neposredno zagotavlja za več kot 10 milijonov ljudi, in v 5-odstotnem v bruto domačem proizvodu (BDP), ki ga predstavlja. Njegov razvoj je nujen za gospodarsko rast EU in za premagovanje fizičnih in psiholoških vrzeli. Poleg tega pa je nujno, kot je povzeto v beli knjigi z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor“, da se do leta 2050 izpolni cilj 60-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.
To poročilo je tako namenjeno poenostavitvi in razjasnitvi prava EU, ki je razširjeno preko številnih kosov zakonodaje, ki so bili že večkrat spremenjeni in jih je zato težko razumeti. Eden od ciljev EU je preglednost pravnega reda Skupnosti kot način, kako približati Evropo njenim državljanom, da bodo lahko imeli koristi od posebnih pravic, ki so jim dane.
Kodifikacija obstoječih zakonodajnih besedil je posledica približevanja zakonodaje držav članic vzpostavitvi tehničnih pravil glede dovoljene ravni hrupa in izpušnega sistema motornih vozil, ki spodbujajo okoljsko trajnost na ravni EU.
Artur Zasada (PPE), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za dokument 2010/0261 o kodifikaciji dovoljene ravni hrupa in izpušnega sistema motornih vozil. To je še en primer, kako poskuša Evropska komisija poenostaviti in urediti pravni red skupnosti tako, da bo postal preglednejši in bolj dostopen za državljane EU. Zakonodajni predlog kodificira obstoječa besedila in ustvarja zakonodajni akt, ki ga je lažje razumeti in je bolj dostopen. Pri standardizaciji tehničnih norm ureditev združuje države članice in določa postopek za uradno potrjevanje na ravni EU, ki je opredeljeno v direktivi 2007/46/ES za vsak tip vozila.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za ta dokument o kodifikaciji Direktive Sveta 87/402/EGS z dne 25. junija 1987 o varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi, vgrajenih pred voznikovim sedežem, na ozkokolotečnih kmetijskih in gozdarskih traktorjih na kolesih. Kodifikacija je učinkovito sredstvo za konsolidacijo pravil, ki urejajo določeno področje v posameznem zakonodajnem aktu. Zagotavlja več jasnosti, saj so različne določbe, ki urejajo isto vprašanje, pogosto razširjene po različnih pravnih besedilih. Ko se spreminjajo, postaja težje razumeti, katera določba je veljavna. Kodifikacija je tudi primerno sredstvo za razvoj prava Evropske unije, ki je preprostejše, bolj jasno in razumljivo za državljane.
Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam prizadevanja, izvedena za razjasnitev prava Unije, da bi postalo bolj dostopno vsem državljanom EU. Zato glasujem za ta predlog direktive o varnostnih konstrukcijah na ozkokolotečnih kmetijskih in gozdarskih traktorjih na kolesih. Menim, da je predlagani sistem kodifikacije, pripravljen z uporabo sistema za obdelavo podatkov, učinkovitejši.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo je povezano s predlogom direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi, vgrajenih pred voznikovim sedežem, na ozkokolotečnih kmetijskih in gozdarskih traktorjih na kolesih v kodificiranem besedilu. Poenostavljanje življenja državljanov EU je ena od skrbi EU. Eno od področij, zaradi katerih je oteženo življenje javnosti EU, so stalne spremembe zakonodaje. Te včasih nastanejo zaradi potrebe po njihovi posodobitvi, ampak to ovira in zmanjšuje kakovost življenja posameznika. Leta 1987 je Komisija priporočila, da je treba vse zakone, ki imajo do 10 sprememb, kodificirati, da bo lažje razumeti zakonodajo Skupnosti. Za obravnavanje tega vprašanja od leta 1994 obstaja medinstitucionalni sporazum med Parlamentom, Komisijo in Svetom o pospešeni delovni metodi za sprejetje kodificiranih aktov. Zato sem vesel, da lahko končno sprejmemo direktivo o kodifikaciji Direktive Sveta 87/402/EGS z dne 25. junija 1987 o varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi, vgrajenih pred voznikovim sedežem, na ozkokolotečnih kmetijskih in gozdarskih traktorjih na kolesih.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – Direktiva Sveta 87/402/EGS z dne 25. junija 1987 o varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi, vgrajenih pred voznikovim sedežem, na ozkokolotečnih kmetijskih in gozdarskih traktorjih na kolesih je bila večkrat bistveno spremenjena. V prid jasnosti in racionalnosti bi bilo treba omenjeno direktivo kodificirati. Zgoraj omenjena direktiva je ena od posebnih direktiv sistema ES-homologacije, ki ga ureja Direktiva Sveta 74/150/EGS, ki jo je zamenjala Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečenih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot in o razveljavitvi Direktive 74/150/EGS, in določa tehnične predpise glede konstrukcije kmetijskih in gozdarskih traktorjev v zvezi z zaščitnimi konstrukcijami pri prevrnitvi, vgrajenimi pred vozniškim sedežem.
Ti tehnični predpisi se nanašajo na približevanje zakonodaj držav članic, da se omogoči ES-homologacija iz Direktive 2003/37/ES, ki se uporablja za vsak tip vozil. Posledično se za to direktivo uporabljajo določbe, določene v Direktivi 2003/37/ES, ki se nanaša na kmetijske in gozdarske traktorje, njihove priklopnike in zamenljive vlečene stroje ter njihove sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi, vgrajenih pred voznikovim sedežem, na ozkokolotečnih kmetijskih in gozdarskih traktorjih na kolesih (kodificirano besedilo).
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog zadeva kodifikacijo obstoječih besedil, povezanih z ozkokolotečnimi kmetijskimi in gozdarskimi traktorji na kolesih, brez spremembe njihove vsebine, zato glasujem za predlog.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi, vgrajenih pred voznikovim sedežem, na ozkokolotečnih kmetijskih in gozdarskih traktorjih na kolesih je zelo pravočasna. Namen tega predloga je izvesti kodifikacijo Direktive Sveta 87/402/EGS z dne 25. junija 1987 o varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi, vgrajenih pred voznikovim sedežem, na ozkokolotečnih kmetijskih in gozdarskih traktorjih na kolesih. To pobudo sem podprl tako, da sem glasoval „za“.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Na podlagi mnenja posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije je v tem predlogu o varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi, vgrajenih pred voznikovim sedežem, na ozkokolotečnih kmetijskih in gozdarskih traktorjih na kolesih podan sklep, da zadevni predlog vsebuje le kodifikacijo obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb. Zaradi tega sem glasovala za predlog Parlamenta, ki sprejme predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s priporočili posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.
Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) Smo za direktivo o varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi na ozkokolotečnih kmetijskih in gozdarskih traktorjih na kolesih. Razvrščanje v skupine in poenostavljanje obstoječe zakonodaje o tej temi je pomemben korak in bo pomagal zaščititi ljudi, ki vsakodnevno uporabljajo kmetijske stroje.
Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo, za katerega sem danes glasoval, je povezano s posebno zakonodajo Unije o sistemu potrjevanja EU za ozkokolotečne kmetijske in gozdarske traktorje na kolesih, ki določa tehnična pravila o varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi, vgrajenih pred voznikovim sedežem na traktorjih.
Kodifikacija pravnih besedil Skupnosti je nujen postopek, da se Evropski javnosti poenostavi in olajša njihovo razumevanje ter se tako prispeva k dejanskemu izvajanju direktiv EU. V tem posebnem primeru tehnična pravila, ki se uveljavljajo za države članice, omogočajo, da se sistem potrjevanja EU, določen v direktivi 2003/37/ES, uporablja za vsak model traktorja.
V tem poročilu sta dve pomembni vprašanji: poenostavitev in preglednost prava EU. Živimo v času, ko se evropska javnost čuti izključeno iz projekta Unije. Zato menim, da je nujno najti rešitve za zmanjšanje vrzeli, s čimer bomo dokazali, da je glavni namen EU dobro počutje njenih ljudi.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za ta dokument o kodifikaciji Direktive Sveta 86/415/EGS z dne 24. julija 1986 o vgradnji, legi, delovanju in označevanju upravljal kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih. Kodifikacija je učinkovito sredstvo za konsolidacijo pravil, ki urejajo določeno področje v posameznem zakonodajnem aktu. Zagotavlja več jasnosti, saj so različne določbe, ki urejajo isto vprašanje, pogosto razširjene po različnih pravnih besedilih. Ko se spreminjajo, postaja težje razumeti, katera določba je veljavna. Kodifikacija je tudi primerno sredstvo za razvoj prava Evropske unije, ki je preprostejše, bolj jasno in razumljivo za državljane.
Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam prizadevanja, izvedena za razjasnitev prava Unije, da bi postalo bolj dostopno vsem državljanom EU. Zato glasujem za ta predlog direktive o vgradnji, legi, delovanju in označevanju upravljal kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih. Menim, da je predlagani sistem kodifikacije, pripravljen z uporabo sistema za obdelavo podatkov, učinkovitejši.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo je povezano s predlogom direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vgradnji, legi, delovanju in označevanju upravljal kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih v kodificiranem besedilu. Poenostavljanje življenj evropskih državljanov je ena od skrbi EU. Eno od področij, zaradi katerih je oteženo življenje javnosti EU, so stalne spremembe zakonodaje. Te včasih nastanejo zaradi potrebe po njihovi posodobitvi, ampak to ovira in zmanjšuje kakovost življenja posameznika. Leta 1987 je Komisija priporočila, da je treba vse zakone, ki imajo do 10 sprememb, kodificirati, da bo lažje razumeti zakonodajo Skupnosti. Za obravnavanje tega vprašanja od leta 1994 obstaja medinstitucionalni sporazum med Parlamentom, Komisijo in Svetom o pospešeni delovni metodi za sprejetje kodificiranih aktov. Zato sem vesel, da lahko končno sprejmemo direktivo o kodifikaciji Direktive Sveta 86/415/EGS z dne 24. julija 1986 o vgradnji, legi, delovanju in označevanju upravljal kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – Direktiva Sveta 86/415/EGS z dne 24. julija 1986 o vgradnji, legi, delovanju in označevanju upravljal kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih je bila večkrat bistveno spremenjena. V prid jasnosti in racionalnosti bi bilo treba omenjeno direktivo kodificirati. Direktiva 86/415/EGS je ena od posebnih direktiv sistema ES-homologacije, ki ga ureja Direktiva Sveta 74/150/EGS, ki jo je zamenjala Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečenih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot in o razveljavitvi Direktive 74/150/EGS, in določa tehnične predpise glede vgradnje, lege, delovanja in označevanja upravljal.
Ti tehnični predpisi se nanašajo na približevanje zakonodaj držav članic, da se omogoči ES-homologacija iz Direktive 2003/37/ES, ki se uporablja za vsak tip vozil. Posledično se za to direktivo uporabljajo določbe, določene v Direktivi 2003/37/ES, ki se nanaša na kmetijske in gozdarske traktorje, njihove priklopnike in zamenljive vlečene stroje ter njihove sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o vgradnji, legi, delovanju in označevanju upravljal kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (kodificirano besedilo).
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog zadeva kodifikacijo obstoječih besedil, povezanih z upravljali na kmetijskih in gozdarskih traktorjih na kolesih, brez spremembe njihove vsebine, zato glasujem za predlog.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – V tem poročilu je obravnavana resolucija Evropskega parlamenta o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vgradnji, legi, delovanju in označevanju upravljal kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih. Namen tega predloga je izvesti kodifikacijo Direktive Sveta 86/415/EGS z dne 24. julija 1986 o vgradnji, legi, delovanju in označevanju upravljal kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih. Glasoval sem „za“.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Na podlagi mnenja posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije je v tem predlogu o vgradnji, legi, delovanju in označevanju upravljal kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih podan sklep, da je zadevni predlog omejen na preprosto kodifikacijo obstoječi besedil brez omejen na preprosto kodifikacijo obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb. Zaradi tega sem glasovala za predlog Parlamenta, ki sprejme predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s priporočili posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.
Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) Sem za to poročilo, ker je njegov namen zaščita upravljavcev kmetijskih strojev, saj morajo biti upravljala enostavno dostopna in ne smejo predstavljati nevarnosti. Konstruirana in nameščena ali zaščitena morajo biti tako, da preprečujejo morebitno nenamerno premikanje ali drug manever, ki bi lahko ogrozil upravljavca stroja.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za ta dokument o kodifikaciji Direktive Sveta 76/432/EGS z dne 6. aprila 1976 aprila 1976 o približevanju zakonodaje držav članic o zavornih napravah kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih. Kodifikacija je učinkovito sredstvo za konsolidacijo pravil, ki urejajo določeno področje v posameznem zakonodajnem aktu. Zagotavlja več jasnosti, saj so različne določbe, ki urejajo isto vprašanje, pogosto razširjene po različnih pravnih besedilih. Ko se spreminjajo, postaja težje razumeti, katera določba je veljavna. Kodifikacija je tudi primerno sredstvo za razvoj prava Evropske unije, ki je preprostejše, bolj jasno in razumljivo za državljane.
Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam prizadevanja, izvedena za razjasnitev prava Unije, da bi postalo bolj dostopno vsem državljanom EU. Zato glasujem za ta predlog direktive o zavornih napravah kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih. Menim, da je predlagani sistem kodifikacije, pripravljen z uporabo sistema za obdelavo podatkov, učinkovitejši.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – Direktiva Sveta 76/432/EGS z dne 6. aprila 1976 o približevanju zakonodaje držav članic o zavornih napravah kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih je bila večkrat bistveno spremenjena. V prid jasnosti in racionalnosti bi bilo treba omenjeno direktivo kodificirati. Direktiva 76/432/EGS je ena od posebnih direktiv sistema homologacije ES, ki ga ureja Direktiva Sveta 74/150/EGS, ki jo je zamenjala Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečenih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot in o razveljavitvi Direktive 74/150/EGS, in določa tehnične predpise glede zavornih naprav.
Ti tehnični predpisi se nanašajo na približevanje zakonodaj držav članic, da se omogoči ES-homologacija iz Direktive 2003/37/ES, ki se uporablja za vsak tip vozil. Posledično se za to direktivo uporabljajo določbe, določene v Direktivi 2003/37/ES, ki se nanaša na kmetijske in gozdarske traktorje, njihove priklopnike in zamenljive vlečene stroje ter njihove sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, ki podpira predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zavornih napravah kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (kodificirano besedilo).
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog zadeva kodifikacijo obstoječih besedil, povezanih z zavornimi napravami na kmetijskih in gozdarskih traktorjih na kolesih, brez spremembe njihove vsebine, zato glasujem za predlog.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Na podlagi mnenja posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije je v tem predlogu Evropskega parlamenta in Sveta o predlogu direktive o zavornih napravah kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih podan sklep, da zadevni predlog vsebuje le kodifikacijo obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb. Zaradi tega sem glasovala za predlog Parlamenta, ki sprejme predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s priporočili posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.
Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) Sem za poročilo, saj je njegov cilj ureditev in poenostavitev zakonodaje o zavornih napravah kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih. Da bi zaščitili in zavarovali upravljavce kmetijskih in gozdarskih traktorjev, morajo imeti stroji ES-homologacijo.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za ta dokument o kodifikaciji Direktive Sveta 80/720/EGS z dne 24. junija 1980 o približevanju zakonodaje držav članic o delovnem prostoru, dostopu do vozniškega prostora ter vratih in oknih kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih. Kodifikacija je učinkovito sredstvo za konsolidacijo pravil, ki urejajo določeno področje v posameznem zakonodajnem aktu. Zagotavlja več jasnosti, saj so različne določbe, ki urejajo isto vprašanje, pogosto razširjene po različnih pravnih besedilih. Ko se spreminjajo, postaja težje razumeti, katera določba je veljavna. Kodifikacija je tudi primerno sredstvo za razvoj prava Evropske unije, ki je preprostejše, bolj jasno in razumljivo za državljane.
Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam prizadevanja, izvedena za razjasnitev prava Unije, da bi postalo bolj dostopno vsem državljanom EU. Zato glasujem za ta predlog direktive o delovnem prostoru, dostopu do vozniškega prostora ter vratih in oknih kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih. Menim, da je predlagani sistem kodifikacije, pripravljen z uporabo sistema za obdelavo podatkov, učinkovitejši.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo je povezano s predlogom direktive Evropskega parlamenta in Sveta o delovnem prostoru, dostopu do vozniškega prostora ter vratih in oknih kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih v kodificiranem besedilu. Eno od področij, zaradi katerih je oteženo življenje javnosti EU, so stalne spremembe zakonodaje. Leta 1987 je Komisija priporočila, da je treba vse zakone, ki imajo do 10 sprememb, kodificirati, da bo lažje razumeti zakonodajo Skupnosti. Potem je bilo to del sklepov predsedstva Evropskega sveta v Edinburgu, ki je potekal decembra 1992. Za obravnavanje tega vprašanja od leta 1994 obstaja medinstitucionalni sporazum med Parlamentom, Komisijo in Svetom o pospešeni delovni metodi za sprejetje kodificiranih aktov. Zato sem vesel, da lahko končno sprejmemo direktivo o kodifikaciji Direktive Sveta 80/720/EGS z dne 24. junija 1980, ki približuje zakonodajo držav članic o delovnem prostoru, dostopu do vozniškega prostora ter vratih in oknih kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – Direktiva Sveta 80/720/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o delovnem prostoru, dostopu do vozniškega prostora ter vratih in oknih kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih je bila bistveno spremenjena. V prid jasnosti je treba to direktivo kodificirati. Direktiva 80/720/EGS je ena od posebnih direktiv sistema ES-homologacije, ki ga ureja Direktiva 74/150/EGS, ki jo je zamenjala Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečenih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot in o razveljavitvi Direktive 74/150/EGS, in določa tehnične predpise o konstrukciji kmetijskih ali gozdarskih traktorjev v zvezi z delovnim prostorom, dostopom do vozniškega prostora ter vrati in okni.
Ti tehnični predpisi se nanašajo na približevanje zakonodaj držav, da se omogoči ES-homologacija iz Direktive 2003/37/ES, ki se uporablja za vsak tip vozil. Posledično se za to direktivo uporabljajo določbe, določene v Direktivi 2003/37/ES, ki se nanaša na kmetijske ali gozdarske traktorje, njihove priklopnike in zamenljive vlečene stroje ter njihove sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o delovnem prostoru, dostopu do vozniškega prostora ter vratih in oknih kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (kodificirano besedilo).
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog zadeva kodifikacijo obstoječih besedil, povezanih z dostopom do vozniškega prostora ter vrat in oken kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih, brez spremembe njihove vsebine, zato glasujem za predlog.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Na podlagi mnenja posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije je v tem predlogu o delovnem prostoru, dostopu do vozniškega prostora ter vratih in oknih kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih podan sklep, da zadevni predlog vsebuje le kodifikacijo obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb. Zaradi tega sem glasovala za predlog Parlamenta, ki sprejme predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s priporočili posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.
Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) V korist varnosti je nujno, da se pravila o delovnem prostoru, vozniškem prostoru ter velikostih vrat in oken kmetijskih traktorjev kodificirajo tako, da bodo razumljiva in dostopna državljanom. Zato sem poročilo podprl.
Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Cilj tega poročila, tako kot tistih, ki se nanašajo na pravila, ki veljajo za traktorje, je kodifikacija Direktive Sveta 80/720/EGS z dne 24. junija 1980, ki se nanaša na usklajevanje zakonodaje držav članic o delovnem prostoru, dostopu do vozniškega prostora ter vratih in oknih kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih. Predložene spremembe ne vplivajo na samo vsebino, ampak spreminjajo le obliko, ki jo zahteva postopek kodifikacije in je predstavljena v 22 uradnih jezikih.
Znova bi rad ponovil pomembnost tega pravnega postopka za omogočanje enostavnejšega razumevanja in večje jasnosti pravnih besedil EU, katerih glavni upravičenci so evropska javnost in evropski organi. Evropa, ki je jasna in enostavna za celotno javnost, je ključni dejavnik pri razvoju občutka pripadnosti, ki je bistven za evropski projekt.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za ta dokument o kodifikaciji Direktive Sveta 86/298/EGS z dne 26. maj 1986 o zadaj nameščenih varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi za ozkokolotečne kmetijske in gozdarske traktorje na kolesih. Kodifikacija je učinkovito sredstvo za konsolidacijo pravil, ki urejajo določeno področje v posameznem zakonodajnem aktu. Zagotavlja več jasnosti, saj so različne določbe, ki urejajo isto vprašanje, pogosto razširjene po različnih pravnih besedilih. Ko se spreminjajo, postaja težje razumeti, katera določba je veljavna. Kodifikacija je tudi primerno sredstvo za razvoj prava Evropske unije, ki je preprostejše, bolj jasno in razumljivo za državljane.
Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam prizadevanja, izvedena za razjasnitev prava Unije, da bi postalo bolj dostopno vsem državljanom EU. Zato glasujem za ta predlog direktive o varnostnih konstrukcijah na ozkokolotečnih kmetijskih in gozdarskih traktorjih na kolesih. Menim, da je predlagani sistem kodifikacije, pripravljen z uporabo sistema za obdelavo podatkov, učinkovitejši.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog zadeva le kodifikacijo obstoječih besedil brez spremembe njihove vsebine. Torej ni razloga, da glasujem proti.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo je povezano s predlogom direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vgradnji, legi, delovanju in označevanju upravljal kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih v kodificiranem besedilu. Poenostavljanje življenja Evropejcev je ena od skrbi EU. Eno od področij, zaradi katerih je oteženo življenje javnosti EU, so stalne spremembe zakonodaje. Leta 1987 je Komisija priporočila, da je treba vse zakone, ki imajo do 10 sprememb, kodificirati, da bo lažje razumeti zakonodajo Skupnosti. Potem je bilo to del sklepov predsedstva Evropskega sveta v Edinburgu, ki je potekal decembra 1992. Za obravnavanje tega vprašanja od leta 1994 obstaja medinstitucionalni sporazum med Parlamentom, Komisijo in Svetom o pospešeni delovni metodi za sprejetje kodificiranih aktov. Zato sem vesel, da lahko končno sprejmemo direktivo o kodifikaciji Direktive Sveta 86/298/EGS z dne 26. maja 1986, ki približuje zakonodajo držav članic o zadaj nameščenih varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi za ozkokolotečne kmetijske in gozdarske traktorje na kolesih.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, ki podpira predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zavornih napravah kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (kodificirano besedilo).
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog zadeva kodifikacijo obstoječih besedil, povezanih z ozkokolotečnimi kmetijskimi in gozdarskimi traktorji na kolesih, brez spremembe njihove vsebine, zato glasujem za predlog.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Na podlagi mnenja posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije je v tem predlogu Evropskega parlamenta in Sveta o predlogu direktive o zadaj nameščenih varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi za ozkokolotečne kmetijske in gozdarske traktorje na kolesih podan sklep, da zadevni predlog vsebuje le kodifikacijo obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb. Zaradi tega sem glasovala za predlog Parlamenta, ki sprejme predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s priporočili posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.
Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Namen tega poročila je razjasnitev in poenostavitev Direktive Sveta 86/298/EGS iz leta 1986 skupaj z različnimi spremembami, ki so že bile izvedene, na temo zadaj nameščenih varnostnih konstrukcij pri prevrnitvi za ozkokolotečne kmetijske in gozdarske traktorje na kolesih.
Jasen name tega postopka kodifikacije je, da se poskrbi za večjo dostopnost in razumljivost prava EU za evropsko javnost. Ta direktiva in pripadajoče spremembe določajo tehnična pravila o konstrukciji in proizvodnji kmetijskih in gozdarskih traktorjev ter o sistemu za njihovo potrjevanje, za kar je potrebno usklajevanje na ravni EU z namenom, da se ustvarijo pogoji, ki so potrebni za varnost v cestnem prometu.
Evropsko usklajevanje zagotavlja tudi, da lahko države članice izvajajo nujne in zahtevane ukrepe, če so delavci, ko uporabljajo traktorje, v nevarnosti, pri tem pa je treba upoštevati skladnost s Pogodbo in tehničnimi predpisi o varnostnih konstrukcijah, določenih v tej direktivi.
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za spremenjeni predlog Komisije v zvezi z medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil, in zlasti v zvezi s točko 4 tega sporazuma. Svetovalna delovna skupina, ki jo sestavljajo pravne službe Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, se je srečala 23. novembra 2010, da bi preučila omenjeni predlog, ki ga je predložila Komisija. Ob preučitvi predloga direktive Sveta, ki kodificira Direktivo Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete, Direktivo Sveta 92/80/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na predelani tobak razen cigaret in Direktivo Sveta 95/59/ES z dne 27. novembra 1995 o davkih, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov, je posvetovalna delovna skupina soglasno ugotovila, da predlog vsebuje le kodifikacijo obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za ta dokument, ki kodificira Direktivo Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete, Direktivo Sveta 92/80/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na predelani tobak razen cigaret in Direktivo Sveta 95/59/ES z dne 27. novembra 1995 o davkih, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov. Kodifikacija je učinkovito sredstvo za konsolidacijo pravil, ki urejajo določeno področje v posameznem zakonodajnem aktu. Zagotavlja več jasnosti, saj so različne določbe, ki urejajo isto vprašanje, pogosto razširjene po različnih pravnih besedilih. Ko se spreminjajo, postaja težje razumeti, katera določba je veljavna. Kodifikacija je tudi primerno sredstvo za razvoj prava Evropske unije, ki je preprostejše, bolj jasno in razumljivo za državljane.
Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam prizadevanja, izvedena za razjasnitev prava Unije, da bi postalo bolj dostopno vsem državljanom EU. Zato glasujem za ta predlog direktive glede strukture in stopnje trošarine, ki velja za predelani tobak. Menim, da je predlagani sistem kodifikacije, pripravljen z uporabo sistema za obdelavo podatkov, učinkovitejši.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ob ustreznem upoštevanju mnenj pravnih služb Parlamenta, Sveta in Komisije, ki so sklenile, da predlog Komisije zadeva preprosto kodifikacijo obstoječih besedil brez spremembe njihove vsebine, pozdravljam sprejetje tega predloga na prvi obravnavi.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo je povezano s spremenjenim predlogom direktive Sveta glede strukture in stopnje trošarine, ki velja za predelani tobak v kodificiranem besedilu. Poenostavljanje življenja Evropejcev je ena od skrbi EU. Eno od področij, zaradi katerih je oteženo življenje javnosti EU, so stalne spremembe zakonodaje. Leta 1987 je Komisija priporočila, da je treba vse zakone, ki imajo do 10 sprememb, kodificirati, da bo lažje razumeti zakonodajo Skupnosti. Potem je bilo to del sklepov predsedstva Evropskega sveta v Edinburgu, ki je potekal decembra 1992. Za obravnavanje tega vprašanja od leta 1994 obstaja medinstitucionalni sporazum med Parlamentom, Komisijo in Svetom o pospešeni delovni metodi za sprejetje kodificiranih aktov, ki bi jo bilo treba izvajati popolnoma v skladu z zakonodajnim postopkom EU. Zato sem glasoval za ta predlog, ki kodificira direktivo Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 glede strukture in stopnje trošarine, ki velja za predelani tobak.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – Cilj Pogodbe je vzdrževanje zdrave konkurence in značilnosti gospodarske unije, ki so podobne tistim na domačem trgu. Kar zadeva predelani tobak, dosega tega cilja temelji na predpostavki, da uporaba davkov v državah članicah, ki vplivajo na potrošnjo izdelkov v tem sektorju, ne izkrivlja pogojev glede konkurence in ne ovira njihovega prostega gibanja znotraj Evropske unije. Kar zadeva trošarine, mora zlasti usklajevanje struktur povzročiti, da konkurence v različnih kategorijah predelanega tobaka, ki pripada isti skupini, ne bodo izkrivljali učinki zaračunavanja davka in da se bodo posledično odprli nacionalni trgi držav članic. Nujne potrebe konkurence kažejo na sistem prosto oblikovanih cen za vse skupine predelanega tobaka in izvajanje te politike mora zagotoviti visoko raven zdravja ljudi.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo o spremenjenem predlogu direktive Sveta glede strukture in stopnje trošarine, ki velja za predelani tobak (kodificirano besedilo).
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog zadeva kodifikacijo obstoječih besedil, povezanih z dovoljeno ravnjo hrupa in izpušnim sistemom motornih vozil, brez spremembe njihove vsebine, zato glasujem za predlog.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Poročilo Sajjada Karima vsebuje zakonodajno resolucijo o spremenjenem predlogu direktive Sveta glede strukture in stopnje trošarine, ki velja za predelani tobak. Znano je, da je namen tega predloga kodifikacija Direktive Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete, Direktive Sveta 92/80/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na predelani tobak razen cigaret in Direktive Sveta 95/59/ES z dne 27. novembra 1995 o davkih, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov. Ta pobuda je zelo pomembna in pravočasna. Glasoval sem „za“.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Posvetovalna delovna skupina za to vprašanje je preučila predlog direktive Sveta, ki kodificira Direktivo Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete, Direktivo Sveta 92/80/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na predelani tobak razen cigaret in Direktivo Sveta 95/59/ES z dne 27. novembra 1995 o davkih, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov. Posvetovalna delovna skupina je ugotovila, da predlog vsebuje le kodifikacijo obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb. Zato sem poročilo podprla.
Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) To poročilo – kot mnogo drugih, ki smo jih pregledali do zdaj – spodbuja poenostavljanje in jasno oblikovanje evropske zakonodaje, nenazadnje zato, ker obstajajo številne različne določbe, kot v primeru trošarin, ki so bile večkrat spremenjene. Njihovo poenotenje in urejanje tako, da bodo razumljive, lahko le pomaga izvajalcem in podobnim uporabnikom. Glasoval sem „za“.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za ta dokument, ki kodificira uredbo Sveta (ES) št. 975/98 z dne 3. maja 1998 o apoenih in tehničnih specifikacijah eurokovancev namenjenih obtoku. Kodifikacija je učinkovito sredstvo za konsolidacijo pravil, ki urejajo določeno področje v posameznem zakonodajnem aktu. Zagotavlja več jasnosti, saj so različne določbe, ki urejajo isto vprašanje, pogosto razširjene po različnih pravnih besedilih. Ko se spreminjajo, postaja težje razumeti, katera določba je veljavna. Kodifikacija je tudi primerno sredstvo za razvoj prava Evropske unije, ki je preprostejše, bolj jasno in razumljivo za državljane.
Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam prizadevanja, izvedena za razjasnitev prava Unije, da bi postalo bolj dostopno vsem državljanom EU. Zato glasujem za ta predlog uredbe o apoenih in tehničnih specifikacijah eurokovancev namenjenih obtoku. Menim, da je predlagani sistem kodifikacije, pripravljen z uporabo sistema za obdelavo podatkov, učinkovitejši.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ob ustreznem upoštevanju mnenj pravnih služb Parlamenta, Sveta in Komisije, ki so sklenile, da predlog Komisije zadeva preprosto kodifikacijo obstoječih besedil brez spremembe njihove vsebine, pozdravljam sprejetje tega predloga na prvi obravnavi.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo je povezano z uredbo Sveta o apoenih in tehničnih specifikacijah eurokovancev namenjenih obtoku v kodificiranem besedilu. Poenostavljanje življenja Evropejcev je ena od skrbi EU. Eno od področij, zaradi katerih je oteženo življenje javnosti EU, so stalne spremembe zakonodaje. Leta 1987 je Komisija priporočila, da je treba vse zakone, ki imajo do 10 sprememb, kodificirati, da bo lažje razumeti zakonodajo Skupnosti. Potem je bilo to del sklepov predsedstva Evropskega sveta v Edinburgu, ki je potekal decembra 1992. Za obravnavanje tega vprašanja od leta 1994 obstaja medinstitucionalni sporazum med Parlamentom, Komisijo in Svetom o pospešeni delovni metodi za sprejetje kodificiranih aktov, ki bi jo bilo treba izvajati popolnoma v skladu z zakonodajnim postopkom EU. Glasoval sem za ta dokument, ki kodificira uredbo Sveta (ES) št. 975/98 z dne 3. maja 1998 o apoenih in tehničnih specifikacijah eurokovancev namenjenih obtoku.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – Enotni evropski sistem kovancev bi moral vzbuditi javno zaupanje in vključiti tehnične inovacije za zagotavljanje varnosti, zanesljivosti in učinkovitosti. Javno zaupanje v sistem je odvisno od fizičnih lastnosti kovancev, ki bi morali biti čim bolj prijazni do uporabnika. Po posvetovanjih z združenji potrošnikov, predstavnikov Evropske zveze slepih in industrije prodajnih avtomatov so bile izvedene raziskave, da bi se upoštevale posebne zahteve pomembnih kategorij uporabnikov kovancev. Da bi zagotovili gladek prehod na evro in poenostavili sprejem sistemov kovancev za uporabnike, je treba zagotoviti enostavno razlikovanje med kovanci z vidnimi in otipljivimi značilnostmi.
Kovance je treba prekriti z nekaterimi posebnimi varnostnimi funkcijami, da se omeji možnost prevar. Dejstvo, da imajo evropsko in nacionalno stran je primeren izraz zamisli Evropske monetarne unije med državami članicami.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za poročilo o predlogu uredbe Sveta o apoenih in tehničnih specifikacijah eurokovancev namenjenih obtoku (kodificirano besedilo).
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog zadeva kodifikacijo obstoječih besedil, povezanih z ozkokolotečnimi kmetijskimi in gozdarskimi traktorji na kolesih, brez spremembe njihove vsebine, zato glasujem za predlog.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Poročilo Sajjada Karima vsebuje zakonodajni predlog Evropskega Parlamenta o predlogu uredbe Sveta o apoenih in tehničnih specifikacijah eurokovancev namenjenih obtoku. Ob upoštevanju verjetnosti pristopa novih držav k območju evra ta pobuda zagotavlja novo priložnost za preprečevanje aktivnosti ponarejanjevalcev denarja. Glasoval sem „za“.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Na podlagi mnenja posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ta predlog Evropskega parlamenta in Sveta o predlogu direktive o apoenih in tehničnih specifikacijah vseh kovancev namenjenih obtoku, podaja sklep, da je zadevni predlog omejen na preprosto kodifikacijo obstoječih besedil brez spremembe vsebine. Zaradi tega sem glasovala za predlog Parlamenta, ki sprejme predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s priporočili posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb, sprejemam njeno stališče na prvi obravnavi, da odobri predlog Komisije, kot je prilagojen v skladu s priporočili posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.
Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. – (ES) Poročilo podpiram, ker ta predlog vključuje le kodifikacijo obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – S tem „ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb“ EP sprejema njeno stališče na prvi obravnavi, odobri predlog Komisije, kot je prilagojen v skladu s priporočili posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.
Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Glasovala sem za poročila gospoda Karima. 10 poročil Odbora za pravne zadeve je osredotočenih le na kodifikacijo različnih zakonov, kakor je določeno s soglasjem pravne službe. Posledično vsebina ne bo spremenjena.
Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Resolucija, ki je bila sprejeta danes, v celoti podpira stališče Komisije, ki je v skladu s priporočili posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Posvetovalna delovna skupina je ugotovila, da predlog vsebuje le kodifikacijo obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glede na to, da je namen te direktive kodifikacija prej povsem ločenih delov zakonodaje, katere koristi so dostopnost in razumljivost zakonodaje brez sprememb vsebine, sem glasoval za to poročilo.
Priporočilo za drugo obravnavo: Toine Manders (A7-0086/2011)
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Podpiram ta predlog, da odbor nadaljuje z delom v zvezi s tem pomembnim dokumentom na podlagi sprememb, ki jih je Parlament sprejel na prvi obravnavi, in upam, da bo Svet tudi naklonjeno pristopal k spodbujanju dostopa do informacij o tekstilnih izdelkih.
Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – Glasovala sem za to pomembno resolucijo o imenih tekstilnih vlaken in s tem povezanim etiketiranjem in označevanjem surovinske sestave tekstilnih izdelkov. S sprejetjem te resolucije je Evropa dosegla soglasno zavezo, da bo zaščitila potrošnike z navedbo države porekla in sprejetjem novega mehanizma za sledljivost tekstilnih izdelkov. Mi, poslanci Evropskega parlamenta, smo danes sprejeli skupno izjavo, katere cilj je zaščita evropskih potrošnikov pred lažnimi ali zavajajočimi trditvami o poreklu izdelkov. Trdno sem prepričana, da bosta resolucija in izjava močno spodbudili ustvarjanje mehanizma za zagotavljanje točnih informacij potrošnikom, zlasti glede točnega porekla kupljenih izdelkov. Državljani EU morajo imeti pravico poznati poreklo in kakovost izdelkov in tekstila, ki jih kupujejo.
Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Glasoval sem za to poročilo, ker je pomembno, da so potrošniki popolnoma obveščeni pri kupovanju tekstilnih izdelkov. Zaradi poročila bo označevanje tekstilnih izdelkov, ki vsebujejo krzno, v prihodnosti obvezno. To bo pomagalo tudi ljudem z alergijami. Nova vlakna in inovativni izdelki bi lahko bili nemudoma dani na trg zaradi sprememb, predlaganih v poročilu, in potrošniki bodo imeli posledično boljšo izbiro. Zlasti pozdravljam to, kar poročilo pravi o izvedbi dveh študij: glede možnosti zveze med alergijami in kemičnimi snovmi, ki se uporabljajo v tekstilnih izdelkih, in o izvedljivosti izvajanja načrta za označevanje po kraju porekla, da se zagotovi popolna sledljivost tekstilnih izdelkov. Strinjam se s poročevalcem, da je treba najti pravo ravnovesje med visoko ravnjo varstva potrošnikov in poenostavitvijo regulativnega okvira za tekstilne izdelke.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to poročilo. Njegov cilj je poenostavitev in izboljšanje obstoječega regulativnega okvira za označevanje tekstilnih izdelkov, spodbujanje inovacij na področju oblačil in tekstilnih izdelkov ter razvoj in tržno uvajanje novih vlaken. Strinjam se, da je treba najti pravo ravnovesje med visoko ravnjo varstva potrošnikov in poenostavitvijo regulativnega okvira za tekstilne izdelke. Razširjeno obvezno označevanje ne sme nesorazmerno obremeniti podjetij, če ne bo imelo dejanske dodane vrednosti za potrošnike, ki jih preobsežne informacije na etiketah tekstilnih izdelkov lahko celo zmedejo. Menim, da bi bilo koristno, da bi Komisija predložila poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu glede morebitnih novih zahtev na področju označevanja, ki bi se uvedle na ravni Unije. V tem poročilu bi morala biti obravnavana zlasti stališča potrošnikov glede količine informacij, ki bi jih bilo treba zagotoviti na označbi tekstilnih izdelkov, in raziskati, katera sredstva je možno poleg označevanja uporabiti za zagotavljanje dodatnih informacij potrošnikom.
Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Cilj predloga uredbe, ki ga je Komisija sprejela 30. januarja 2010, je poenostavitev obstoječega pravnega okvira z združitvijo treh obstoječih direktiv o poimenovanju in označevanju tekstilnih izdelkov v eno samo ureditev.
Na prvi obravnavi, 18. maja 2010, je Parlament z veliko večino odobril 63 predlogov sprememb. Večna teh je bilo tehničnih sprememb, katerih cilj je bil uskladitev besedil s Pogodbo o delovanju Evropske unije. Prav tako je sprejel številne vsebinske spremembe, vključno s pravili o označevanju porekla, navedbo materialov živalskega izvora, tekstilnih izdelkov iz več vrst vlaken in tako dalje. V svoji oceni je Svet zavrnil vse vsebinske spremembe, ki jih je predlagal Parlament.
Glasoval sem za to poročilo, priporočilo za drugo obravnavo, ker je v njem obnovljena velika večina predlogov sprememb Parlamenta na prvi obravnavi, vključno s tistimi, ki so povezane z oznako porekla, navedbo materialov živalskega izvora in tekstilnih izdelkov iz več vrst vlaken. Te spremembe bodo prispevale k spodbujanju in inovaciji evropske industrije in bodo dvignile raven informacij, ki se zagotavljajo potrošnikom.
Enako pomembna bo študija, ki jo bo morala Komisija predložiti do septembra 2013, da bi ugotovila, ali obstaja vzročna zveza med alergičnimi reakcijami in kemičnimi snovmi ali mešanicami, ki se uporabljajo v tekstilnih izdelkih.
Sergio Berlato (PPE), v pisni obliki. – (IT) Januarja 2009 je Komisija sprejela predlog o novi uredbi o tekstilnih imenih in s tem povezanim označevanjem tekstilnih izdelkov. Cilj tega predloga je poenostaviti in izboljšati obstoječi pravni okvir za označevanje tekstilnih izdelkov z namenom, da se spodbudi razvoj in tržno uvajanje novih vlaken. S preoblikovanjem treh obstoječih direktiv v eno samo ureditev predlog omogoča postopek za prilagoditev zakonodaje tehničnemu napredku, hkrati pa uporabnikom vlaken omogoča hitrejše izkoriščanje prednosti inovativnih izdelkov na trgu.
Pozdravljam ta predlog in menim, da je zlasti pomembno, da vsebuje nova ureditev posebno navedbo oznake „proizvedeno“. Dejansko je ključnega pomena nadaljevati po tej poti, da bi Evropsko unijo opremili z orodjem za tekmovanje in spopadanje z njenimi glavnimi trgovinskimi partnerji, kot so Združene države, Kanada, Kitajska in Japonska, na globaliziranem trgu.
Poleg tega bi rad tu poudaril, da je po mojem mnenju najpomembnejši vidik sporazuma, doseženega s Svetom, in sicer zaveza Evropske komisije, da bo do 30. septembra 2013, po tem ko bo že izvedla ustrezno oceno učinka, predstavila poročilo, ki ga bodo spremljali zakonodajni predlogi glede navedbe označevanja porekla, sledljivosti in uporabe novih tehnologij.
Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker je njegov cilj poenostavitev in izboljšanje obstoječega regulativnega okvira za etiketiranje tekstilnih izdelkov in tako spodbujanje razvoja in tržnega uvajanja novih vlaken ter boljšega varstva potrošnika. Ker o končnem besedilu še vedno potekajo pogajanja s Svetom, je v poročilu Evropskega parlamenta predlog, da se določijo vprašanja, kot je označevanje porekla tekstilnih izdelkov, uvoženih v EU, v skladu s katerimi bi moralo biti obvezno, da je na označbi naveden ne le proizvajalec končnega izdelka, ampak država porekla uvoženih tekstilnih izdelkov za njegovo proizvodnjo, kakor je že narejeno v Kanadi, ZDA, Kitajski in Japonski. Na splošno je v poročilu predlagano, da bi morale označbe prikazovati čim več informacij o sestavi izdelka in da bi morali Komisijo pozvati, naj razišče, ali uvoženi izdelki škodujejo zdravju ljudi zaradi njihove sestave, da bi izboljšali varstvo potrošnikov. Vendar pa je obenem v poročilu predlagano, da se zavrnejo morebitna nepotrebna upravna bremena za proizvajalce blaga. Na primer, predlagana je zamenjava znakov na označbah z nejezikovnimi znaki, da bi se izognili prevajanju imen vlaken v več jezikov EU. Prav tako je predlagano, da morajo biti samozaposleni krojači izvzeti iz te prihodnje ureditve.
Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za to resolucijo, katere odlika je ta, da poenostavlja obstoječ sistem glede etiketiranja tekstilnih izdelkov pa tudi spodbuja razvoj in tržno uvajanje novih vlaken ter skrajšanje časa med predložitvijo vloge in sprejetje novega imena vlakna. Ta nova pravila bi zdaj potrošnikom omogočila hitrejše izkoriščanje prednosti inovativnih izdelkov. Poleg tega dokument, ki smo ga danes odobrili, spodbuja tudi uvedbo označbe porekla, ki bi olajšala izbiro potrošnika in prispevala k zmanjšanju sleparskih in zavajajočih trditev o poreklu. V tem smislu podpiram predlog spremembe, ki določa zahtevo, da proizvajalci na označbi navedejo prisotnost netekstilnih delov živalskega porekla. S tem bodo potrošniki zaščiteni pred nevarnostjo, da na primer nezavedno kupijo izdelke iz pravega krzna, zagotovljena pa bo tudi večja zaščita za tiste, ki so alergični.
Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Menim, da pozitivni učinek poenostavitve in izboljšanja obstoječega zakonodajnega okvira za označevanje tekstilnih izdelkov, zlasti spodbujanje razvoja in tržnega uvajanja novih vlaken. Ob upoštevanju tega glasujem za sprejetje predpisa, ki sta ga predložila Parlament in Komisija. Vendar pa menim, da so predlogi sprememb, ki jih je predložil poročevalec, pomembni.
Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Da bi potrošnikom preprečili nezavedno kupovanje izdelkov iz materialov živalskega izvora (krzno in usnje), sem podprla to poročilo, ki ureja obvezno označevanje z besedno zvezo „netekstilni deli živalskega izvora“. Označba bo varovala tudi proti nekaterim problemom, ki bi lahko prizadela nekatere potrošnike, ki so alergični.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Cilj te ureditve je določitev pravi o uporabi imen tekstilnih vlaken in s tem povezanim etiketiranjem tekstilnih izdelkov, pa tudi pravil o kvantitativni analizi dvo- in trikomponentnih mešanic tekstilnih vlaken. To pomeni, da je treba direktivo 96/74/ES spremeniti v uredbo in razveljaviti direktivi 96/73/ES in 73/44/EGS.
Cilj je, da se poveča preglednost postopka dodajanja novih vlaken na usklajen seznam imen tekstilnih vlaken in da se sprejme zakonodaja za tehnološki razvoj v tekstilni industriji. Spremembe, ki jih je ponovno uvedel poročevalec, zajemajo vprašanja določanja porekla tekstila, netekstilne dele živalskega izvora, klavzulo o pregledu, zahtevo za študijo o nevarnih snoveh, nejezikovne znake ali šifre za vlakna, zahteve za predložitev tehnične dokumentacije k vlogi za odobritev imena novih tekstilnih vlaken, tekstilne izdelke iz več vrst vlaken, samozaposlene krojače, laboratorije za preskušanje tekstilnih mešanic in obvezno navedbo sestave vlaken za klobučevino in klobučevinaste klobuke.
Glasoval sem za.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) To priporočilo za drugo obravnavo je povezano s stališčem Komisije o sprejetju uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o imenih tekstilnih vlaken in s povezanim etiketiranjem in označevanjem surovinske sestave tekstilnih izdelkov. Tekstilni sektor je zelo zapleten in predstavlja znatni delež gospodarske dejavnosti v državah članicah. Poročevalcu je uspelo doseči sporazum o vprašanjih, ki so tako sporne kot so oznaka porekla, netekstilni deli živalskega izvora, nevarne snovi in druga. Poleg tega mu je uspelo vključiti klavzulo o pregledu, ki odpravo ovir pri ustreznem delovanju notranjega trga. Kljub nekaterim začetnim težavam so tri evropske institucije uspele doseči dogovor, kar je zelo zadovoljiv rezultat. Svet lahko zato hitro sprejme to zakonodajo z namenom, da začne veljati januarja 2012, kar bi lahko znatno koristilo potrošnikom. Zato sem zadovoljen z doseženim soglasjem in glasujem za to ureditev o preklicu Direktive Sveta 73/44/EGS, Direktive Parlamenta 96/73/ES in Direktive 2008/121/ES Evropskega parlamenta in sveta.
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Cilj tega predloga uredbe je poenostaviti in izboljšati obstoječi pravni okvir za etiketiranje tekstilnih izdelkov z namenom, da se zaščiti in spodbudi razvoj in tržno uvajanje novih vlaken. Ta predlog spodbuja postopek prilagajanja zakonodaje tehničnemu napredku s preoblikovanjem treh obstoječih direktiv v eno samo uredbo in tako se izognemo prenosu le tehničnih posodobitev in skrajšamo čas med oddajo vloge in sprejetjem novega imena vlakna. Dolgoročne želje proizvajalcev so osredotočene na imenovanje in etiketiranje. Poenostavitev obstoječega regulativnega okvira je polna možnosti za spodbujanje inovacij v sektorju tekstila in oblačil, potrošnikom pa omogoča hitrejše koristi od inovativnih izdelkov.
Na prvi obravnavi leta 2010 je Parlament odobril predloge sprememb za pravila o oznaki porekla, navajanju materialov živalskega izvora, uporabi nejezikovnih znakov in klavzuli o pregledu, a Svet ni vsega sprejel. Nujno je, da zdaj sprejme drugačne predloge, zlasti tiste o oznaki porekla.
Zaradi tega smo glasovali o večini stališč, ki so bila tu sprejeta.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Prvotni cilj tega predloga je bil poenostaviti in izboljšati obstoječi regulativni okvir za etiketiranje tekstilnih izdelkov.
Pri pogajanjih s Svetom ministrov EU je Parlament v uredbo vključil nove določbe, kot so določbe glede navedbe materialov živalskega izvora v tekstilnih izdelkih in izvedba študije za ugotavljanje, ali obstaja vzročna zveza med alergičnimi reakcijami in kemičnimi snovmi, ki se uporabljajo v tekstilnih izdelkih.
Prisotnost materialov živalskega izvora bi morala biti jasno navedena, da bi potrošnikom ali posameznikom, ki so alergični, preprečili tveganje, da nezavedno kupijo izdelke iz pravega krzna, čeprav tega raje ne bi storili.
Komisija bo morala do septembra 2013 pripraviti študijo, da bi ugotovila, ali obstaja vzročna zveza med alergičnimi reakcijami in kemičnimi snovmi ali mešanicami, ki se uporabljajo v tekstilnih izdelkih. Na podlagi te študije bo lahko Komisija predložila zakonodajne predloge, kjer bo to primerno.
To uredbo bi moral Svet ministrov EU kmalu sprejeti in veljati bi morala začeti 20. dan po objavi. Imeli bomo dve in pol letno prehodno obdobje za pravila o zahtevah za etiketiranje in za pravila o navajanju „netekstilnih delov živalskega izvora“.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – Zaradi sedanjega pomanjkanja usklajenih pravil o oznaki porekla je EU v slabšem položaju in tudi evropski proizvajalci potrošniškega blaga občutljivega porekla so prikrajšani, da bi imeli koristi, povezane s proizvodnjo v Uniji, potrošniki pa nimajo priložnosti, da bi dostopali do informacij o izvoru proizvodov. Oznaka porekla bi potrošniku omogočila lažjo izbiro in prispevala k zmanjšanju goljufivih, netočnih ali zavajajočih trditev o poreklu. Ta predlog spremembe uvaja zahtevo po navedbi prisotnosti netekstilnih delov živalskega izvora v tekstilnih izdelkih. Treba je poudariti, da se krzno pogosto uporablja za obrobe pri relativno poceni oblačilih, ki so velikokrat uvožena iz Azije.
Za odpravo morebitnih ovir za pravilno delovanje notranjega trga zaradi različnih določb ali praks držav članic in za dohajanje napredka na področju elektronskega poslovanja in premagovanje prihodnjih izzivov na trgu tekstilnih izdelkov je treba preučiti uskladitev in standardizacijo drugih vidikov označevanja tekstila, da bi omogočili prosti pretok tekstilnih izdelkov na notranjem trgu in dosegli enotno visoko raven varstva potrošnikov v vsej EU.
Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. – (IT) Postopek v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov je predstavljal preobrat za predlog gospoda Mandersa, saj je bila tam sprejeta odločitev, da bi moralo postati obvezno vključevanje celotne sestave izdelka in ne le nekaterih delov. Vendar pa je pozneje naša skupina omenila potrebo po varovanju tekstilne industrije in oznaka „proizvedeno“, a v pogajanjih s Svetom ni bil podan odgovor na to stališče. Vseeno pa obstajajo elementi, ki jih velja podpreti, kot je racionalizacija registracije materialov. Ker menim, da je oznaka „proizvedeno“ prednostno vprašanje, pa ne morem glasovati za predlog in sem se zato odločil, da se glasovanja vzdržim.
Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Mandersa o predpisih, ki zajemajo označevanje tekstilnih izdelkov. Zelo sem zadovoljna, da je Parlament ob tem glasovanju na drugi obravnavi ponovno uvedel vrsto predlogov sprememb kljub nasprotovanju Sveta. Pomembno je, da lahko potrošniki nakupujejo popolnoma seznanjeni z dejstvi in da ne kupujejo usnja ali krzna v nevednosti, kot se dogaja, zlasti ko se krzno uporablja za obrobe v poceni oblačilih. Poleg tega je v besedilu poudarjena potreba po sledljivosti tekstilnih izdelkov in Komisija bo naročila študijo morebitnih nevarnosti izdelkov, kot so sintetična vlakna ali barvila, za zdravje.
Małgorzata Handzlik (PPE), v pisni obliki. – (PL) Resolucija o imenih tekstilnih vlaken in s tem povezanim etiketiranjem in označevanjem tekstilnih izdelkov, ki jo je sprejel Evropski parlament, je zlasti pomembna za tekstilni sektor v Evropski uniji. Omogočila bo hitro tržno uvajanje novih vlaken, kar bo pomagalo inovativnih tekstilnim podjetjem, zlasti pri praktični uporabi njihovih raziskav in razvoja. Resolucija je bila predmet dolge razprave med Evropskim parlamentom in Svetom. Parlament je pozval k novim elementom za razširitev uredbe, zlasti: navedbi države porekla, navedbi vlaken živalskega izvora in več strogih zahtev glede uporabe škodljivih snovi pri proizvodnji tekstila. Parlamentu je uspelo prepričati Svet, da je nujno jasno označiti vlakna živalskega izvora.
Ta določba je zelo uporabna zlasti za tiste potrošnike, ki so alergični na usnjeno blago in za potrošnike, ki zaradi ideoloških razlogov ne želijo kupovati tekstila, ki vsebuje elemente živalskega izvora. Upam, da bomo v bližnji prihodnosti uspešni tudi pri doseganju sporazuma o navajanju porekla blaga. To vprašanje je bilo močno predolgo nerešeno. Mislim, da bodo evropskim podjetjem in potrošnikom koristila jasno oblikovana načela.
Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Ta dokument sem podprl, ker predlaga določitev pravil o prisotnosti netekstilnih delov živalskega izvora v nekaterih izdelkih, pa tudi točno navedbo porekla izdelkov. Ta uredba bi morala predvsem urejati zahteve za navedbo netekstilnih delov živalskega izvora pri etiketiranju ali označevanju tekstilnih izdelkov, da bodo potrošniki lažje izbirali na podlagi informacij, ki jih imajo. Etiketiranje in označevanje ne sme biti zavajajoče in mora biti zagotovljeno tako, da lahko potrošnik zlahka razume, na kateri del izdelka se podrobne informacije nanašajo.
Eija-Riitta Korhola (PPE), v pisni obliki. – (FI) Vesela sem, da smo v Parlamentu končno sprejeli odločitev o aktu, povezanem z etiketiranjem tekstila, ki vključuje nekatere zelo otipljive predloge izboljšav, ki jih je tudi Svet pripravljen potrditi in izvajati. Delo v zvezi z uredbo v odboru je včasih zahtevalo nekatera zelo velikopotezne zamisli, ki smo jih na srečo opustili. Očitna izboljšava je, da morajo biti izdelki od zdaj naprej jasno označeni, če vsebujejo snov živalskega izvora, in sicer zaradi zdravstvenih razlogov, ker je na primer krzno nevarno za zdravje mnogih ljudi, ki so alergični. Čeprav so nekateri proizvajalci izdelkov nasprotovali tej pobudi, pri čemer so se sklicevali na obstoječe zakone o zahtevah za etiketiranje delov živalskega izvora, je bila zdaj izvedena izboljšava in to je zelo resničen kazalnik razmišljanja EU, ki je usmerjen v potrošnika. Vendar pa obvezna oznaka porekla izdelkov iz tretjih držav ne bi bila učinkovita in njena izvedba bi bila draga. Težko je spontano oceniti dodano vrednost, ki bi jo lahko takšna zahteva prinesla potrošniku, zlasti ker se izdelki v globalnem svetu redko proizvedeni v le eni državi oziroma izvirajo le iz ene države.
Zaradi tega je pomembno, da Komisija zdaj zadevo razišče in da se skrbno pretehtajo praktični vidiki nadaljevanja. V isti zvezi je seveda normalno, da se reforma in usklajevanje etiketiranja v celoti ocenita, kakor je bilo zdaj dogovorjeno.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam predlog Komisije, saj poenostavlja obstoječi regulativni okvir in je polna možnosti za spodbujanje inovacij v sektorju tekstila in oblačil, potrošnikom pa omogoča hitrejše koristi od inovativnih izdelkov.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Nova pravila o etiketiranju tekstilnih izdelkov so ključna za preprečevanje problemov, ki nastanejo, če potrošniki niso ustrezno obveščeni. Prisotnost materialov živalskega izvora mora biti jasno navedena, da bi potrošnikom ali posameznikom, ki so alergični, preprečili tveganje, da nezavedno kupijo izdelke iz pravega krzna, čeprav tega raje ne bi storili. Prvotni cilj tega predloga je poenostaviti in izboljšati obstoječi regulativni okvir za etiketiranje tekstilnih izdelkov. Pri pogajanjih s Svetom ministrov EU je bila zelo pomembna vključitev novih določb v uredbo, kot so določbe glede navedbe materialov živalskega izvora v tekstilnih izdelkih in izvedba študije za ugotavljanje, ali obstaja vzročna zveza med alergičnimi reakcijami in kemičnimi snovmi, ki se uporabljajo v tekstilnih izdelkih.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Cilj poročila Toineja Mandersa je pomoč kupcem tekstilnih izdelkov. Predlagana so nova pravila o etiketiranju, ki bodo potrošnikom pomagala, da se izognejo nevarnosti, da kupijo tekstilne izdelke, ki vsebujejo naravno krzno ali usnje. Glasoval sem „za“.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Obveščenost potrošnikov o blagu, ki ga kupujejo se stalno povečuje. Za večino ljudi igra poreklo izdelkov zelo pomembno vlogo pri njihovih odločitvah o tem, za kaj želijo zapraviti svoj denar. V tekstilnem sektorju je potrebnih mnogo več informacij na tem področju, da bodo potrošniki vedeli, od kod prihajajo puloverji, jakne in hlače itd., ki jih kupujejo in iz katerih materialov so narejeni. Glede na sedanje stanje so zahteve v zvezi z etiketiranjem zelo neustrezne. Potrebujemo bolj jasne označbe za navajanje, kje se za izdelavo oblačil uporabljajo živalski izdelki, zlasti v primeru krzna in krznenih obrob. Glasoval sem za poročilo, ker obravnava zagotavljanje podrobnih informacij, ki jih nujno potrebujejo državljani, ki imajo pravico vedeti, od kod prihajajo njihovi tekstilni izdelki in iz katerih materialov so narejeni.
Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. – (IT) Žal je besedilo, ki ga pregledujemo danes, zelo drugačno od tistega, ki ga je Parlament odobril na prvi obravnavi. Bistvena razlika je v dejstvu, da to poročilo nikjer ne omenja vključitve oznake porekla na etiketah tekstilnega izdelka. Svet je močno nasprotoval tej zamisli in težko je razumeti zakaj. Ali ni prav, da potrošniki vedo, od kod prihajajo oblačila, ki jih nosijo? Oznaka porekla bi vsekakor zagotovila jamstvo za kakovost izdelka in zaščito.
Zelo me bega dejstvo, da sta le dve državi članici, Italija in Litva, v Svetu vztrajali, da se vključi oznaka porekla, in sprašujem se, kakšne interese imajo evropske države, da na ta način ne zaščitijo svojih lastnih podjetij, ker so tako bolj izpostavljena problemom nepoštene konkurence in ponarejanja. Parlament je žal uklonil kratkovidni odločitvi Sveta, da ne podpre zelo potrebne oznake porekla in zato menim, da moram glasovati proti današnjemu poročilu.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo je priporočilo za drugo obravnavo v zvezi s stališčem Komisije na prvi obravnavi o sprejetju uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o imenih tekstilnih vlaken in s povezanim etiketiranjem in oznako surovinske sestave tekstilnih izdelkov. Svet je zavrnil vse bistvene spremembe, ki jih je Parlament predlagal na prvi obravnavi, saj meni, da ne bodo združljive z namenom poenostavitve. Glavne spremembe, ki jih predlaga parlament in so ponovno uvedene v poročilu, za katerega sem glasovala, so povezane z vprašanji, za katera menim, da so izredno pomembna za evropski trg. Od teh bi rada izpostavila oznako porekla in vključitev zahteve za navedbo države porekla tekstilnih izdelkov, ki so uvoženi iz tretjih držav. Zaradi sedanjega pomanjkanja usklajenih pravil o oznaki porekla EU je v slabšem položaju v primerjavi z glavnimi trgovinskimi partnerji, na primer s Kanado, Kitajsko, Japonsko in ZDA, ki zahtevajo oznako porekla za uvoženo blago. Oznaka porekla bi potrošniku omogočila lažjo izbiro in prispevala k zmanjšanju goljufivih, netočnih ali zavajajočih trditev o poreklu.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Na prvi obravnavi je Parlament odobril 63 predlogov sprememb k predlogu Komisije o imenih tekstilnih vlaken in s povezanim etiketiranjem tekstilnih izdelkov. Nekatere od teh sprememb so bile tehničnega značaja, druge pa so bile povezane z vsebino, vključno s pravili o oznaki porekla, navedbi materialov živalskega izvora, uporabi nejezikovnih znakov in klavzule o pregledu. Svet je tehnične predloge sprememb v veliki meri sprejel, a zavrnil je vse vsebinske spremembe, ki jih je predlagal Parlament. Večina teh predlogov sprememb je bilo zdaj ponovno uvedenih in velja za pomembno, da Svet prizna njihovo primernost in jih ustrezno obravnava.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – V svojem stališču na prvi obravnavi, ki je bilo sprejeto 18. maja 2010, je Evropski parlament z veliko večino potrdil 63 predlogov sprememb. Velika večina teh je bilo tehničnih sprememb, katerih cilj je bil uskladitev besedila s Pogodbo o delovanju Evropske unije in z novim zakonodajnim okvirom za označevanje blaga. Prav tako je Parlament sprejel številne vsebinske spremembe, vključno s pravili o označevanju porekla, navedbi materialov živalskega izvora, uporabi nejezikovnih znakov in klavzulo o pregledu.
Olga Sehnalová (S&D), v pisni obliki. – (CS) Poročilo sem podprla, ker pomeni korak v smeri proti izboljšanju varstva potrošnika in poudarja kakovost tekstilnih izdelkov. Vseeno pa je obžalovanja vredno, da nam ni uspelo sprejeti zahtev za označevanje države izvora, saj je to podatek, ki dodaja možnosti pri izbiri potrošnikov in lahko pomaga zmanjšati pojav različnih netočnih in zavajajočih trditev o izvoru. Zaradi pomanjkanja usklajenosti pravil na tem področju so evropski proizvajalci prav tako prikrajšani prednosti v zvezi s proizvodnjo v EU. Verjamem, da si bo Komisija še naprej prizadevala, da bi v tej zadevi našla sprejemljivo rešitev.
Laurence J.A.J. Stassen (NI), v pisni obliki. – (NL) Nizozemska Stranka za svobodo (PVV) glasuje proti temu priporočilu Evropskega parlamenta. V prvotnem predlogu Komisije je bila predvidena poenostavitev formalnosti, da bi se poenostavila uvedba novih tekstilnih vlaken. Evropski parlament je dodal zahtevo, da bodo v prihodnosti podjetja dolžna navesti, od kod prihajajo tekstilni izdelki, in sicer s tako imenovanim označevanjem države izvora. V zvezi s tem ne podpiramo Parlamenta.
Potrošniki imajo koristi, če etikete vsebujejo informacije o materialih, ki so nevarni za zdravje ali povzročajo alergične reakcije. Navajanje države izvora na etiketi je nesmiselno evropsko dlakocepstvo. Očitno nam država izvora ne pove ničesar o postopku proizvodnje ali o kakovosti izdelka, prav tako pa ne poveča varstva potrošnika. Tudi, če je tako imenovana država izvora navedena, lahko drugi deli proizvodnega procesa potekajo drugje.
Vse, kar stori etiketa „proizvedeno v X“, je to, da ustvari lažen občutek jasnosti za potrošnika, v resnici pa prinese dodatne stroške in birokracijo. Podjetja se morajo spopadati z dodatnimi upravnimi preglavicami, preverjanje etiket zagotavlja dodatne carinske formalnosti in nazadnje, uvažanje izdelkov postaje dražje. Stranka PVV bo tako glasovala proti temu priporočilu.
Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Glasovala sem za označevanje porekla in krzna in pozdravljam ta del zakonodaje.
Marc Tarabella (S&D), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam dogovor, ki je bil sklenjen med Evropskim parlamentom in Svetom v zvezi z izredno zapletenim vprašanjem imen tekstilnih vlaken in s povezanim etiketiranjem tekstilnih izdelkov. Potrošniki morajo dobiti točne informacije o prisotnosti netekstilnih izdelkov živalskega izvora, kot je krzno, da bodo lahko obveščeno izbirali.
Vztrajam tudi na potrebi, da Komisija zelo pozorno preveri vprašanje socialnega etiketiranja. Menim, da bi morali biti potrošniki obveščeni o socialnih pogojih, v katerih je tekstilni izdelek proizveden, da bi dobili večjo odgovornost za delovne razmere delavcev v tekstilni industriji.
Etiket očitno ne smemo prenapolniti z informacijami, ampak socialno etiketiranje bi lahko omogočilo, da bi na področju delovnih razmer v Evropski uniji in po svetu prišlo do trajnih sprememb zaradi pristopa, ki temelji na državljanih, ko potrošniki nakupujejo.
Marianne Thyssen (PPE), v pisni obliki. – (NL) Dogovor, ki je bil danes po dveh letih intenzivnih pogajanj sprejet, bo poenostavil dajanje novih vlaken v promet in izboljšal varstvo potrošnikov na notranjem trgu zaradi jasnih, vidnih in čitljivih tekstilnih etiket. Poleg tega je Evropski parlament lahko dal jasno potrdilo tej uredbi. Pri tekstilnih izdelkih, ki vsebujejo netekstilne dele živalskega izvora, kot je krzno ali usnje, bi moralo biti v prihodnosti to jasno navedeno na etiketi. Prav tako se je izkazalo, da je mogoče spoštovati nedvoumne zahteve Parlamenta za nadaljnje raziskave uporabe nejezikovnih znakov na etiketah oblačil in morebitne povezave med alergičnimi reakcijami ter kemičnimi snovmi, ki se uporabljajo v tekstilnih izdelkih.
Zaveza, ki jo je Parlament želel in pridobil od Komisije, da bo po potrebi in po izvedeni temeljiti študiji leta 2013 podala zakonodajne predloge v zvezi s sledljivostjo tekstilnih izdelkov, je pomemben korak naprej. Zaradi tega sem glasovala za dogovor, ki ga je Parlament dosegel s Svetom na drugi obravnavi.
Niki Tzavela (EFD), v pisni obliki. – (EL) V zvezi s poročilom gospoda Mandersa o imenih tekstilnih vlaken in s tem povezanim označevanjem tekstilnih izdelkov, sem glasovala za kompromisni predlog političnih skupin, ker sem za obvezni sistem označevanja države porekla za tekstilne izdelke tretjih držav. Prav tako menim, da lahko to spodbuja pošteno konkurenco v EU in na mednarodnem prizorišču.
Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Litvanski sektor tekstila in oblačil je eden najbolj specializiranih v Evropi, kjer je udeleženih 1 000 podjetij in zaposlenih 40 000 ljudi. Zame kot za večino Litovcev je zato pomembno, da nova pravila o označevanju tekstilnih izdelkov, omenjenih v tem poročilu, pomagajo zaščititi ugled našega tekstilnega sektorja. K sreči bo ta nova zakonodaja poenostavila sedanja pravila označevanja. Poleg tega potrebujemo zanesljive kemične teste, ki bodo potrdili, da ustvarjeni tekstil izpolnjuje higienska in okoljska merila. Evropski potrošniki imajo pravico vedeti, kaj kupujejo. Uporaba izdelkov živalskega izvora mora biti jasno prikazana na etiketi tekstilnega izdelka. Nova pravila o označevanju tekstilnih izdelkov bi morala pomagati preprečiti, da bi kupci nevede kupovali tekstilne izdelke, narejene iz pravega krzna ali usnja. Usoda litovskega sektorja tekstila in oblačil je tesno povezana z EU, saj je 84 % litovskega tekstila izvoženega v EU. Malo ljudi se zaveda, da litovski proizvajalci tekstila šivajo uniforme za različne vojaške in policijske sile po vsej Evropi, vključno z Natom. Zato bi se morali Litva in Evropa zanimati za povečanje prizadevanj za izboljšanje kontrole kakovosti in preglednosti.
Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. – Po današnjem glasovanju o označevanju se potrošniki ne bodo več srečevali z nevarnostjo, da po pomoti kupujejo tekstil, ki vsebuje pravo usnje ali krzno. Verjamem, da imajo potrošniki pravico vedeti, iz česa so narejeni izdelki, ki jih kupujejo, in to poročilo zagotavlja, da bodo morebitni materiali živalskega izvora navedeni na etiketah tekstilnih izdelkov. To je dobra novica ne le za ljudi, ki ne želijo kupiti izdelkov, ki vsebujejo pravo krzno ali usnje, ampak tudi za ljudi z alergijami. Razočaran sem, da to poročilo ne določa označevanja porekla tekstilnih izdelkov za obvezno, a opogumlja me misel, da bo Komisija podala poročilo o oceni, da bi se v prihodnosti obravnavala takšna vprašanja.
Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Glasovala sem za poročilo o imenovanju in označevanju tekstilnih izdelkov. Predlagana revizija zakonodaje EU je v prvi vrsti povezana s tehničnimi vprašanji, ki nimajo pomembnega političnega vpliva. Vendar pa bo poenostavitev, ki nastane pri tem postopku, pomagala spodbujati inovacije v industriji. V kompromisu, ki ga je doseglo več skupin v Evropskem parlamentu, so upoštevani tudi obstoječi problemi glede ponarejenih izdelkov v evropskem tekstilnem sektorju, poziva pa tudi k preglednim in povezanim trgovinskim predpisom za zagotavljanje varstva potrošnikov.
Iva Zanicchi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za poročilo gospoda Mandersa. V besedilu, o katerem smo glasovali, ni predlagana le kombinacija treh direktiv o označevanju sestave tekstilnih izdelkov v eno samo evropsko uredbo, ki bo veljala za vse države članice, ampak je oblikovana tudi tako, da bo poenostavila postopek priznavanja novih vlaken.
Poročilo gospoda Mandersa bi bilo verjetno popolnejše, če bi bilo v njem vključeno pravilo o obveznem navajanju porekla izdelkov, ki prihajajo iz držav, ki niso v EU, a glede na težave, ki se pojavljajo pri obravnavi nekaterih tem, menim, da smo na koncu dosegli dober kompromis v končnem besedilu, ki je bilo dano na glasovanje.
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za ta predlog, saj spreminja nekatere vidike Uredbe (ES) št. 1215/2009, da se podaljša njena veljavnost do 31. decembra 2015 in da se izvedejo nekatere prilagoditve, ki nastanejo zaradi začetka veljavnosti dvostranskih sporazumov z Bosno in Hercegovino ter Srbijo. Ker imata Bosna in Hercegovina ter Srbija od vmesnih sporazumov oziroma stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov (SPS) trgovinske ugodnosti za iste izdelke, kot so opredeljeni v avtonomnih trgovinskih preferencialih, je treba te ugodnosti umakniti iz Uredbe Sveta (ES) št. 1215/2009. Ti preferenciali zadevajo preferencialne tarifne kvote za mlado govedino, sladkor in proizvode iz sladkorja, nekatera vina ter nekatere ribiške proizvode. S prenehanjem veljavnosti trgovinskih preferencialov bi bila upravičenkam odvzeta objektivna gospodarska prednost v trgovini z EU. To bi lahko zelo negativno vplivalo na splošno gospodarsko učinkovitost držav zahodnega Balkana, kar pa bi imelo negativen učinek na notranje reforme in tranzicijo teh držav. Poleg tega pa bi resno ogrozilo njihovo gospodarsko okrevanje.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to poročilo. Evropska unija je državam zahodnega Balkana zagotovila izjemen, neomejen in dajatev prost dostop na trg EU za skoraj vse izdelke. Osrednji cilj teh ukrepov je ponovna oživitev gospodarstev držav zahodnega Balkana s prednostnim dostopom do trga EU. Gospodarski razvoj pa bi moral spodbuditi politično stabilnost v celotni regiji. Trgovinski preferenciali so bili odobreni do 31. decembra 2010. Strinjam se, da bi morala veljavnost določb o izjemah podaljšana do 31. decembra 2015. S prenehanjem veljavnosti trgovinskih preferencialov bi bila upravičenkam odvzeta objektivna gospodarska prednost v trgovini z EU. To bi lahko negativno vplivalo na splošno gospodarsko učinkovitost držav zahodnega Balkana, kar pa bi imelo negativen učinek na notranje reforme in tranzicijo teh držav.
Slavi Binev (NI), v pisni obliki. – (BG) Podpiram uvedbo izjemnih trgovinskih ukrepov za države in ozemlja, ki imajo koristi od stabilizacijsko-pridružitvenega procesa. Vsi vemo, da je trgovina gonilna sila gospodarskega razvoja in da bodo ti trgovinski ukrepi osvežili gospodarstva zahodnega Balkana. Poleg tega nam bo zagotavljanje dostopa do trga Evropske unije za države zahodnega Balkana omogočilo, da spodbudimo hitrejše povezovanje njihovih gospodarstev z gospodarstvi Evropske unije.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Danes glasujemo o podaljšanju trgovinskih preferencialov, kot so izvzetje na področju tarifnih kvot in trgovinskih preferencialov za Bosno in Hercegovino, Srbijo in Kosovo do leta 2015. V okviru uredbe Sveta (ES) št. 1215/2009 preferencialne tarifne kvote veljajo za mlado govedino, sladkor in proizvode iz sladkorja, nekatera vina ter nekatere ribiške proizvode. Cilj tega podaljšanja je reševanje razširjene gospodarske krize, glede na to, da bi prekinitev trgovinskih preferencialov ogrozila ponovno gospodarsko oživitev teh držav in imelo posledice za celote postopek stabilizacije in tranzicije zahodnega Balkana.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo je osredotočeno na predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1215/2009 o uvedbi izjemnih trgovinskih ukrepov za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom EU. Države zahodnega Balkana so v tem položaju in proizvodi, ki izvirajo iz njih, imajo status dajatev prostih proizvodov in izjemen neomejen dostop do trga EU. Cilj teh ukrepov je blaženje krize in ponovna oživitev gospodarstva teh držav. Ti izjemni ukrepi so prenehali veljati 31. decembra 2010 in če ne bodo podaljšani, bo to imelo resne posledice na ustvarjanje bogastva, kar bo ogrozilo gospodarsko okrevanje in postopek notranjih reform in tranzicije. Zato se strinjam s spremembami, ki jih je predlagal poročevalec, pa tudi s podaljšanjem veljavnosti ukrepov do 31. decembra 2015, ki so predmet potrebnih sprememb zaradi novih dvostranskih sporazumov z Bosno in Hercegovino ter Srbijo.
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Cilj tega poročila je podaljšanje izjemnega, neomejenega in dajatev prostega dostopa na trg EU za skoraj vse izdelke s poreklom iz držav in ozemelj, za katere veljajo ugodnosti stabilizacijsko-pridružitvenega procesa. Izgovor za te ukrepe je ponovna oživitev gospodarstev držav zahodnega Balkana s prednostnim dostopom do trga EU v veri, da bo gospodarski razvoj spodbudil politično stabilnost v celotni regiji.
Vendar pa teh ukrepov ne smemo obravnavati ločeno od razmer resne gospodarske in socialne krize, ki danes obstaja na Balkanu, zlasti v Bosni in Hercegovini, Srbiji ter na Kosovem. Sedanja kriza v tej regiji je očitno del širše krize kapitalizma in jo njen vpliv še poslabšuje: vendar pa je globoko ukoreninjena v dolgo zgodovino vmešavanja, agresije, vojaških okupacij, ki jih spodbujajo EU in njene glavne sile in ZDA, ki želi uveljaviti svojo gospodarsko in politično nadvlado v tej regiji. Odcepitev Kosova in vloga EU pri tem kažeta na to in notranji proces, imenovan „reforme in tranzicija“, predstavlja sedanje stanje tega procesa vsiljevanja imperialne vladavine nad to regijo.
Predloge, ki so bili danes tu podani, bi bilo treba gledati, analizirati in razumeti v tem smislu.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Cilj tega poročila je podaljšanje izjemnega, neomejenega in dajatev prostega dostopa na trg EU za skoraj vse izdelke s poreklom iz držav in ozemelj, za katere veljajo ugodnosti stabilizacijsko-pridružitvenega procesa. Izgovor za te ukrepe je ponovna oživitev gospodarstev držav zahodnega Balkana s prednostnim dostopom do trga EU v veri, da bo gospodarski razvoj spodbudil politično stabilnost v celotni regiji.
Vendar pa teh ukrepov ne smemo obravnavati ločeno od razmer resne gospodarske in socialne krize, ki danes obstaja na Balkanu, zlasti v Bosni in Hercegovini, Srbiji ter na Kosovem.
Sedanja kriza v tej regiji je očitno del širše krize kapitalizma in jo njen vpliv še poslabšuje: vendar pa je globoko ukoreninjena v dolgo zgodovino vmešavanja, agresije, vojaških okupacij, ki jih spodbujajo EU in njene glavne sile in ZDA, ki želi uveljaviti svojo gospodarsko in politično nadvlado v tej regiji. Odcepitev Kosova in vloga EU pri tem kažeta na to in notranji proces, imenovan „reforme in tranzicija“, predstavlja sedanje stanje tega procesa vsiljevanja imperialne vladavine nad to regijo.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – Z Uredbo (ES) št. 2007/2000 je Evropska unija odobrila izjemen, neomejen in dajatev prost dostop na trg EU za skoraj vse izdelke s poreklom iz držav in ozemelj, za katere veljajo ugodnosti stabilizacijsko-pridružitvenega procesa. Osrednji cilj teh ukrepov je ponovna oživitev gospodarstev držav zahodnega Balkana s prednostnim dostopom do trga EU. Gospodarski razvoj je poleg tega spodbudil politično stabilnost v celotni regiji. Ti trgovinski preferenciali so bili odobreni do 31. decembra 2010 in se trenutno uporabljajo za Bosno in Hercegovino, Srbijo ter Kosovo.
Odprava trgovinskih preferencialov bi lahko negativno vplivala na splošno gospodarsko učinkovitost držav zahodnega Balkana, kar pa bi imelo negativen učinek na notranje reforme in proces preoblikovanja teh držav. Poleg tega pa bi resno ogrozilo njihovo gospodarsko okrevanje. Zato, da ne bi prekinili trgovine, je zaželeno podaljšati veljavnost Uredbe Sveta (ES) št. 1215/2009 na 31. december 2015.
Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. – (IT) Namen teh ukrepov je pomagati državam v procesu stabilizacije, kot so države zahodnega Balkana, z ukrepi preferencialne trgovine z EU v primerjavi s tretjimi državami. Ob upoštevanju pravilne odločitve, da se veljavnost uredbe podaljša do leta 2015, pri čemer je posebna pozornost namenjena Bosni in Hercegovini ter Srbiji, potrjujem, da sem glasoval za poročilo.
Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Pozdravil sem ta pomemben dokument, ker je Evropska unija z Uredbo (ES) št. 2007/2000 je odobrila izjemen, neomejen in dajatev prost dostop na trg EU za skoraj vse izdelke s poreklom iz držav in ozemelj, za katere veljajo ugodnosti stabilizacijsko-pridružitvenega procesa. Osrednji cilj teh ukrepov je ponovna oživitev gospodarstev držav zahodnega Balkana s prednostnim dostopom do trga EU. Gospodarski razvoj pa bi moral spodbuditi politično stabilnost v celotni regiji. Trgovinski preferenciali so bili odobreni do 31. decembra 2010 in se trenutno uporabljajo za Bosno in Hercegovino, Srbijo ter Kosovo, kakor je opredeljeno v resoluciji Varnostnega sveta ZN (RVSZN) 1244/99, za vse izdelke iz področja uporabe Uredbe Sveta (ES) št. Za izdelke s poreklom iz Albanije, Republike Hrvaške, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije ali Črne gore bodo še naprej veljale določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1215/2009, kadar je tako navedeno, ali kakršni koli ukrepi iz iste uredbe, ki so ugodnejši od trgovinskih ugodnosti iz dvostranskih sporazumov med Evropsko unijo in navedenimi državami. S tem predlogom so popravljeni nekateri elementi Uredbe (ES) št. 1215/2009, da se omogoči podaljšanje njene veljavnosti do 31. decembra 2015 in da se izvedejo nekatere prilagoditve zaradi začetka veljavnosti dvostranskih sporazumov z Bosno in Hercegovino ter Srbijo.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Odločno podpiram spremembo nekaterih elementov Uredbe (ES) št. 1215/2009, da se omogoči podaljšanje njene veljavnosti do 31. decembra 2015 in da se izvedejo nekatere prilagoditve zaradi začetka veljavnosti dvostranskih sporazumov z Bosno in Hercegovino ter Srbijo.
Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) To poročilo podpira pritisk, ki ga Evropska unija izvaja na države Balkana za svoje interese. Parlamentu celo naroča, naj v sodelovanju s Svetom sprejme „ustrezne ukrepe“, če vlade teh držav ne bodo pokazale zadostne želje po liberalizaciji svojih gospodarstev. To je neizmeren imperializem! Glasoval bom proti.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) V okviru Uredbe (ES) št. 2007/2000 je Evropska unija odobrila izjemen, neomejen in dajatev prost dostop na trg EU za skoraj vse izdelke s poreklom iz držav in ozemelj, za katere veljajo ugodnosti stabilizacijsko-pridružitvenega procesa. Osrednji cilj tega ukrepa je ponovna oživitev gospodarstev držav zahodnega Balkana s prednostnim dostopom do trga EU. Gospodarski razvoj, do katerega pride, pa bo posledično spodbudil politično stabilnost v celotni regiji. Koristi te uredbe se prenehajo 31. decembra 2010. Glede na gospodarsko in finančno krizo, ki jo zdaj doživljamo, je nujno podaljšati te pogoje do 31. decembra 2015, da prekinitev teh posebnih pogojev ne bo pripeljala do stagnacije v gospodarstvih teh regij, saj so za vzdrževanje stabilnosti in miru v tej nemirni balkanski regiji potrebne dobre gospodarske razmere.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Ko je Evropska unija sprejela Uredbo (ES) št. 2007/2000, je odobrila izjemen, neomejen in dajatev prost dostop na trg EU za skoraj vse izdelke s poreklom iz držav in ozemelj, za katere veljajo ugodnosti stabilizacijsko-pridružitvenega procesa. Osrednji cilj teh ukrepov je ponovna oživitev gospodarstev držav zahodnega Balkana s prednostnim dostopom do trga EU. Gospodarski razvoj pa bi moral spodbuditi politično stabilnost v celotni regiji. Trgovinski preferenciali ne bi smeli prenehati veljati, saj bi to lahko negativno vplivalo na splošno gospodarsko učinkovitost držav zahodnega Balkana, kar pa bi imelo negativen učinek na notranje reforme in tranzicijo teh držav. Poleg tega pa bi resno ogrozilo njihovo gospodarsko okrevanje. Zato se strinjam s poročevalcem, ki odločno podpira spremembe nekaterih elementov Uredbe (ES) št. 1215/2009, da se omogoči podaljšanje veljavnosti do 31. decembra 2015 in glasoval sem „za“.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Zaradi spodbujanja gospodarstev držav na zahodnem Balkanu so le te dobile privilegiran dostop do evropskega trga. To velja za skoraj vse izdelke s poreklom iz držav, ki sodelujejo ali so povezane s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom EU. Trgovinski preferenciali so bili odobreni do 31. decembra 2010 in zajemajo naslednje države: Bosno in Hercegovino, Srbijo ter Kosovo.
Preferenciali še naprej veljajo za izdelke s poreklom iz Albanije, Hrvaške, Makedonije in Črne gore. Če bi ti preferenciali zdaj prenehali veljati, bi to ogrozilo nadaljnjo gospodarsko rast v teh državah. Nisem glasoval za poročilo, ker nekatere točke v novi uredbi, kakor je že bilo pojasnjeno, niso jasno oblikovane.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Cilj tega poročila je podaljšanje veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 1215/2009 o uvedbi izjemnih trgovinskih ukrepov za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom EU. EU je odobrila odobrila izjemen, neomejen in dajatev prost dostop na trg EU za skoraj vse izdelke s poreklom iz držav in ozemelj, za katere veljajo ugodnosti stabilizacijsko-pridružitvenega procesa. Osrednji cilj tega ukrepa je ponovna oživitev gospodarstev držav zahodnega Balkana s prednostnim dostopom do trga EU. Strinjam se, da bi bilo treba vključiti določbo o preučitvi vpliva na notranji trg s takšnim izjemnim dostopom. Trgovinski preferenciali so bili odobreni do 31. decembra 2010. S prenehanjem veljavnosti trgovinskih preferencialov bi bila upravičenkam odvzeta objektivna gospodarska prednost v trgovini z EU. To bi lahko resno vplivalo na splošno gospodarsko učinkovitost zahodnega Balkana, kar pa bi imelo kasneje negativen učinek na njihove notranje reforme in tranzicijo teh držav in to bi lahko ogrozilo njihovo gospodarsko okrevanje. Glasovala sem za ta predlog, katerega cilj je podaljšanje veljavnosti teh ukrepov do 31. decembra 2015.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) V okviru Uredbe (ES) št. 2007/2000 je Evropska unija odobrila izjemen, neomejen in dajatev prost dostop na trg EU za skoraj vse izdelke s poreklom iz držav in ozemelj, za katere veljajo ugodnosti stabilizacijsko-pridružitvenega procesa. Osrednji cilj tega ukrepa je ponovna oživitev gospodarstev držav zahodnega Balkana s prednostnim dostopom do trga EU. Ti trgovinski preferenciali, ki se zdaj uporabljajo za Bosno in Hercegovino, Srbijo in Kosovo, so bili odobreni do 31. decembra 2010, a njihovo veljavnost bi bilo treba zdaj podaljšati do 31. decembra 2015, da ne bi ogrozili gospodarskega okrevanja teh držav.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Čeprav je bilo končno glasovanje odloženo, smo glasovali o več predlogih sprememb. Ti „izjemni trgovinski ukrepi“ za partnerje na zahodnem Balkanu so v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa EU res ukrepi, ki zadevajo preferencialne tarife in zagotavljajo lažji dostop do trga EU za izvoz partnerskih držav. Priglasiti jih je treba Svetovni trgovinski organizaciji. Program se je iztekel konec leta 2010 in zdaj gre tu preprosto za podaljšanje njegove veljavnosti. Zaradi odloženega sklepa o komitologiji. V začetku januarja 2011 je Odbor za mednarodno trgovino Svetu predlagal, naj zagotovi pospešitev postopka, a ni prejel odgovora. Tako je moral Parlament do marca počakati na sprejetje poročila gospoda Szájerja o komitologiji, da bi nadaljeval. Na neuradnih tristranskih pogovorih je bilo rešeno vprašanje, s katerim je bilo dovoljeno sprejetje prve obravnave. Odložitev je povzročila težave za nekatere države prejemnice, zlasti na Kosovem, in to je bilo po krivici očitano Parlamentu.
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za ta predlog, ker se strinjam z njegovim vodilnim načelom. EU je vsekakor največje gospodarstvo v EU. Niti ZDA niti Kitajska nista večja, nasprotno od tega, kar se običajno izjavlja v razpravah o tem, katero je svetovno gospodarstvo številka ena in katero bo. Razlika je v tem, da imata ZDA in Kitajska večji trg, saj imata boljše temeljne pogoje za konkurenco, konkurenčnost, nove storitve, izdelke in inovacije. Potreba po enotnem notranjem trgu je ključna, če želi Evropa postati vodilna akterka v globalnem gospodarstvu, osredotočiti pa se je treba na sektor storitev in gospodarstvo znanja, hkrati pa lahko digitalna agenda in digitalno gospodarstvo služita kot gonilna sila za zagotovitev, da bo notranji trg bolj realen za vse dele našega gospodarstva. Za to je potrebna sposobnost, da postanemo vodilni v smislu širokopasovnega omrežja in uporabe interneta. Odprtje Evrope novim storitvam in povečanemu mobilnemu prenosu ustvarja pogoje za nove priložnosti za kulturo in vsebino, izdajatelje radijskih in televizijskih programov in javne storitve v okviru širokopasovnih povezav, obenem pa takojšnje zagotavljanje enakih možnosti za radiodifuzijo.
Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to resolucijo o sklepu Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi prvega programa za politiko radiofrekvenčnega spektra. Strinjam se z mnenjem poročevalca, da je potreba po enem enotnem notranjem trgu za Evropo bistvena, če naj bi postala vodilno svetovno gospodarstvo, pri čemer se mora osredotočiti na storitveni sektor ter na znanju temelječe gospodarstvo. Digitalna agenda in digitalno gospodarstvo lahko služita kot gonilna sila za zagotovitev, da bo notranji trg realen za vse dele našega gospodarstva. Zato mora obstajati zmožnost oblikovanja vodstva glede širokopasovnega dostopa in uporabe interneta. Prizadevati si moramo, da bo Evropa najboljša in da bomo storili, kar je najboljše za Evropo: odprtje novim storitvam in povečanemu mobilnemu prenosu, ustvarjanje pogojev za nove priložnosti za kulturo in vsebino, izdajatelje radijskih in televizijskih programov in javne storitve v okviru širokopasovnih povezav. Prvi program za politiko radiofrekvenčnega spektra (RSPP) je pomemben korak pri zagotavljanju učinkovite in optimalne uporabe tega ne neizčrpnega vira. Evropa mora biti v tem procesu sprememb v ospredju in ustvariti najboljše možnosti za konkurenčno evropsko gospodarstvo znanja, ki ga bo zaznamovala vitalnost, sprememba in inovacije. Zato je potreben dostop do najboljše zmogljivosti in najhitrejšega interneta ter širokopasovnih aplikacij.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to poročilo. Digitalna agenda in digitalno gospodarstvo predstavljata enega najpomembnejših ciljev strategije EU 2020, katere cilj je zaprtje digitalne vrzeli, povečanje produktivnosti, kohezije in konkurenčnosti evropske industrije ter zagotavljanje boljšega dostopa do enotnega trga za vse potrošnike in podjetja EU. Evropa danes zaostaja za Združenimi državami in Kitajska, ki sproščajo velik del spektra, da bi omogočile hitri razvoj novih storitev in hitrosti za mobilni internet. V EU je treba spodbujati učinkovito rabo spektra, da bi zadovoljili vedno večje potrebe po radijskih frekvencah, in povečati je treba zmogljivosti mobilnih širokopasovnih storitev, kar bo zagotovilo boljše priložnosti za javni in poslovni sektor. Digitalni razkorak moramo premagati tako, da bodo do leta 2020 imeli vsi državljani EU dostop do širokopasovnih storitev s hitrostmi najmanj 30 Mbps. Prihodnja politika spektra mora zagotoviti primeren, enostaven in nediskriminatoren sistem potrjevanja, ki bo ustvaril enake pogoje po vsej EU in tako spodbudil konkurenco.
Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker je njegov cilj ustvariti maksimalne možnosti za podjetja in posamezne potrošnike, da bodo lahko izkoristili brezžični internet, radijske in televizijske storitve, kar bo sprostilo radiofrekvenčni spekter. Evropskim državljanom bo to koristilo na dva načina – olajšanje dostopa do sodobnih sredstev komunikacije in telekomunikacijskih omrežij bi zmanjšalo izključenost državljanov EU, ki še vedno obstaja, zlasti za tiste, ki živijo na podeželju in obrobju, in bi aktivneje spodbudilo gospodarstvo EU, ker bi imeli boljše pogoje za razvoj sektorja inovativnih storitev in gospodarstva, ki temelji na znanju. Evropa si je zadala nalogo, da bodo imeli do leta 2013 vsi državljani priložnost uporabljati širokopasovno omrežje in brezžična tehnologija predstavlja najbolj pripraven način za dosego te naloge ter zahteva najmanj naložb.
Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. – (IT) Čestitam gospodu Hökmarku, ker je pripravil tako aktualno poročilo o programu za politiko radiofrekvenčnega spektra. Glasoval sem za poročilo, saj odločno podpiram vse ukrepe, ki so usmerjeni v podporo in izvajanje enotnega notranjega trga. Evropa mora odobriti napredne sisteme za širokopasovno omrežje in uporabo interneta, ki bodo dostopni za vse in lahko dosežejo tudi podeželje in odmaknjena območja, kar zahteva digitalna agenda. Obenem je pomembno zagotoviti varnost za zasebne posameznike, proizvajalce, uporabnike in javne organe.
Poleg tega visoke cene optičnih vlaken in vse večje povpraševanje uporabnikov po povezavah visokih hitrosti pomenijo, da je treba ponovno pregledati tehnološki okvir v smislu zakonodaje in tudi izvajanja. Za ta namen je treba pripraviti večletne zakonodajne programe za radijski spekter, da bi določili strateško načrtovanje in da bi zadovoljili vedno večje povpraševanje po širokopasovnem dostopu, zlasti zaradi tega, ker uradne ocene kažejo, da se bo do leta 2013 promet s podatki vsako leto podvojil. <BRK>
Jan Březina (PPE), v pisni obliki. – (CS) Cilji digitalne agende v obliki širokopasovne pokritosti za vse državljane EU do leta 2013 in pokritost z visokohitrostnim omrežjem do 30 Mbps ali več (do 100 Mbps za polovico evropskih gospodinjstev) do leta 2020, je treba šteti kot minimum in Evropa bi morala imeti velikopotezni cilj, da bi imela najbolj zmogljivo omrežje in najvišje hitrosti širokopasovnih povezav na svetu. To je povezano z zamislijo, da zagotavljanje brezžičnega širokopasovnega omrežja nujno, da bi imeli vsi državljani dostop do novih in inovativnih storitev. Popolnoma se strinjam z datumom, ki ga Komisija predlaga glede tega, da se do januarja 2013 za elektronske komunikacijske storitve zagotovi pas 800 MHz. Kakršne koli izjeme morajo biti zagotovljene zaradi izključno tehničnih razlogov, a upoštevati je treba specifične potrebe po varnosti in obrambi. Druge pasove, ki določa predlog Komisij, je treba sprostiti do 1. januarja 2012. Po mojem mnenju si moramo prizadevati za dodelitev večjega števila frekvenc mobilnim storitvam, pri čemer mora biti cilj najmanj 1200 MHz. Nujno je uvesti smiselna pravila, ki bodo v prihodnosti omogočila dodatne spektrske pasove. Prav tako menim, da je primerno, da se ukvarjamo z dodatnimi perečimi vprašanji, med njimi zlasti s stroški sprostitve pasov.
Cristian Silviu Buşoi (ALDE), v pisni obliki. – (RO) V EU moramo učinkoviteje dodeljevati radijski spekter, da bi zagotovili, da ne bomo ostali za drugimi razvitimi državami, ki napredujejo v smeri digitalne družbe. Točke v tem poročilu so tudi popolnoma v skladu z digitalno agendo EU. Potrošniki in tudi podjetja v EU vedno bolj uporabljajo širokopasovni internet in mobilni internet preko svojih pametnih telefonov ali tabličnih računalnikov, zaradi česar je potrebno zagotavljanje hitrih povezav. Za to je treba čim prej sprostiti pas 800 MHz za širokopasovne mobilne internetne storitve in celo pas pod 790 MHz, če se izkaže, da je takšen ukrep potreben za obvladovanje povečanja prometa podatkov. Ukrepi, ki jih zagovarja prvi program za politiko radiofrekvenčnega spektra, so bistveni za zmanjševanje digitalnega razkoraka in ponujanje hitrih in zanesljivih telekomunikacijskih storitev na podeželju in na odročnih območjih z namenom, da se jih oživi. Nenazadnje pa ti ukrepi podpirajo inovacije in širšo uporabo novih tehnologij, kar je popolnoma nujno za konkurenčnost evropskega gospodarstva in je bilo poudarjeno tudi v aktu za enotni trg.
Alain Cadec (PPE), v pisni obliki.– (FR) Glasoval sem za poročilo gospoda Hökmarka, ki podpira sprostitev pasu do 800 MHz za mobilne storitve do januarja 2013 ter določa nekatere zelo velikopotezne cilje, kot je sprostitev pasu 1200 MHz za mobilni promet podatkov do leta 2015. Poročevalec vztraja tudi pri učinkoviti uporabi spektra, večji prožnosti pri spodbujanju inovacij in naložb, pa tudi na potrebi, da se izboljša inventar sedanje in prihodnje uporabe spektra.
Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glede na pomembnost evropske telekomunikacijske industrije in informacijske tehnologije za večjo produktivnost in konkurenčnost na našem trgu glasujem za program za politiko radiofrekvenčnega spektra. Menim, da je zmožnost programa, da ustvari pogoje, ki so potrebni za uspešno konkurenčnost z trgi nove tehnologije na Kitajskem in v ZDA, pa tudi za ohranjanje evropskega vodilnega položaja v telekomunikacijskem sektorju.
Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za to poročilo, ki bo omogočilo kratkoročno izpolnjevanje eksponentnega povpraševanja po dostopu do mobilnega interneta, ki zavzema visoke frekvence, zlasti z dodeljevanjem celotnega pasu 800 MHz, sproščenega s prehodom na digitalno televizijo v naših različnih državah, storitvam elektronskih komunikacij. Srednje in dolgoročno mora biti naš cilj izboljšava uporabe spektra preko meje s priznavanjem njegove socialne, kulturne in gospodarske vrednosti. Obenem spodbujamo inovativne tehnologije (femtocelice in kognitivne tehnologije), da bi kakovostno odgovorili na povpraševanje po uporabi frekvenc. To bo prispevalo k objektivnost, ki jo ima Unija, vključno s premostitvijo digitalnega razkoraka, da se zagotovi, da bodo imeli vsi Evropejci dostop do širokopasovnega omrežja do leta 2015.
Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. – Glasovala sem proti predlogu spremembe 20, drugi del; spremembe 69, drugi del, saj je bilo tako priporočeno z glasovanjem S&D v Odboru za kulturo, kjer sem nadomestna članica.
Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. – Danes sem podprl poročilo o radijskem spektru. V končni fazi bo ustvarilo zaposlovanje v tem sektorju, pripomoglo k zaključitvi digitalne agende in samo pripomoglo k doseganju ciljev na področju brezžičnih frekvenc do lete 2013. V Romuniji imamo eno najhitrejših internetnih hitrosti v Evropi. Z izboljšanjem evropskih širokopasovnih povezav se bo povečala naša konkurenčnost. Omeniti velja, da Mednarodna zveza za telekomunikacije trdi, da je treba odpreti zmogljivosti in jih po možnosti uskladiti na svetovni ravni.
V našem vsakdanjiku vsi uporabljamo radijske spektre za poslušanje radijskih programov, za uporabo naših mobilnih telefonov, za daljinsko zaklepanje naših avtomobilov in za uporabo satelitskih navigacijskih sistemov. Cilj tega poročila bo uskladitev pristopa EU za upravljanje spektra po celotni uniji. Pomembno je, da se države članice še naprej ukvarjajo z dvostranskimi komunikacijami in pogajanji s tretjimi državami, da bi dosegle cilje Unije na področju frekvenc.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to poročilo, saj predstavlja sklop ukrepov, ki pomembno prispevajo k splošnemu dostopu do manj priljubljenih ali odmaknjenih območij, kot je podeželje ali otoki.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Dostop do radijskega spektra je bistven za zagotavljanje, da imajo vsi evropski državljani, na podeželju ali v mestih, dostop do digitalnih tehnologij in širokopasovnega omrežja, pri čemer celoten promet te industrije predstavlja približno 200 milijard EUR. Zato je glede na vrednost radijskega spektra nujno določiti prednostne naloge EU za njegovo dodeljevanje in uporabo.
Digitalna agenda, digitalno gospodarstvo in to, prvi politični program za pet let, in tako ciljno usmerjen v spodbujanje našega gospodarstva in uresničevanje notranjega trga v vseh njegovih pogledih. Ključnega pomena je, da si evropska telekomunikacijska industrija povrne svojo globalno vodilno vlogo in ustvari pobudo za večjo produktivnost, kohezijo, konkurenčnost in dostop do enotnega trga.
Zato bi rad čestital poročevalcu za rezultat, ki je bil ravno dosežen zaradi prizadevanj za dosego kompromisa med vsemi skupinami v velikopoteznem in spodbudnem poročilu.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) To je poročilo o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi prvega programa za politiko radiofrekvenčnega spektra. Glede na to, da je EU največje globalno gospodarstvo, mora spremljati vse svoje procese modernizacije in tehnoloških inovacij: drugače tvega, da jo bodo prehitela gospodarstva v vzponu, kot sta Kitajska in Južna Koreja. Slednja je primer tega razvoja, ki temelji na digitalnih komunikacijah, saj je zaradi hitrosti prometa in širokopasovne pokritosti vodilna v svetu. Cilje, določene v digitalni agendi ob upoštevanju stalnega zmanjševanja hitrosti in količine prometa podatkov, ki naj bi se vsako leto do leta 2014 podvojilo, bi bilo treba šteti kot minimalne ali pa jih ponovno oceniti, če želi EU na tem področju spraviti s prestola Južno Korejo. Glede na to, da je internet glavni instrument za ustvarjanje boljših pogojev in razvoja ter znanja za državljane v kulturnem smislu, zlasti z radiodifuzijo avdiovizualne vsebine, pozdravljam sprejetje tega poročila in upam, da bo EU igrala vodilno vlogo pri radijskem spektru in pri ustvarjanju programske opreme za razvoj in inovacije.
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Priznavamo potrebo po načrtovanju in organizaciji radijskega spektra. To bi bilo treba storiti na podlagi sodelovanja med državami članicami in pri tem upoštevati dejstvo, da je spekter javna dobrina, kar je pomembno pri pripravi in izboljševanju obsega storitev za javnost, tudi na področjih javnih storitev.
Ne strinjamo se z načrtovanjem radijskega spektra, ki temelji na smernicah, ki jih uveljavlja Komisija s ciljem, da bi poskrbela, da bi bil spekter temelj za „cilje in ključne ukrepe, poudarjene v strategiji EU 2020 in digitalni agendi“, niti se ne strinjamo s stališčem, da je to eden od „50 prednostnih ukrepov akta za enotni trg“. To so strategije in politike EU, ki so prispevale k sedanji krizi, ki jo doživljamo, in vztrajanje pri njih bo to krizo neizogibno poslabšalo.
Čeprav je v poročilu omenjeno, da je radijski spekter „pomemben javni vir za bistvene sektorje in storitve“, pa kaže pot v smeri „možnosti trgovanja s spektrskimi pravicami“ in vabi Komisijo, naj sprejme ukrepe, „s katerimi zagotovi, da države članice dovolijo trgovanje s pravicami do uporabe spektra v Uniji“. Ponavljam, ne strinjamo se s temi smernicami in se želimo oddaljiti od njih.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Strinjamo se s potrebo, da se načrtuje in organizira radijski spekter na podlagi nujnega sodelovanja med državami članicami, saj je to javna dobrina, ki je pomembno pri izboljševanju storitev, zlasti javnih storitev.
Ne strinjamo se z uveljavljanjem smernic Komisije s ciljem, da spekter, „ki je vključen med 50 prednostnih ukrepov akta za enotni trg“ spremeni v temelj za „cilje in ključne ukrepe, poudarjene v strategiji EU 2020 in digitalni agendi“. Menimo, da so te strategije politike EU, ki so prispevale k sedanjemu stanju sistemske krize kapitalizma.
Medtem ko je v poročilu omenjeno, da je radijski spekter „pomemben javni vir za bistvene sektorje in storitve“, pa kaže pot v smeri „možnosti trgovanja s spektrskimi pravicami“ in vabi Komisijo, naj sprejme ukrepe, „s katerimi zagotovi, da države članice dovolijo trgovanje s pravicami do uporabe spektra v Uniji“. Še vedno nismo opredeljeni glede teh predlogov in do zdaj nismo glasovali za to poročilo.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – Evropska unija je največje svetovno gospodarstvo. Potreba po enem enotnem notranjem trgu je za Evropo bistvena, če naj bi postala vodilno svetovno gospodarstvo, pri čemer se mora osredotočiti na storitveni sektor ter na znanju temelječe gospodarstvo. Digitalna agenda in digitalno gospodarstvo lahko služita kot gonilna sila za zagotovitev, da bo notranji trg realen za vse dele našega gospodarstva. Zato mora obstajati zmožnost oblikovanja vodstva glede širokopasovnega dostopa in uporabe interneta. Bistvenega pomena je, da evropska telekomunikacijska industrija ponovno pridobi svetovni vodilni položaj, pa tudi na področju razvoja informacijskih tehnologij kot takšnih in nastajanja novih storitev in aplikacij. Še pomembneje pa je, da se ustvari zagon za večjo produktivnost, kohezijo, konkurenčnost ter dostop do enega enotnega trga za evropsko industrijo kot celoto.
Prizadevati si moramo, da bo Evropa najboljša in da bomo storili, kar je najboljše za Evropo: odprtje novim storitvam in povečanemu mobilnemu prenosu, ustvarjanje pogojev za nove priložnosti za kulturo in vsebino, izdajatelje radijskih in televizijskih programov in javne storitve v okviru širokopasovnih povezav, obenem pa takojšnje zagotavljanje enakih možnosti za radiodifuzijo.
Louis Grech (S&D), v pisni obliki. – Za to poročilo sem glasoval zato, ker bi bilo treba sprejeti prenovljen gospodarski in družbeni pristop k upravljanju, razporeditvi in uporabi spektra. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti oblikovanju uredbe, ki bo zagotavljala večjo učinkovitost spektra in boljše načrtovanje frekvenc ter varovala pred protikonkurenčnim ravnanjem in sprejemanjem protidružbenih ukrepov v zvezi z uporabo spektra. Kot je izpostavljeno v aktu za enotni trg, je vzpostavitev programa za radiofrekvenčni spekter ključna za izboljšanje digitalne družbe in za razvoj tehnologije.
Menim, da bi morala Komisija sprejeti holističen pristop k ustreznemu usklajevanju upravljanja spektra po celotni EU ob upoštevanju dejstva, da je ta javna dobrina zelo omejena in ključna za napredek potrošnikov, državljanov in podjetij v enotnem trgu.
Mathieu Grosch (PPE), v pisni obliki. – (DE) Zaradi sodobne informacijske družbe in pomanjkanja frekvenčnih pasov sta strateško načrtovanje in usklajevanje uporabe spektra nujna. Seveda je to povezano z mobilnimi in brezžičnimi širokopasovnimi komunikacijami, radijem in televizijo in tudi radijskimi komunikacijami na koncertih ali v gledališčih. Poleg vprašanja frekvenc je to povezano s kulturno raznolikostjo in vključuje tudi upoštevanje tega, katere tehnične možnosti so ali niso na razpolago ali dostopne. Dostopnost na primer predstavlja skrb za kulturna organizacije, ki nimajo veliko denarja in sredstev za nakup nove opreme. Cilji uvedbe popolne širokopasovne pokritosti EU do leta 2013 in splošen dostop do hitrega interneta do leta 2020, so hvalevredni, a morda ne popolnoma realni. Poleg tega v predlogu niso obravnavani posebni problemi na mejnih območjih, kjer je potrebna več koordinacije.
Roberto Gualtieri (S&D), v pisni obliki. – (IT) S potrditvijo poročila gospoda Hökmarka se je Parlament odločil za inovacije: sektor širokopasovnega omrežja in mobilne telefonije ni le v velikem interesu Evropejcev, ampak omogoča razvoj novih možnosti v smislu raziskav in razvoja, področij, kjer si Evropska unija lahko in mora prizadevati, da bo igrala vodilno vlogo.
V tem smislu je pomembno zagotoviti, da bo prvi evropski program za politiko radiofrekvenčnega spektra v skladu s cilji, ki so že določeni v strategiji EU 2020 in v digitalni agendi, in da bo med prednostnimi ukrepi akta za enotni trg.
EU si mora prizadevati, da bo premagala digitalni razkorak, katerega posledica so velike razlike znotraj Evrope – zlasti med mesti in podeželjem –, in tako zagotovila enak dostop do storitev, zlasti tistih, ki vključujejo nove tehnologije. Zato pozdravljam predlagane velikopotezne cilje, da se zagotovi širokopasovni dostop po vsej Evropi do leta 2020 s posebnim poudarkom na brezžičnih omrežjih.
Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) To poročilo sem pozdravil, ker mora Evropa sprostiti več spektra za brezžične širokopasovne povezave. To lahko storimo in moramo storiti ob upoštevanju sedanje radiodifuzije in pri tem izdajateljem radijskih in televizijskih programov zagotavljati enake možnosti, kot jih imajo danes, po potrebi pa tudi izravnati morebitne stroške prehoda. Radiodifuzija in kultura morata biti naravni del razvoja brezžičnih storitev. Evropa danes zaostaja, Združene države in Kitajska pa sproščajo velik del spektra, da bi omogočile hitri razvoj novih storitev in hitrosti za mobilni internet. Prizadevati si moramo, da bomo storili, kar je najboljše za Evropo: sprostiti spekter za nove storitve in povečan mobilni prenos, ustvarjanje novih priložnosti za kulturo in vsebino, izdajatelje radijskih in televizijskih programov in javne storitve v okviru širokopasovnih povezav, obenem pa moramo takoj zagotoviti enake možnosti za radiodifuzijo, kot jih uživajo danes. Brezžične širokopasovne povezave so nujne za zagotavljanje, da bodo nove in inovativne storitve na razpolago vsem državljanom. Zdi se očitno, da tega cilja ni mogoče doseči z uporabo optičnih vlaken, katerih namestitev zahteva precejšnje naložbe, temveč z uporabo različnih brezžičnih tehnologij, ki so na voljo, da se širokopasovne povezave (prizemna radiodifuzija, kabelski, vlakenski ali satelitski sistemi) razširijo na celotno ozemlje Skupnosti, tudi na podeželje in obrobna območja, s čimer bo imel trg izbiro med najučinkovitejšimi tehnologijami z vidika stroškov za operaterje in državljane.
Anneli Jäätteenmäki (ALDE), v pisni obliki. – (FI) Danes so telekomunikacije ravno toliko pomembne kot običajne komunikacije, tako za ljudi kot za podjetja. Poleg tega to velja za podeželje in za mesta. Brezžični internet je pogoj za prejemanje hitrih širokopasovnih povezav za vse Evropejce. Za to je potrebno posebej dodeliti radijski spekter, da se brez težav zagotovijo povezave. Dobro je, da bo na razpolago nov radijski spekter, saj države članice preklapljajo iz analogne na digitalno televizijo. To je treba zdaj izkoristiti.
Evropa potrebuje največjo širokopasovno zmogljivost in največje hitrosti, da bi lahko držala korak gospodarskimi silami v vzponu, kot sta Kitajska in Indija, v sodobnem gospodarstvu. Prizadevajmo si za zagotavljanje, da bodo naslednje generacije Googlov in Facebookov izvirale v Evropi.
Krišjānis Kariņš (PPE), v pisni obliki. – (LV) Podprl sem poročilo o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi prvega programa za politiko radiofrekvenčnega spektra. Menim, da bo skupni radijskofrekvenčni spekter državam članicam Evropske unije zagotovil nove možnosti za razvoj industrijo informacijske in komunikacijske tehnologije. Podjetniki bodo tako imeli možnost ponuditi nove kakovostne storitve, kar bo spodbudilo razvoj skupnega evropskega gospodarstva. Vseeno pa moramo pri spreminjanju politike frekvenčnega spektra upoštevati tudi mednarodne sporazume o sproščanju različnih frekvenc na mednarodni ravni.
Države, ki mejijo na južne sosede Evropske unije, bodo težko sprostile frekvence, če sosednje države ne storijo enako. Te razmere je treba upoštevati in predvideti moramo, da bo sproščanje frekvenc možno le, če to storijo tudi države, kot sta Rusija in Belorusija. Države članice ne smejo biti postavljene v ospredje velikopoteznih ciljev brez upoštevanja dejstev na terenu.
Eija-Riitta Korhola (PPE), v pisni obliki. – (FI) Odgovorna sem bila za mnenje o programu za politiko radiofrekvenčnega spektra v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov in zelo sem zadovoljna z besedilom, o katerem smo zdaj glasovali. Odločno sem zagovarjala v prihodnost usmerjeno in velikopotezno politiko za spekter, ki bo zdaj spodbujala nove inovacije in globalno konkurenčnost. To je bistveno, ko iščemo nove kanale za gospodarsko rast v Evropi.
Storitve brezžičnega interneta, in zlasti mobilni sektor, nujno potrebujejo nov spekter, saj se je zadnja leta dramatično povečevala stopnja in uporaba opreme, ki uporablja brezžično omrežje za pametne telefone in druge takšne naprave. Ne smemo dovoliti, da so zaradi pomanjkanja spektra ovirane inovacije, ko razvijamo nove tehnologije in storitve. Radijski spekter je omejen naravni vir in javna dobrina, ki si ga moramo prizadevati mnogo učinkoviteje izkoristiti. Glavni cilji programa za politiko radiofrekvenčnega spektra sta širokopasovni dostop za celotno EU do leta 2013 in hitre internetne povezave do leta 2020.
Poleg premislekov o „digitalni dividendi“, ki naj bi se delila med internetnimi storitvami (se pravi pas 800 MHz), si moramo pogledati prihodnost in pregledati priložnosti, ki jih zagotavljajo naslednji morebitni radijski pasovi, kot je pas 700 MHz. Najboljša zmogljivost in največja hitrost bi ponujala najboljšo podlago za konkurenčnost in inovacije. Vedno večja potreba v Aziji in Združenih državah Amerike je že bila upoštevana. Zato je zlasti pomembno, da v EU razumemo pomembnost določanja zadosti velikopoteznih ciljev, da bi ostali konkurenčni v tem sektorju.
Agnès Le Brun (PPE), v pisni obliki. – (FR) Eden od glavnih ukrepov strategije je ciljno usmerjen v zagotavljanje internetnega dostopa po celotni Evropi do leta 2013 in širokopasovno pokritost s hitrostmi povezavami pri vsaj 30 Mbps do leta 2020. Mnogo dokaj izoliranih območij podeželja in otokov je odvisnih od brezžičnih povezav iz mobilnega interneta za dostop do hitrih širokopasovnih povezav. Če naj bi imeli neprekinjeno povezavo, morajo imeli tudi radijske frekvence, ki bodo v celoti namenjene njim. Dodeljevanje frekvenc spada v nacionalno pristojnost, a predpisi, ki urejajo delitev spektra med uporabniki in izvajalci, so v pristojnosti Evropske unije. Splošen dostop do hitrega dostopa je v veliki meri odvisen od te delitve frekvenc. Glasovala sem za poročilo o politiki radiofrekvenčnega spektra, saj postavlja temelje za splošno pokritost za mobilni internet. Od 1. januarja 2013 se bo za mobilni internet uporabljala frekvenca 800 MHz in ta bo brezžičnim uporabnikom zagotovila visokokakovosten dostop in tako zmanjšala digitalni razkorak. Ta projekt pa gre še dlje, in sicer z zagotavljanjem novega frekvenčnega pasu v območju 1,5 do 2,3 GHz do leta 2015.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo. Radiofrekvenčni spekter v državah članicah uporabljajo za uresničevanje različnih javnih interesov. Pri tem je treba upoštevati veliko nacionalnih in regionalnih posebnosti. Ni gotovo, ali lahko EU enako dobro in učinkovito kot države članice deluje v korist tem interesom. Zato nasprotujem načrtovanju in upravljanju radiofrekvenčnega spektra na evropski ravni (in glede na podeljevanje pristojnosti iz člena 9(1) okvirne direktive).
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) V današnjih časih imajo nove tehnologije vedno pomembnejšo vlogo, nujno je, da imajo vsi državljani enake pogoje dostopa do digitalnih tehnologij in širokopasovnih povezav, ne glede na to, ali živijo na podeželju ali v mestih. Tako so digitalna agenda, digitalno gospodarstvo in prvi petletni program za politiko, ki so bili ravno sprejeti, nujni za razvoj notranjega trga. Cilj je, da si evropska telekomunikacijska industrija povrne svojo globalno vodilno vlogo in poveča produktivnost, kohezijo, konkurenčnost in dostop do enotnega trga.
Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Evropska unija ima največje gospodarstvo na svetu, a kljub temu zaostaja za drugimi mednarodnimi akterji v digitalni strategiji in digitalnem gospodarstvu. Evropa mora prevzeti pobude na področju uporabe širokopasovnih povezav in uporabe interneta, da bi postala vodilna pri razvoju tega področja. Brezžične širokopasovne povezave so nujne, če želimo zagotoviti, da bodo imeli vsi državljani dostop do novih, inovativnih storitev. Premostiti moramo digitalni razkorak in zagotoviti, da bodo imeli vsi evropski državljani do leta 2020 hitro širokopasovno povezavo. Mobilna širokopasovna povezava poleg, med drugim, pametnih telefonov, tabličnih osebnih računalnikov in paketnih ključev, igra vedno pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju storitev in inovacij na drugih področjih, kot so zdravstvo, inovacije, kultura in javna uprava. Zagotoviti moramo tudi, da bodo dostopne nove tehnologije in oprema za potrošnjo. Kar zadeva radijski spekter, mora imeti naša politika realne a kljub temu velikopotezne cilje, da bodo lahko razumneje evropska podjetja tekmovala na svetovnem trgu.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. Poročevalec Gunnar Hökmark meni, da je treba nujno podpirati datume, ki jih je določila Komisija (na primer 800 MHz bi moralo biti za elektronske komunikacijske storitve na razpolago do januarja 2013). Kakršne koli izjeme ali odstopanja morajo biti izključno tehnične narave, pri čemer je treba upoštevati specifične potrebe po varnosti in obrambi. Kot predlaga Komisija, je treba pasove, ki jih je Komisija že določila, sprostiti do 1. januarja 2012. Unija si mora prizadevati, da bi pridobila več frekvenc, dodeljenih mobilnim storitvam, pri čemer mora biti cilj najmanj 1200 MHz. Uvesti je treba prava načela, ki bodo omogočila sprostitev dodatnega spektra v prihodnosti. Podpiram poročevalca in zato sem glasoval „za“.
Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Oživitev gospodarstva med drugim temelji na uporabi novih tehnologij in digitalnega gospodarstva. Čeprav si je EU zastavila velikopotezne cilje v svoji simbolični pobudi z naslovom „Digitalna agenda“, kot so pokritost s širokopasovnim omrežjem za vse državljane EU do leta 2013, s hitrostmi 30 Mbps ali več do leta 2020, še vedno zaostaja za ZDA in Japonsko v smislu konkurenčnosti. Zato je prvi praktični korak sproščanje velikih delov radiofrekvenčnega spektra, da se omogoči hiter razvoj novih storitev in visokih hitrosti interneta prek mobilnih povezav, ki državljanom nudijo visoke zmogljivosti. To je tehnični, a ne nujen, parameter, če želimo ustvariti jasen trend v smeri večje produktivnosti, kohezije, konkurenčnosti in dostopa do enotnega trga za evropsko industrijo kot celoto in zato sem glasoval za to poročilo.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo je povezano s predlogom sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi prvega programa za politiko radiofrekvenčnega spektra. Ta program je pomemben korak pri zagotavljanju učinkovite in optimalne uporabe tega ne neizčrpnega vira. Politika spektra ima v Digitalni agendi pomemben prostor za Evropo in je ključna za uresničevanje ciljev politike iz strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Ta program ni usmerjen le v oblikovanje konkurenčne in živahne evropske panoge za zagotavljanje brezžičnih širokopasovnih storitev in opreme za to, ampak tudi za vzpostavljanje okolja, ki prevaja omogoča razvoj vseevropskih storitev. Mobilne širokopasovne povezave igrajo vse pomembnejšo vlogo pri izvajanju storitev in inovacijah na področjih, kot so zdravstvo, kultura in javna uprava. Uskladitev frekvenc bo znižala stroške uporabe mobilnih omrežij in stroške mobilnih naprav za potrošnike ter spodbudila konkurenco in potrošniško izbiro. Zmanjšala bo tudi škodljivo čezmejno interferenco in motnje. Za oblikovanje programa za politiko radiofrekvenčnega spektra sem glasovala zaradi vseh teh razlogov.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) V kontekstu na znanju temelječega gospodarstva lahko komunikacijska omrežja spodbudijo razvoj notranjega trga. Za ta namen bo širokopasovna pokritost celotne EU, vključno z najbolj oddaljenimi regijami, jasno prispevala k vzpostavitvi EU kot celovitega območja za izmenjavo informacij, kar bo pomagalo pri njeni trditvi, da je digitalno gospodarstvo, ki temelji na najnovejši tehnologiji. Zato sem to poročilo podprl.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – (FR) Pravijo nam – in to po pravici –, da je radiofrekvenčni spekter omejen vir. Rad bi opozoril, da je tudi skupen vir, torej vir, nad katerim ne moremo uveljavljati izključnega lastništva ali „pravice“. Če je skupen vir in omejen vir, moramo razumeti, kako se danes uporablja; z drugimi besedami, izvesti moramo poglobljeno študijo vseh zainteresiranih strani v spektru, vključno s civilno zaščito in vojaškimi službami.
Način, kako se uporablja, je daleč od optimalnega. Spodbujati bi morali uporabo tehnologij, ki omogočajo sobivanje različnih storitev. Pozabiti ne smemo niti, da niso nujno vsi načini uporabe po značaju komercialni in zato ne prinašajo nujno dobička – v mislih imam, na primer, uporabo spektra za namene kulturnih ali javnih služb.
Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) To je za Litvo zelo pomembno vprašanje. Imamo najgostejše omrežje javnih točk dostopa do interneta – moja matična država ima 3,2 milijona prebivalcev, od tega jih 2,1 milijona uporablja internet. Prav tako imamo najvišje stopnje mobilnega uveljavljanja na trgu. Nedvomno so to pozitivne spremembe. Povezava z Evropo bi lahko morda pomagala prepričati mednarodna podjetja, da ustanovijo trgovine in vlagajo v Litvo. Druge možne prednosti vključujejo zdravstvene diagnoze na daljavo, pametna energetska omrežja in večja politična odgovornost na lokalni ravni. Vendar pa naj na to ne prevzame, poskrbimo, da bodo naše prednostne naloge pravilne. Na podlagi tega poročila je glavni cilj programa za politiko radiofrekvenčnega spektra širokopasovna pokritost do leta 2013 za vse državljane Evrope in hitri internet do leta 2020. Kaj pa milijon Evropejcev, ki živijo v nevarnosti revščine? Dvajset odstotkov Litovcev živi v revščini. To je previsoka številka za naš narod. V moji matični državi in po Evropi se nekatere družine borijo za to, da nahranijo in izobrazijo svoje otroke in niti ne razmišljajo o tem, da bi imele računalnik, ne glede na to, kako hitra je širokopasovna povezava. Spodbujanje radiofrekvenčnega spektra v EU ne sme zasenčiti potreb najrevnejših ljudi v Evropi.
Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. – Podprl sem program Komisije za politiko radiofrekvenčnega spektra (RSPP), ker verjamem, da bi morali imeti vsi državljani EU dostop do hitrejše širokopasovne povezave do leta 2020. RSPP bo zmanjšanje digitalnega razkoraka omogočil z uvedbo ukrepov, ki prinašajo hitrejši dostop do spleta za vse državljane in podjetja. To je še zlasti koristno za tiste, ki živijo na podeželju ali na oddaljenih območjih EU, ki imajo zdaj malo internetnih povezav ali pa jih sploh nimajo. Izboljšano omrežje bo prispevalo tudi k temu, da bo postalo digitalno gospodarstvo Evrope bolj konkurenčno v upanju, da se razvije inovativno in ustvarjalno okolje, ki lahko pospešuje prihodnje napredke v digitalni tehnologiji.
Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (SK) Frekvence prenosa v nacionalni lasti. Zato mora evropska zakonodaja spoštovati neodvisnost držav članic, ko išče skupni evropski interes v uporabi teh frekvenc. Po drugi strani pa so interesi Slovaške usklajeni z interesi drugih držav članic. Državljani in podjetja bodo imeli korist od uporabe pasov, sproščenih za visokokakovosten in hiter prenos podatkov. Tu je pomembno evropsko usklajevanje, ker internetne tehnologije niso omejene z mejami in se njihova korist povečuje s številom uporabnikov. Cilj tega predloga je bil začeti reševati vprašanje sproščenih frekvenc takoj, ko bo mogoče, da bi Evropa dobila prednost pred drugimi močnimi gospodarstvi. To bo prineslo nova delovna mesta, ustvarilo nove storitve in privabilo nove naložbe v Evropo.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to poročilo. Po ratifikaciji Lizbonske pogodbe so se pristojnosti Parlamenta povečale in zdaj je v okviru rednega zakonodajnega postopka sozakonodajalec na skoraj vseh področjih. Posledično je v središču pozornosti še večjega števila različnih lobistov. Evropski parlament in Komisija sta se ob upoštevanju tega ustavnega razvoja in okvira ter v skladu z zavezanostjo preglednosti strinjala, da vzpostavita in upravljata skupni register, katerega namen sta registracija in spremljanje organizacij in fizičnih oseb, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU. Zaradi omenjenih predlogov sprememb je treba ustrezno spremeniti Poslovnik Evropskega parlamenta, kar bo storjeno s tem poročilom
Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Zadnje tedne je bilo mnogo razprav o vlogi lobistov v Evropskem parlamentu. Odkar so bili štirje poslanci EP obtoženi sprejemanja denarja od „lažnih lobistov“ v zameno za preložitev sprememb poskuša ta institucija razjasniti in preoblikovati pravila, ki urejajo aktivnost lobistov v Parlamentu. Nekakšen trajen sum že dolgo časa obkroža odnose poslancev EP s predstavniki interesov, in tako je bil leta 1996 ustvarjen prvi register lobistov. Danes se reformira ta register, v katerega se bodo morali vpisati lobisti. „Prostovoljni“ postopek registracije je dejansko obvezen, saj bodo imeli le registrirani lobisti dostop do Parlamenta. Prav tako pozdravljam sprejetje „zakonodajne sledi“: zamisel, da se objavijo imena ljudi, s katerimi se je pri pripravi poročil nekdo sestal, je po mojem mnenju popolnoma običajen ukrep na področju preglednosti. Vendar pa je obžalovanja vredno, da se Svet v nasprotju s Komisijo ni pridružil pobudi.
Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker je treba po vzpostavitvi skupnega registra o preglednosti Evropskega parlamenta in Komisije spremeniti Poslovnik Parlamenta. Rada bi poudarila, da po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe so se pristojnosti Parlamenta povečale in zdaj je v okviru rednega zakonodajnega postopka sozakonodajalec na skoraj vseh področjih. Tako bo postal še bolj zanimiv za zastopnike interesov, ki imajo poleg tega pomembno vlogo v odprtem in pluralističnem dialogu in so pomemben vir informacij za poslance pri izvajanju njihovega mandata. Evropski parlament in Komisija sta se ob upoštevanju tega ustavnega razvoja in v skladu z zavezanostjo preglednosti strinjala, da vzpostavita in upravljata skupni register, katerega namen sta registracija in spremljanje organizacij in fizičnih oseb, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU. Ta register mora spoštovati pravico poslancev, da parlamentarni mandat opravljajo brez omejitev, njihovim volivcem pa ne sme ovirati dostopa do prostorov Parlamenta.
Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za poročilo, ker menim, da je treba pozdraviti vse ukrepe, ki so ciljno usmerjeni v spodbujanje in povečevanje preglednosti dela Parlamenta. Po ratifikaciji Lizbonske pogodbe so se pristojnosti Parlamenta povečale in zdaj je v okviru rednega zakonodajnega postopka sozakonodajalec na mnogih področjih. Tako je postalo delo Parlamenta še bolj zanimiv za zastopnike interesov, ki so pomemben vir informacij za poslance. Zato pozdravljam predlog za vzpostavitev in vzdrževanje skupnega registra, da bi se spremljale organizacije in fizične osebe, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU.
Zuzana Brzobohatá (S&D), v pisni obliki. – (CS) Predložena sprememba Poslovnika je odgovor na korupcijo, ki je bila razkrita v zadnjih mesecih, ko so trije poslanci EP sprejeli izprijene predloge raziskovalnih novinarjev. Nemogoče je sprejeti dejstvo, da poslanci EP ne bodo predmet javnega spremljanja glede interesov, ki jih v svoji vlogi zagovarjajo, ali pritiska, ki so mu podvrženi, ali kdo pritiska na njih. Zato zelo pozdravljam uvedbo skupnega registra lobistov in lobističnih organizacij. Evropska komisija je že uvedla takšen register in Evropski parlament zato le podaljšuje njeno uporabo na poslance EP, uradnike in drugo osebje Evropskega parlamenta. V registru bodo vključene informacije o stikih med temi ljudmi in lobisti in bo javno dostopen. Podoben sistem že deluje v kongresu Združenih držav, izkušnje tam pa kažejo, da je to smiseln ukrep proti korupciji. Trdno sem prepričana, da se bo razširitev registra izkazala tudi kot navdih za parlament Češke republike. Uvedba registra v Češki republiki bi odločilno prispevala k razvoju češke politike.
Cristian Silviu Buşoi (ALDE), v pisni obliki. – (RO) Ustvarjanje skupnega registra o preglednosti je zagotovo pomemben korak naprej, ki ga evropski državljani težko pričakujejo. Institucije EU, izvoljene ali pa ne, sprejemajo odločitve, ki vplivajo na vsakdanja življenja državljanov. V demokratičnem sistemu, za katerega si EU prizadeva, je visoka raven preglednosti v postopku odločanja nekaj popolnoma običajnega.
Ta skupni register o preglednosti prav tako poenostavlja zadeve za zastopnike interesov, saj bo zagotovil eno samo sredstvo za registracijo namesto dveh kot velja zdaj. Po drugi strani pa ta register res ne bo ustrezen instrument za reševanje problema korupcije. Vendar ne verjamem, da je primarni cilj registra samo boj proti korupciji, ker so bili primeri korupcije vendarle zelo redki in časovno oddaljeni.
Derek Roland Clark (EFD), v pisni obliki. – Poslanci EP UKIP smo se vzdržali tega glasovanja, in sicer ne zato, ker ne bi želeli preglednosti, ampak zato, ker so ti predlogi neustrezni. Če bi glasovali za predlog, bi to pomenilo podpiranje neustreznih določb.
Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta sklep podpiram, ker pomembno prispeva h krepitvi preglednosti z odobritvijo sklenitve sporazuma med Parlamentom in Komisijo o vzpostavitvi skupnega registra o preglednosti. V tipični demokraciji je pomembno, da so institucije Unije sposobne vzpostaviti in vzdrževati odprt, pregleden in reden dialog z javnostjo, njenimi predstavniškimi združenji in civilno družbo.
Po povečanju pristojnosti Parlamenta v okviru Lizbonske pogodbe, je postalo bistveno, da se zaradi preglednosti vzpostavi skupni register med Parlamentom in Komisijo za registracijo in spremljanje organizacij in posameznikov, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU. Zato je nujno spremeniti Poslovnik Parlamenta, da bi se uvedla obvezna registracija vseh lobistov, ki so v stiku s poslanci Parlamenta, evropskimi institucijami in njihovim osebjem. Te informacije bi morale biti dostopne splošni javnosti.
Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to poročilo, ki predlaga, da bi moral register interesnih skupin zajemati vse različne evropske institucije. Do danes je bilo za interesne skupine v Evropskem parlamentu potrjenih več kot 1700 organizacij in v Komisiji 3900. Če bi radi podali veljavne pripombe o temi tehnične narave, običajno informacije pridobite od ljudi, ki največ vedo o teh temah. Vedno je bilo tako in tudi v prihodnosti bo. Lobiji igrajo koristno in bistveno vlogo v zakonodaji, če so stvari pregledne. Da bi to dosegli, so v sprejetem poročilu določena nova pravila in ustvarjen „register o preglednosti“, ki je skupen Komisiji in Parlamentu. Državljani bodo našli obsežno zbirko informacij o različnih kontaktnih osebah v institucijah EU. Sistem „vse na enem mestu“ bo poenostavil registracijo zastopnikov posebnih interesov, bodisi iz trgovinskih bodisi iz netrgovinskih organizacij. Parlament prav tako želi zlasti, da se na koncu poročil omenijo zlasti vsi sestanki med poslanci EP in interesnimi skupinami na določeno temo. Obžalujem dejstvo, da vpis ni obvezen, a kot pravi rek: „Chi va piano va sano“.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o spremembi Poslovnika Evropskega parlamenta zaradi vzpostavitve skupnega registra o preglednosti, ker bi moralo načelo preglednosti voditi vse tiste, ki so udeleženi pri odločanju in izvajanju politike EU.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Skupni register o preglednosti po sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma o preglednosti med Parlamentom in Komisijo zahteva spremembo Poslovnika, da bi se vključile nove razmere in da bo izvedljiv v glavnem pravnem instrumentu Parlamenta. Glede na to, da sem glasoval za sklenitev tega sporazuma, bi rad podprl spremembe v postopku.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Preglednost je pravica državljanov in pomaga ohranjati verodostojnost evropskih institucij: Parlamenta, Komisije in Sveta. To poročilo, ki ga je pripravil gospod Casini, je povezano s potrebo po spremembi Poslovnika Parlamenta po vzpostavitvi skupnega registra o preglednosti med Parlamentom in Komisijo. Po ratifikaciji Lizbonske pogodbe je Parlament sozakonodajalec na skoraj vseh področjih. Tako je bilo skupaj s Komisijo odločeno, da se vzpostavi skupni register, v katerem bodo navedeni in spremljani posamezniki in organizacije, ki imajo kakršen koli vpliv na pripravo in/ali izvajanje politike EU. Preglednost je res nujna za delovanje evropskih institucij in pogosto se je smatrala za pomanjkljivo. Evropska javnost zahteva visoko raven preglednosti od svojih predstavnikov, ne le v teoriji, ampak zlasti v praksi. EU mora biti zgled v smislu preglednosti njenih institucij, zato pozdravljam spremembe, ki jih predlaga poročevalec, da se spremeni Poslovnik Parlamenta v skladu s sklepi, ki jih je konferenca predsednikov sprejela na sestanku 18. novembra 2010.
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Predlagane spremembe Poslovnika Parlamenta so namenjene vzpostavitvi in upravljanju skupnega registra, katerega namen sta registracija in spremljanje organizacij in fizičnih oseb, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU.
Obstoječi sistem, na katerem temelji predlog, je Parlament vzpostavil in začel uporabljati leta 1996, Takrat je bila to prva institucija, ki je to storila, Komisija pa je nato leta 2008 sprejela sistem s podobnimi cilji. Spremenjen bo v postopku, ki ga ne moremo obravnavati ločeno od nedavnih težav, kjer so udeleženi domnevni lobisti, ki so vplivali na Parlament. Vendar so utemeljitve, ki so bile predložene tokrat, drugačne in se osredotočajo na nove pristojnosti Parlamenta po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe.
Preglednost institucij, njihovega delovanja in odločitev, ki jih sprejemajo njihov predstavniki, bi morala biti neločljivo povezan del demokracije. Ukrepi, ki pomagajo povečati to preglednost, so zato dobrodošli in nujno potrebni. Vendar pa ni jasno, da bo to rezultat vseh tu predlaganih sprememb. Čeprav podpiramo nekatere predlagane ukrepe, bomo spremljali njihovo izvajanje z namenom, da ocenimo njihove prihodnje rezultate.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To je povezano z vzpostavitvijo in vzdrževanjem skupnega registra za registracijo in spremljanje organizacij in fizičnih oseb, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU.
Na podlagi obstoječih sistemov, ki jih je Parlament vzpostavil in začel uporabljati leta 1996, Evropska komisija pa leta 2008, poskuša reševati nekatere nedavne probleme, čeprav so utemeljitev za to v poročilu nove pristojnosti, ki so bile Evropskemu parlamentu zaupane po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe.
Nekateri vidiki so pozitivni, a glede drugih predlogov sprememb imamo resne pomisleke. Podpiramo večjo preglednost, a ni vedno jasno, da je to cilj vseh sprejetih sprememb. Videli bomo, kako se bo izvajal v prihodnosti.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – Po ratifikaciji Lizbonske pogodbe so se pristojnosti Parlamenta povečale in zdaj je v okviru rednega zakonodajnega postopka sozakonodajalec na skoraj vseh področjih. Tako bo postal še bolj zanimiv za zastopnike interesov, ki imajo poleg tega pomembno vlogo v odprtem in pluralističnem dialogu, na katerega se opira demokratični sistem, in so pomemben vir informacij za poslance pri izvajanju njihovega mandata.
Evropski parlament in Komisija sta se ob upoštevanju tega ustavnega razvoja in okvira ter v skladu z zavezanostjo preglednosti strinjala, da vzpostavita in upravljata skupni register, katerega namen sta registracija in spremljanje organizacij in fizičnih oseb, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU.
Eden od pomembnih popravljalnih ukrepov, ki so potrebni za izboljšanje pravil o poročanju lobističnih podjetij v zvezi z izdatki, ki so nastali za aktivnosti lobiranja. Sedanja zakonodaja lobistom omogoča, da poročajo o mnogo manjših zneskih, kot dejansko nastanejo. Enako pomembna je preglednost v zvezi s finančnimi viri, iz katerih lobistično in svetovalno podjetje črpa svoj prihodek.
Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. – (IT) Gospodu Casiniju bi rad čestital za odlično delo, ki ga je opravil. Glasoval bom za njegov predlog, da se vzpostavi register lobistov in tako poveča preglednost evropskih institucij. Vendar pa upam, da bodo na primer zastopniki regij ustrezno priznani.
Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glede na to, da skupine pritiska, ne glede na to, ali predstavljajo zasebne ali javne interese, igrajo neizpodbitno vlogo v evropskih zadevah, je potrebna večja preglednost glede odnosov, ki jih imajo z našo institucijo. Po mojem mnenju bi moralo biti obvezno, da so vpisani na seznamu registra o preglednosti. Zlasti podpiram zamisel „zakonodajnega odtisa“, ki omogoča, da se tiste lobiste, ki s katerimi se srečujejo poslanci med zakonodajnim procesom, vpiše v register. Vsekakor je nujno, da storimo vse, kar lahko, da ponovno pridobimo ali okrepimo zaupanje državljanov pri delovanju evropskih institucij in to je smer, v katero nas upravičeno pelje ta register.
Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Ta dokument sem podprl, ker so odnosi med institucijami in oblikovalci politik na eni strani ter civilno družbo, državljani in predstavniškimi združenji na drugi strani urejeni in spodbujeni s Pogodbo o Evropski uniji in zlasti s členom 11(1) in (2) te pogodbe: 1. Institucije dajejo državljanom in predstavniškim združenjem na ustrezen način možnost izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije. 2. Institucije vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo. Po ratifikaciji Lizbonske pogodbe so se pristojnosti Parlamenta povečale in zdaj je v okviru rednega zakonodajnega postopka sozakonodajalec na skoraj vseh področjih. Tako bo postal še bolj zanimiv za zastopnike interesov, ki imajo poleg tega pomembno vlogo v odprtem in pluralističnem dialogu, na katerega se opira demokratični sistem, in so pomemben vir informacij za poslance pri izvajanju njihovega mandata. Evropski parlament in Komisija sta se ob upoštevanju tega ustavnega razvoja in okvira strinjala, da vzpostavita in upravljata skupni register, katerega namen sta registracija in spremljanje organizacij in fizičnih oseb, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU. Izpostavljeno je, da mora ta register spoštovati pravico poslancev, da parlamentarni mandat opravljajo brez omejitev, njihovim volivcem pa ne sme ovirati dostopa do prostorov Parlamenta. Poleg tega ne bo posegal v pristojnosti in posebne pravice pogodbenikov ali vplival na njune organizacijske pristojnosti.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam to poročilo. Po ratifikaciji Lizbonske pogodbe so se pristojnosti Parlamenta povečale in zdaj je v okviru rednega zakonodajnega postopka sozakonodajalec na skoraj vseh področjih. Tako bo postal še bolj zanimiv za zastopnike interesov, ki imajo poleg tega pomembno vlogo v odprtem in pluralističnem dialogu, na katerega se opira demokratični sistem, in so pomemben vir informacij za poslance pri izvajanju njihovega mandata. Evropski parlament in Komisija sta se ob upoštevanju tega ustavnega razvoja in okvira ter v skladu z zavezanostjo preglednosti strinjala, da vzpostavita in upravljata skupni register, katerega namen sta registracija in spremljanje organizacij in fizičnih oseb, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Parlament in Komisija dajeta dober zgled z vzpostavitvijo skupnega registra o preglednosti, da se lobistom in drugim interesnim skupinam zagotovi možnost akreditacije. Ravno tako je pomembno, da se Svet pridruži pobudi. Zahteva, da morajo poslanci poročilom prilagati sezname svojih sestankov z lobisti o zakonodajnih zadevah, je tudi pomemben korak v smeri večje preglednosti, ki je v takšnih odnosih potrebna, da bi se izognili položajem, kakršni so nastajali v preteklosti.
Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Za poročilo gospoda Casinija o vzpostavitvi skupnega registra o preglednosti nisem glasoval. Menim, da je vzpostavitev takšnega registra kršitev svobode, ki bi jo morali imeti vsi politiki. Vsi poslanci sprejmejo politično odgovornost za svoje odločitve in stališča. Kaznujejo jih volivci.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Register po obsegu zajema vse dejavnosti, ki se izvajajo s ciljem neposrednega ali posrednega vplivanja na oblikovanje ali izvajanje politik ter procese odločanja evropskih institucij. Od vseh organizacij, ki se ukvarjajo z dejavnostmi s področja uporabe registra, ne glede na njihov pravni status, se pričakuje registracija. V Odboru za ustavne zadeve so mnogi v vseh strankah poudarili pomembnost tega, da Svet postane del tega sistema. Glasovanje Odbora za ustavne zadeve predstavlja pomemben korak naprej, a naše delo v zvezi s preglednostjo se nadaljuje. Podpiram poročilo Carla Casisija in glasoval sem „za“.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Zaradi velikega problema na področju verodostojnosti ne trpi le Evropski parlament, ampak celotna Evropska unija. Čeprav je Parlament končno dosegel sporazum o registru o preglednosti, bo nedvomno zaradi popuščanja pritisku nedavnega lobističnega škandala ta register brez moči. Poleg vsega dela, opravljenega za podjetja ali mednarodne družbe, bo nujno treba dokumentirati tudi vse plačano lobiranje za interesne skupine, kot so poklicne organizacije in sindikati.
Državljani imajo pravico do preglednosti, saj njihovi obvezni prispevki ohranjajo obstoj zakonitih skupin lobijev. Popolno razkritje bi moralo poleg plač vključevati tudi honorarje, vabila na večerje itd. Ker ti ukrepi predstavljajo korak v pravo smer, sem glasoval za poročilo.
Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Vzpostavitev skupnega registra o preglednosti in izboljšanje vseh pravil o preglednosti v Evropskem parlamentu sta potrebna za povečanje zaupanja državljanov v dejavnosti Parlamenta in zagotavljanje potrebne preglednosti za te dejavnosti. Glasoval sem za obe poročili gospoda Casinija in veselim se najboljših možnih predlogov delovne skupine Evropskega parlamenta za preglednost in ureditev dejavnosti lobi.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pogodba o Evropski uniji ureja in spodbuja odnose med institucijami in oblikovalci politik na eni strani ter civilno družbo, državljani EU in predstavniškimi združenji na drugi strani. Po ratifikaciji Lizbonske pogodbe so se pristojnosti Parlamenta povečale in zdaj je v okviru rednega zakonodajnega postopka sozakonodajalec na skoraj vseh področjih. Tako bo postal še bolj zanimiv za zastopnike interesov, ki imajo poleg tega pomembno vlogo v odprtem in pluralističnem dialogu, na katerega se opira demokratični sistem, in so pomemben vir informacij za poslance pri izvajanju njihovega mandata. Vendar pa je nujno vzpostaviti mehanizme za dokumentiranje in spremljanje. Ob upoštevanju tega sem glasovala za to poročilo o spremembi Poslovnika Parlamenta zaradi vzpostavitve skupnega registra za registracijo in spremljanje organizacij in fizičnih oseb, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU.
Phil Prendergast (S&D), v pisni obliki. – Podpiram poročilo o sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma med Parlamentom in Komisijo o skupnem registru o preglednosti. Pričakuje se, da se vsi akterji, ki poskušajo vplivati na odločanje in izvajanje politike na evropski ravni, pridružijo skupnemu registru, kar bo poenostavilo registracijo in dostop do informacij o lobistih. Tistim, ki se ne bodo vpisali, ne bodo dobili dolgoročnih izkaznic za vstop v Evropski parlament. To je šele prvi korak v smeri preglednih odnosov med evropskimi institucijami in lobisti. Registracija bi morala biti obvezna in Svet bi se moral prav tako čim prej pridružiti temu sporazumu.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Po Lizbonski pogodbi je Parlament dobil status sozakonodajalca na skoraj vseh področjih, zaradi česar so lobisti vanj usmerili mnogo pozornosti. Ob upoštevanju tega in v prid preglednosti, ki bi morala voditi dialog med temi interesnimi skupinami in institucijami Unije, sta se Parlament in Komisija dogovorila, da vzpostavita skupni register, katerega namen sta registracija in spremljanje organizacij, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU. Za ta namen je nujno spremeniti Poslovnik in glasoval sem za te spremembe.
Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Za preglednost se moramo boriti znotraj evropskih institucij in v zvezi s tem pozdravljam sporazum s Komisijo, katerega namen je vzpostavitev skupnega registra interesnih skupin evropskih institucij.
Rada bi podala le eno pripombo, da obžalujem nepripravljenost Sveta, da sprejme ta skupni register. Ali je nujno gledati nazaj in še naprej zagovarjati pomanjkanje preglednosti namesto odprtosti? Vendar pa so tudi predstavniki držav članic dolžni zagotavljati informacije in preglednost pri svojih odnosih z evropskimi državljani. Imam tudi željo za prihodnost. Mislim, da je nujno, da se postopoma pomikamo v smeri sistema v ameriškem slogu, ki ima za seboj 65 let izkušenj in temelji na objavi ključnih dokumentov lobističnih skupin (na primer, vseh pogodb za več kot 10 tisoč USD).
Rada bi povedala še zadnjo misel o zakonodajnem odtisu, ki je v teoriji dobra zamisel, ne pa tudi v praksi. Ne zato, ker bi izpodbijal načelo neodvisnosti poslancev, ampak zato, ker bi pripeljal do neskončnih razprav v parlamentarnih odborih o tem zakaj in zaradi česa so bili izbrani sestanki z enim lobistom namesto z drugim in zakaj tako pogosto. Da zaključim, pomembno je najti učinkovit in močan sistem. Še vedno smo daleč od tega.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – (FR) Koristno je prisluhniti stališča različnih interesnih skupin, ko evropski zakonodajni organ oblikuje in sprejema del zakonodaje. Vendar pa moramo, da bi izmerili te vplive, imeti obvezen seznam vseh lobistov v registru, ki je skupen vsem institucijam.
Ravno je bilo sprejeto besedilo, ki predstavlja zanimiv prvi korak v smeri identifikacije različnih tipov lobistov in vsot, ki jih uporabljajo za poskuse vplivanja na odločitve, ki jih je treba sprejeti. Razviti ga je treba naprej. Tudi Svet bi moral sodelovati v skupnem registru, ki bi moral postati obvezen in služiti kot dinamičen instrument za zagotavljanje preglednosti postopka odločanja. To ni v interesu evropske demokracije.
Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Pogodba o Evropski uniji je namenjena priznavanju in spodbujanju odnosov med institucijami in evropskimi politiki na eni strani ter civilno družbo, državljani EU in predstavniškimi združenji na drugi strani. Institucije dajejo državljanom in predstavniškim združenjem možnost izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije. Zlasti institucije vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo.
S sprejetjem Lizbonske pogodbe so se pristojnosti Parlamenta povečale in zdaj je v okviru rednega zakonodajnega postopka sozakonodajalec na skoraj vseh področjih. Evropski parlament in Komisija sta se ob upoštevanju tega ustavnega razvoja strinjala, da vzpostavita skupni register, katerega namen sta registracija in spremljanje organizacij in fizičnih oseb, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU. Zaradi upoštevanja sprememb obstoječih pravic in dolžnosti in vzpostavitve novih pravic in dolžnosti za poslance resolucija, ki je bila sprejeta danes, zagovarja potrebo po spremembi Poslovnika Parlamenta.
Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) Poročilu smo najprej nasprotovali, saj so bila za lobiste v njem uporabljena ista pravila kot za javne organe, vključno s predstavniki regij v EU; vendar pa je bilo na naše zahteve poročilo spremenjeno. Menimo, da je prav, da se vzpostavi kodeks ravnanja za tiste, ki imajo dostop do Parlamenta v imenu zasebnih združenj ali podjetij, in prav tako menimo, da je prav, da se ne uporabljajo enaka pravila za cerkve, politične stranke, sindikate in javne organe. Zato smo glasovali za to poročilo.
Niki Tzavela (EFD), v pisni obliki. – (EL) V poročilu gospoda Casinija je poudarjena pomembnost spremembe Poslovnika Evropskega parlamenta po vzpostavitvi skupnega registra o preglednosti. Glasovala sem za to poročilo, ki potrjuje pomembnost, ki jo evropske institucije pripisujejo preglednosti, ker se strinjam s stališčem, da bo vzpostavitev tega registra pripomogla pri nadzoru vseh organizacij in oseb, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU.
Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. – Podprl sem današnje poročilo, ki poziva k vzpostavitvi skupnega registra lobistov in interesnih skupin. To je prvi korak v smeri večje preglednosti tako v Evropskem parlamentu kot v Komisiji. „Register o preglednosti“ bo olajšal dostop državljanom, ki želijo najti posebne informacije glede tega, katere organizacije in posamezniki imajo stik s poslanci EP in z uradnimi osebami Komisije. Parlament je jasno pokazal, da bo registracija lobistov, bi ki bi se radi sestali s poslanci EP, od zdaj naprej obvezna. Menim, da je spodbudno znamenje Sveta, da bo prav tako premislil o vzpostavitvi takšnega registra, in jih pozivam, naj to nemudoma storijo.
Iva Zanicchi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za poročilo gospoda Casinija. Preglednost v dejavnostih, v katerih sodelujejo evropske institucije, čeprav je bila zadnje čase omadeževana, je temeljni pogoj za zakonitost in osnovni dejavnik pri vzpostavitvi ustreznih in odprtih odnosov s predstavniškimi združenji. Zato menim, da vzpostavitev skupnega registra za Parlament in Komisijo, da bi se združile vse informacije o organizacijah in posameznikih, ki so v stiku z institucijami, ne bo le racionaliziralo birokratskih postopkov z zagotavljanjem ene same registracije, ampak bo tudi jasna izboljšava, ki vodi k povečani odprtosti in preglednemu dialogu z omenjenimi lobisti.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to poročilo. To je prvi korak v smeri zagotavljanja boljše preglednosti pri delu institucij in zagotavljanju skladnosti s pravili javne uprave v Uniji. Register o preglednosti, kakor se bo imenoval od zdaj, ni obvezen, a fizične osebe in organizacije, ki lobirajo, se bodo prisiljene registrirati, če želijo dovoljenje za pridobitev dostopa do Evropskega parlamenta. Registrirani subjekti bodo morali prijaviti svoje vire dohodkov in interese, pa tudi predložene zakonodajne predloge. Tako se bo povečala preglednost in zagotovljene bodo izčrpnejše informacije v zvezi s fizičnimi osebami ali organizacijami, ki stopajo v stik s poslanci Evropskega parlamenta glede nekaterih vprašanj ali z nekaterimi predlogi. Menim, da bi morali nadaljevati s pogovori s Svetom, da bi se pridružil registru o preglednosti in da bo ta register postal skupni register za vse tri institucije.
Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Med Parlamentom in Komisijo je približno 4600 organizacij, ki so prijavljene kot interesne skupine. Po sprejetju Lizbonske pogodbe so se pristojnosti Parlamenta povečale in zdaj je v okviru rednega zakonodajnega postopka sozakonodajalec na skoraj vseh področjih. Tako postaja še bolj zanimiv za zastopnike interesnih skupin.
To poročilo, za katerega sem glasovala, sledi institucionalnemu sporazumu o vzpostavitvi skupnega prostora za registracijo in izvajanje nadzora nad lobisti in drugimi interesnimi skupinami v Komisiji in Parlamentu. Skupni register med različnimi institucijami bo ustvarjen s ciljem, da prispeva k večji preglednosti, in bo razlikoval med interesnimi skupinami, ki zastopajo civilno družbo in javne organe.
Zaradi preglednosti je enako pomembna vzpostavitev sistema za obvezno navajanje vseh sestankov med registriranimi organizacijami in poslanci, ki so odgovorni za to zakonodajo, in jih je treba dokumentirati v prilogi k ustreznim poročilom in priporočilom. Ravno tako je pomembno, da se Svet pridruži registru.
Gerard Batten, John Bufton, David Campbell Bannerman and Derek Roland Clark (EFD), v pisni obliki. – Poslanci EP UKIP smo se vzdržali tega glasovanja, in sicer ne zato, ker ne bi želeli preglednosti, ampak zato, ker so ti predlogi neustrezni. Če bi glasovali za predlog, bi to pomenilo podpiranje neustreznih določb.
Sergio Berlato (PPE), v pisni obliki. – (IT) Vzpostavitev skupnega registra s strani Parlamenta in Komisije, da bi na enem mestu združila vse informacije o akterjih, ki so v stiku z institucijami, je korak naprej v smeri večje preglednosti. Preglednost v političnih institucijah je po mojem mnenju ključna za odprt dialog s civilno družbo. Zagotavljanje, da je mogoče mnenja in informacije dati v javnost ali javno izmenjevati v različnih sektorjih v zakonih Unije in obenem zagotavljanje, da so posamezniki, ki igrajo aktivno vlogo pri oblikovanju in izvajanju politik EU, nadzorovani so dejansko pomembni dejavniki v demokratičnem življenju institucij.
Vendar pa bi rad izrazil nekatere pridržke. Ne strinjam se z izločitvijo vrste akterjev iz obsega registra, kot so socialni partnerji in lokalni, regionalni in občinski organi oblasti. Ta izločitev ni upravičena, ker imajo ti akterji posebne interese in igrajo ravno tako aktivno vlogo pri sprejemanju odločitev kot mnogo drugih predstavniških združenj. Mislim tudi, da je treba jasneje določiti zahtevane informacije, da to ne bi omogočilo različnih razlag, kot se dogaja v sedanjih razmerah.
Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker je preglednost političnih institucij temeljni pogoj za zakonitost. Preveriti moramo, kako se sprejemajo odločitve, kaj na njih vpliva in končno, kako se dodeljujejo sredstva, tj. davkoplačevalski denar. Pravila lobiranja so zato predvsem vprašanje zakonitosti. Evropski parlament je bil prva evropska institucija, ki je obravnavala pojav vedno večjega števila interesnih skupin na evropski ravni in zato je treba pregledati posledice tega razvoja. Po volitvah v Evropski parlament je bila med Parlamentom in Komisijo oblikovana nova delovna skupina, ki je novembra 2010 sprejela osnutek sporazuma o vzpostavitvi registra o preglednosti. Glede na nov osnutek registracija ni obvezna, a zdaj imajo le predstavniki registriranih interesnih skupin dovoljen vstop v prostore Evropskega parlamenta. Skupni register zagotavlja širšo udeležbo vseh kategorij izvajalcev in netrgovinskim organizacijam olajšuje opravljanje njihovega dela. Menim, da ta skupni register predstavlja še en korak v smeri večje preglednosti v evropskih institucijah in da bo povečal tudi zaupanje državljanov v delo teh institucij.
Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to poročilo, saj je pomembno razjasniti zadeve v času, ko vloga lobijev še vedno sproža mnogo razprav in včasih ugibanj med evropskimi državljani. Vendar pa obžalujemo, da registracija organizacij ni obvezna, zlasti glede na to, da se je de facto obvezno registrirati, da bi prejeli izkaznico za vstop v naše prostore. Na drugi strani pa smo se borili za zagotavljanje, da na urade, ki zastopajo lokalne, regionalne in občinske organe oblasti v evropskih institucijah, ta ukrep ne bo vplival, kar je v nasprotju z načrti prvotnega besedila. Menimo, da so te strukture neposreden rezultat demokratično izvoljenih teles. Prestavljajo splošni interes in bi jih bilo zato treba razlikovati od lobistov, ki zagovarjajo interese posameznikov. Vendarle pa je ta register pomemben korak naprej, ker na mnogih področjih pomanjkanje preglednosti, ki obdaja vlogo lobijev, lahko predstavlja resničen demokratični problem.
Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta sporazum je prvi korak, čeprav nedvomno pomemben, k večji preglednosti s tem, da postane registracija lobistov, ki želijo imeti trajen dostop do Parlamenta in Komisije, de facto obvezna, vključno z vsemi informacijami, ki določajo pravno strukturo in finančne interese zadevne organizacije.
Obstoj registra organizacij in zaposlenih, ki sodelujejo pri odločanju in izvajanju politik EU tako povečuje preglednost v dialogu med temi predstavniki civilne družbe in institucij Unije, medtem ko hkrati vzpostavlja zavezujoče ukrepe v primeru kršitve kodeksa ravnanja v prilogi k sporazumu.
Upam, da bo kmalu narejen drugi korak v smeri ustvarjanja strožjih standardov, ki zagotavljajo doslednost v javni upravi EU, in krepitve institucionalnih pravil.
Žal mi je, da Svet ni sodeloval pri sporazumu in se pridružil registru o preglednosti, saj to vpliva na verjetnost doseganja potrebne ravni preglednosti na vseh ravne zakonodajnega postopka EU. Rad bi vas spomnil, da je raven preglednosti političnih institucij vedno bolj povezana z njeno zakonitostjo.
Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Preglednost političnih institucij je pogoj za njihovo zakonitost. Ne bi smelo biti težko preveriti, kako se sprejemajo odločitve, kaj na njih vpliva in končno, kako se dodeljujejo sredstva, tj. davkoplačevalski denar. Pravila lobiranja so zato predvsem vprašanje zakonitosti. Podprl sem poročilo, ki vzpostavlja skupni register za lobiste (register o preglednosti) med Evropskim parlamentom in Komisijo. Register po obsegu zajema mnogo dejavnosti, ki se izvajajo s ciljem neposrednega ali posrednega vplivanja na oblikovanje ali izvajanje politik ter procese odločanja evropskih institucij. Od vseh organizacij, ki se ukvarjajo z dejavnostmi s področja uporabe registra, ne glede na njihov pravni status, se pričakuje registracija. Ta sporazum z Evropsko komisijo ne ureja le prostovoljne registracije, čeprav lobisti, ki niso vključeni v skupni register ne bodo več mogli pridobiti dolgoročne izkaznice za vstop v Evropski parlament. Naslednji korak bo razširitev skupnega registra na vse institucije EU in prepričati Komisijo in Svet, da poskrbita, da bo obvezen. Potrebujemo jasna pravila, ki bodo ljudem in organizacijam preprečila nepregledno vplivanje na odločanje v EU.
Christine De Veyrac (PPE), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam sprejetje poročila gospoda Casinija o uvedbi registra o preglednosti, ki je skupen Parlamentu in Komisiji. Uvedba javnega registra, v katerega se morajo prijaviti lobiji, če želijo dostop do teh dveh institucij, predstavlja resničen demokratični napredek v korist državljanov. S tega vidika je prihodnja obveznost, da poročevalci objavijo imela lobijev, s katerimi so se sestali, dodaten korak v smeri popolne neodvisnosti Evropskega parlamenta in bo zagotovil uravnoteženo zastopanje interesov vseh evropskih državljanov.
Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to poročilo, ki predlaga, da bi moral seznam interesnih skupin skupen vsem različne evropske institucije. Do danes je bilo za interesne skupine v Evropskem parlamentu potrjenih več kot 1700 organizacij in v Komisiji 3900. Če bi radi podali veljavne pripombe o temi tehnične narave, običajno informacije pridobite od ljudi, ki največ vedo o teh temah. Vedno je bilo tako in tudi v prihodnosti bo. Lobiji igrajo koristno in bistveno vlogo v zakonodaji, če so stvari pregledne. Da bi to dosegli, so v sprejetem poročilu določena nova pravila in ustvarjen „register o preglednosti“, ki je skupen Komisiji in Parlamentu. Državljani bodo našli obsežno zbirko informacij o različnih kontaktnih osebah v institucijah EU. Sistem „vse na enem mestu“ bo poenostavil registracijo zastopnikov posebnih interesov, bodisi iz trgovinskih bodisi iz netrgovinskih organizacij. Parlament prav tako želi zlasti, da se na koncu poročil omenijo zlasti vsi sestanki med poslanci EP in interesnimi skupinami na določeno temo. Obžalujem dejstvo, da vpis ni obvezen, a kot pravi rek: „Chi va piano va sano“.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o spremembi Poslovnika Evropskega parlamenta zaradi vzpostavitve skupnega registra o preglednosti, ker bi moralo načelo preglednosti voditi vse tiste, ki so udeleženi pri odločanju in izvajanju politike EU. Vendar pa menim, da bi moral biti ta register obvezen in razširjen na vse evropske institucije.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Leta 2006 je Komisija predlagala, da se vse lobiste Komisije in Parlamenta registrira na enem mestu. V resoluciji, ki je bila sprejeta 8. maja 2008, je Parlament pozdravil predlog in pozval k medinstitucionalnemu sporazumu o vzpostavitvi skupnega registra med Parlamentom, Komisijo in Svetom. Poleg tega je Parlament obenem predlagal pogajanja o skupnem kodeksu ravnanja za lobiste in razpravo o sankcijah, ki bi se uporabljale v primeru kršitev.
V okviru tega sporazuma je stalen dostop do prostorov Parlamenta dovoljen le registriranim zastopnikom interesov. Vseeno pa skupni register skuša zagotavljati najširšo udeležbo vseh kategorij izvajalcev, obenem pa spoštuje njihove različne ali posebne dolžnosti. V obseg registra niso vključeni socialni partnerji, cerkve, politične stranke ter lokalni, regionalni in občinski organi oblasti, saj so upoštevane njihove posebne značilnosti.
Takšen sporazum bi pridobil, če bi se mu pridružil Svet. Verjamem, da bi morali biti Parlament in njegovi poslanci za zgled glede preglednosti njihovih dejavnosti in jasnosti njihovih ciljev.
Glasoval sem za.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Preglednost je osnova demokracije. Je pravica državljanov in pomaga ohranjati verodostojnost evropskih institucij: Parlamenta, Komisije in Sveta. – To poročilo, ki ga je pripravil gospod Casini, je povezano s sklenitvijo medinstitucionalnega sporazuma med Parlamentom in Komisijo o skupnem registru o preglednosti. Rad bi izpostavil, da je bil parlament prva institucija, ki je analizirala pojav skupin pritiska, ko je leta 1996 uvedla register za lobiste. Leta 2006 je Komisija predlagala, da se prek „pobude za preglednost v Evropi“ vzpostavi register „vse na enem mestu“ za lobiste v Komisiji in Evropskem parlamentu. Preglednost je res bistvena za delovanje evropskih institucij, ki so pogosto obtožene, da jim je primanjkuje. Evropska javnost zahteva visoko raven preglednosti od svojih predstavnikov, ne le v teoriji, ampak najpomembneje v praksi. Tako pozdravljam sprejetje osnutka sporazuma o vzpostavitvi „registra o preglednosti“ in prepričan sem, da bo predstavljal pomemben korak naprej pri preglednosti evropskih institucij in bo prispeval k okrepitvi evropskega projekta med javnostjo.
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Začnimo s predpostavko, kot je navedeno v tem poročilu, da je „[p]reglednost političnih institucij [...] pogoj za njihovo legitimnost. Ne bi smelo biti težko preveriti, kako se sprejemajo odločitve, kaj na njih vpliva in končno, kako se dodeljujejo sredstva [...]“. Preglednost institucij in jasnost dejanj njihovih predstavnikov bi morala biti neločljivo povezana elementa prave in resnične demokracije.
Žal vemo, da je včasih velika razlika med lepo zvenečimi besedami in dejanji. Parlament je bil prva evropska institucija, ki je spregovorila o temi vedno večjega števila lobijev na evropski ravni, ko je leta 1996 vzpostavila register zastopnikov interesnih skupin.
Tudi Komisija je kasneje začela s pobudami na tem področju in v letu 2008 je bila ustanovljena delovna skupina med Parlamentom in Komisijo. Leta 2009 je delovna skupina sprejela skupno izjavo in predlagala skupni kodeks ravnanja.
Leta 2010 je nova delovna skupina sprejela osnutek sporazuma za vzpostavitev „registra o preglednosti“, ki zagotavlja najširšo možno udeležbo vseh kategorij izvajalcev, obenem pa spoštuje njihove različne in posebne identitete. Pomembno je spremljati praktične rezultate tega ukrepa.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) V poročilu je navedeno, da je „[p]reglednost političnih institucij [...] pogoj za njihovo legitimnost. Ne bi smelo biti težko preveriti, kako se sprejemajo odločitve, kaj na njih vpliva in končno, kako se dodeljujejo sredstva [...]“.
Vendar pa je med teorijo in realnostjo pogosto velika vrzel kljub temu, da je Parlament prva institucija EU, ki se ukvarja s pojavom vedno večjega števila interesnih skupin na evropski ravni in zlasti s posledicami tega razvoja za zakonodajni postopek. Po različnih poročilih in poglobljenih razpravah je Parlament leta 1996 vzpostavil svoj register za zastopnike interesnih skupin.
Med tem je Komisija prav tako sprožila pobude, s katerimi je leta 2008 ustvarila skupno delovno skupino na visoki ravni med Parlamentom in Komisijo. Leta 2009 je delovna skupina sprejela skupno izjavo in predlagala skupni kodeks ravnanja. Po volitvah v Evropski parlament je bila oblikovana nova delovna skupina Parlamenta in Komisije.
Novembra 2010 je ta delovna skupina uspela sprejeti osnutek sporazuma za vzpostavitev „registra o preglednosti“, ki zagotavlja najširšo možno udeležbo vseh kategorij izvajalcev, obenem pa spoštuje njihove različne in posebne identitete.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – Preglednost političnih institucij je pogoj za njihovo zakonitost. Ne bi smelo biti težko preveriti, kako se sprejemajo odločitve, kaj na njih vpliva in kako se dodeljujejo sredstva, tj. davkoplačevalski denar. Pravila lobiranja so zato predvsem vprašanje zakonitosti.
Parlament je bil prva evropska institucija, ki je obravnavala pojav vedno večjega števila interesnih skupin na evropski ravni in zlasti posledice tega razvoja na zakonodajni postopek. Medtem ko registracija ni obvezna, jo je možno „de facto“ šteti za tako, ker je stalni dostop do prostorov Parlamenta zagotovljen le registriranim zastopnikom. Vendar pa je zaželeno, da se v prihodnosti doseže sistem registracije, ki bo obvezen „de jure“.
Skupni register zagotavlja najširšo udeležbo vseh kategorij izvajalcev, obenem pa spoštuje njihove različne ali posebne identitete. Zaradi novega imena - register o preglednosti - se vanj lažje vpišejo nekomercialne organizacije. To bo predstavljalo korak naprej v smeri večje preglednosti v evropskih institucijah in upam, da bo prispevalo k temu, da bo evropski projekt med državljani Evrope dobil večjo zakonitost.
Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Dobro znano dejstvo je, da je v Bruslju dejavnih več kot 15 tisoč lobistov, ki poskušajo vplivati na zakonodajna besedila, ki se tu sprejemajo, in da posegajo vmes na vseh stopnjah zakonodajnega postopka. Kljub dejstvu, da ta dejavnost v Franciji velja za zelo negativno, pa ni popolnoma nezakonito, da interesne skupine, ne glede na to, ali so trgovinske, družbene, sindikati itd., skrbijo za sporočanje svojih stališč in stroke, zlasti manj poučenim javnim uslužbencem in izvoljenim predstavnikom. Zato je smiselno, da so ti lobiji in njihovi zastopniki našteti v registru in da bi morali biti tudi njihovi glavni viri financiranja tudi navedeni v tem registru, zlasti, če prihajajo iz evropskega proračuna.
Registracija bi morala biti obvezna, ne le za to organizacije, ampak tudi za vse skupine zunaj Parlamenta, vključno s tistimi, ki naj bi izpolnjevale vlogo, ki jo določajo pogodbe (sindikati, cerkve, filozofske organizacije, lokalni organi oblasti itd.), vključno s skupinami, ki jih delno ali v celoti sestavljajo poslanci, kot so Evropski prijatelji Izraela, ker v tem primeru ravnajo kot interesne skupine in ne kot poslanci. S tega vidika sporazum, o katerem glasujemo danes, ni dovolj daljnosežen v smislu preglednosti.
Estelle Grelier (S&D), v pisni obliki. – (FR) Po nedavnih dogodkih, ki so izpostavili morebitne zlorabe lobiranja, se je pokazalo še toliko nujneje povečati preglednost glede dela interesnih skupin v evropskih institucijah. Združitev seznamov registriranih lobistov v Parlamentu in Komisiji predstavlja prvi korak v smeri sestavljanja izčrpnega registra lobijev, ki so dejavni v Bruslju, in pozneje v smeri večjega dostopa do demokratičnih preverjanj in stanj pri postopku odločanja. Vendar pa sem se borila, da bi preprečila vpliv tega ukrepa na lokalne organe oblasti v evropskih institucijah. Pravzaprav menim, da so te strukture neposreden rezultat demokratično izvoljenih teles (mestni, okrožni, regionalni sveti itd.). Prestavljajo splošni interes in bi jih bilo zato treba razlikovati od lobistov, ki zagovarjajo interese posameznikov. Poleg tega upam, da se bo ta register razvil tako, da bo nekoč postal obvezen in vključil vse lobiste, ki so aktivni v evropskih institucijah. Pojem preglednosti je ključen za politiko Evropske unije in razširiti ga je treba, da bo zajemal vse interesne skupine, ki sodelujejo pri njenem delovanju.
Roberto Gualtieri (S&D), v pisni obliki. – (IT) Potrditev skupnega registra o preglednosti po tem, ko ga je v Odboru za ustavne zadeve podprla velika večina, predstavlja še en korak v smeri večje preglednosti parlamentarne dejavnosti. Skupni register med Evropskim parlamentom in Komisijo, ki je javen in dostopen v spletu, bo državljanom poenostavil preverjanje različnih interesnih skupin, s katerimi komunicirajo poslanci EP.
Vendar pa je treba sporazum še izboljšati, saj je registracija akterjev še vedno prostovoljna, čeprav je temeljni pogoj za pridobitev dostopa do tej institucij. Naslednji cilj bo zato, da postane registracija obvezna za vse lobiste. Pričakujemo tudi, da bo kot druge evropske institucije tudi Svet upošteval znake Parlamenta in Komisije in sodeloval v registru.
Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) To poročilo sem pozdravil, ker je preglednost političnih institucij temeljni pogoj za zakonitost. Ne bi smelo biti težko preveriti, kako se sprejemajo odločitve, kaj na njih vpliva in končno, kako se dodeljujejo sredstva, tj. davkoplačevalski denar. Pravila lobiranja so zato predvsem vprašanje zakonitosti. Dosežki ustrezajo ciljem, ki jih je Parlament določil v najbolj bistvenih točkah: Prvič, čeprav registracija ni obvezna – kot je bil cilj Parlamenta –, jo je možno de facto šteti za obvezno, ker imajo trajen dostop do prostorov Parlamenta dovoljen le registrirane interesne skupine. Drugič, skupni register zagotavlja najširšo udeležbo vseh kategorij izvajalcev, obenem pa spoštuje njihove različne ali posebne identitete. Zaradi novega imena - register o preglednosti - se vanj lažje vpišejo nekomercialne organizacije. Tretjič, novi mehanizem zagotavlja dodatne informacije o številu posameznikov, ki sodelujejo v vseh dejavnostih, povezanih z registrom, in o ravni sredstev EU, ki jih je prejel registracijski zavezanec. Nudil bo pojasnila o upravičenih dejavnostih, ki spadajo na področje registra, in postopkih, ki se bodo uporabljali za obravnavo pritožb. Menim, da je bilo nujno sprejeti osnutek sporazuma o vzpostavitvi registra o preglednosti. Skupni register bo korak k večji preglednosti v evropskih institucijah, kar bo morda prispevalo k večji zakonitosti evropskega projekta v očeh državljanov.
Agnès Le Brun (PPE), v pisni obliki. – (FR) Za interesne skupine v Evropskem parlamentu je potrjenih več kot 1700 organizacij in v Komisiji 3900. Te organizacije so bile do zdaj navedene v dveh različnih registrih, za vsako institucijo je bil eden. Leta 2008 je Parlament pozval z združitvi teh evidenc, da se olajša dokumentiranje. Med Parlamentom in Komisijo je bil dosežen institucionalni sporazum, katerega cilj je bil vzpostavitev skupnega registra. Ta sporazum je čakal na potrditev in je bil dan na glasovanje v evropski zakonodajni zbornici. Glasovala sem za to besedilo, ker bo omogočilo večjo preglednost v zvezi z dejanji interesnih skupin. Res je, da v okviru tega besedila navedba v tem registru ni obvezna, a Parlament bo tako registracijo zahteval za vsako organizacijo, ki želi uporabljati njegove prostore. V besedilu je predlagana tudi uvedba „zakonodajnega odtisa“ za lobiranje, in sicer z zapisom vseh interesnih skupin, ki so igrale vlogo pri izdelavi zakonodajnih aktov, v prilogi k tem aktom. Napovedano je, da bo skupni register v spletu na voljo Junija.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Preglednost političnih institucij je pogoj za njihovo zakonitost. Ne bi smelo biti težko preveriti, kako se sprejemajo odločitve, kaj na njih vpliva in končno, kako se dodeljujejo sredstva, tj. davkoplačevalski denar. Pravila lobiranja so zato predvsem vprašanje zakonitosti. Parlament je bil prva evropska institucija, ki je obravnavala pojav vedno večjega števila interesnih skupin na evropski ravni in zlasti posledice tega razvoja na zakonodajni postopek. Parlament je po več poročilih in temeljitih razpravah leta 1996 vzpostavil svoj register zastopnikov interesov. Skupni register bo korak k večji preglednosti v evropskih institucijah, kar bo morda prispevalo k večji legitimnosti evropskega projekta med državljani EU.
Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Nobena skupina pritiska, ki zastopa trgovinske interese, ne bi smela dobiti izkaznice za stalni dostop do evropskih institucij. Njihov dostop do Evropskega parlamenta mora biti strogo omejen na sestanke, ki jim jih odobrijo poslanci in politične skupine.
Predlagani „register o preglednosti“ ni nič drugega kot upravna uzakonitev. Služi za ohranjanje sedanjega položaja. Pred lobisti je svetla prihodnost. Glasoval bom proti temu hinavskemu poročilu, ki ga obsojam. Bolje bi bilo, če bi morali ti ljudje prijaviti svoje osebne povezave z mediji, pa tudi svoje parlamentarne in upravne povezave z Evropskim parlamentom.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Parlament in Komisija dajeta dober zgled z vzpostavitvijo skupnega registra o preglednosti, da se lobistom in drugim interesnim skupinam zagotovi možnost akreditacije. Poleg tega je obvezen značaj registra za vse lobiste, ki želijo stalen dostop do Parlamenta in Komisije, pomemben korak pri povečevanju preglednosti odnosov med temi organizacijami in evropskimi institucijami. Ponavljam, obžalujemo, da se Svet ni sprejel teh ukrepov.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Prostovoljni register je popoln nesmisel in ne bo povečal preglednosti. Poleg tega Svet ministrov še ni vključen, kar pomeni, da pri tem ne sodelujejo niti vsi ključni zakonodajni organi. Tudi, če bi se Svet vključil, še bi bilo še vedno dovolj vrzeli. Domnevno se z uradnimi listinami, ki jih objavlja Komisija, ukvarja 1350 strokovnih skupin. Vendar pa identiteta članov teh svetovalnih teles, ki se sestajajo za zaprtimi vrati, ostaja močno varovana skrivnost.
Komisija zdaj posveča več pozornosti dejavnostim nekdanjih komisarjev v obdobju takoj po odhodu iz Bruslja. Vendar pa, ali obstajajo tudi kontrole v drugi smeri? Pomisliti moramo le na zadnjo potezo združenja glasbene industrije pri uradu za avtorske pravice. Ker predlagani ukrepi pomenijo korak v pravo smer, sem glasoval za to poročilo.
Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Popolnoma podpiram odločitev, ki smo jo sprejeli danes o sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom in Komisijo o skupnem registru o preglednosti.
Parlament vodi register interesnih skupin od leta 1996 in bi moral biti v tem smislu za zgled drugim institucijam. Evropska komisija svojega registra lobistov ni vzpostavila do leta 2008 in Svet Evropske unije ga še vedno nima. Sklep, ki ga je sprejel Evropski parlament, bo združil registra lobistov in interesnih skupin, ki ju zdaj ločeno vodita zgoraj omenjeni instituciji. Ta postopek bo povzročil večjo preglednost in predvsem poenostavil dostop do informacij, ki bodo zbrane na enem mestu. Vzpostavitev skupnega registra je koristna tudi za lobiste, saj se morajo registrirati le enkrat. Sklep prav tako izključuje socialne partnerje, cerkve, politične stranke ter lokalne in regionalne vlade iz registra o preglednosti. Poleg tega bodo interesne skupne evidentirane v obrazložitvi poročila ali priporočila, če bodo pridobile sestanek s poslancem glede zakonodajne dokumentacije. Po mojem mnenju je ta sklep pomemben korak pri povečevanju preglednosti in nestrpno čakam, da se Svet EU pridruži skupnemu registru.
Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Institucije si svoj ugled zaslužijo s preglednim delovanjem. To poročilo, za katerega sem glasoval, postavlja vprašanje odgovornosti na ustrezne temelje. Državljani morajo imeti enostaven in nemoten dostop v postopku odločanja na vpliv in dejavnosti zastopnikov interesnih skupin. Dejstvo je, da je bil Evropski parlament na evropski ravni prva institucija, ki se je ukvarjala s pojavom velikega števila interesnih skupin. Prav tako je dejstvo, da imamo tu še vedno močno rast, kar je posledica stalnega širjenja zakonodajnih pristojnosti Parlamenta. Posledično je skupni register prvi in pomemben korak pri nadzoru in varovanju preglednih dejanj interesnih skupin.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Preglednost političnih institucij je temeljni pogoj za zakonitost in je nujna v etičnem smislu. Parlament je bil prva institucija EU, ki je obravnavala pojav vedno večjega števila interesnih skupin na evropski ravni in zlasti posledice tega razvoja na zakonodajni postopek. Parlament je po več poročilih in temeljitih razpravah leta 1996 vzpostavil svoj register zastopnikov interesov. Komisija je leta 2006 izdala „Pobudo za preglednost v Evropi“, v kateri je predlagala skupni register „vse na enem mestu“ za lobiste pri Komisiji in Parlamentu. Parlament je na to pobudo Komisije odgovoril s poročilom Odbora za ustavne zadeve o pripravi okvira za dejavnosti zastopnikov interesov v institucijah Evropske unije. Resolucija je bila sprejeta na plenarnem zasedanju 8. maja 2008. Nato je delovna skupina novembra 2010 sprejela osnutek sporazuma o vzpostavitvi registra o preglednosti, saj je Parlament dosegel svoje glavne cilje. Mednim, da je skupni register korak v smeri večje preglednosti v evropskih institucijah, zato sem glasovala za to poročilo.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Dejavnost zastopnikov interesov z različnih področij v zvezi z institucijami Unije – v tem primeru Parlamentom in Komisijo – ima neizpodbitne prednosti. Povečuje obseg pomembnih informacij za odločanje in zagotavlja znanje zakonitih interesov, ki jih velja obravnavati. Vendar pa je bistveno varovati preglednost dejanj institucij EU, da se v končni fazi zagotovi njihova zakonitost in temeljita obravnava njihovih možnosti brez zlorabe moči. Zato pozdravljam sklenitev tega sporazuma, ki s tem, ko določa registracijo vseh lobistov, ki bi radi uživali stalen dostop do Parlamenta in Komisije de facto obvezen, predstavlja odločilen korak pri krepitvi preglednosti v dialogu med institucijami EU in temi predstavniki civilne družbe.
Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Preglednost dejavnosti političnih institucij je pogoj za njihovo zakonitost. Vedno in v vseh razmerah bi moralo biti enostavno preveriti, kako je bila sprejeta odločitev, kateri dejavniki so vplivali na njo in zlasti, kako so bila uporabljena sredstva – kar pomeni davkoplačevalski denar. Parlament je bil prva evropska institucija, ki je leta 1996 vzpostavila register lobistov. Resolucija, ki je bila sprejeta danes, izpostavlja dejstvo, da vzpostavitev skupnega registra zagotavlja najširšo udeležbo vseh kategorij izvajalcev, obenem pa spoštuje njihove različne ali posebne identitete. Ta mehanizem zagotavlja pomembne informacije o številu posameznikov in organizacij, ki sodelujejo v vseh dejavnostih, povezanih z registrom, in o ravni sredstev EU, ki so jih prejeli registracijski zavezanci.
Bogusław Sonik (PPE), v pisni obliki. – (PL) Bruselj, ki ga nekateri štejejo kot Meko za lobiste, ki je takoj za Washingtonom, potrebuje ustrezne predpise in jasno opredeljena načela za sodelovanje med nosilci odločitev in zastopniki različnih interesnih skupin. Zapomniti si moramo, da je lobiranje, ki ga različne družbene skupine razlagajo kot zagovorništvo, neločljiv del sodobnih demokratičnih sistemov.
Poslanci so znova izrazili svojo podporo uvedbi preglednosti. Skupni register lobistov bo povečal preglednost v institucijah EU. Prav tako bo razlikoval med zastopniki skupin pritiska in zastopniki nevladnih organizacij in vladnih organizacij. Nedvomno interesne skupine predstavljajo platformo za izmenjavo informacij in so pomemben kanal za komuniciranje med državljani in Evropsko unijo. Da bi bilo to sodelovanje čim bolj učinkovito in tako doseglo pričakovane rezultate, mora biti zakonsko urejeno in pregledno.
Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. – (SV) Sklep glede tako imenovanega registra o preglednosti ni dovolj velikopotezen. Register Komisije, ki se zdaj združuje z registrom Parlamenta, je prostovoljen in zajema majhen delež ocenjenih 15 tisoč lobistov v Bruslju. Registru primanjkuje pomembnih podatkov.
Poročilo štejem kot nekaj, kar predstavlja neko, čeprav omejeno, količino napredka. Preden smo sprejeli sklep, bi bilo bolje počakati, da bi videli, kaj bi ustvarila skupina, ki jo vodi predsednik Buzek.
Škandali, ki so prišli na dan v zadnjih mesecih, izpostavljajo dejstvo, da so tudi pravila Parlamenta neprimerna. Potrebujemo kodeks ravnanja, ki poslancem EP ne dopušča, da bi dobili plačilo za podporo predlogov lobističnih skupin. Edini ljudje, ki bi jih morali poslanci EP zastopati, bi morali biti njihovi volivci; ne bi smeli zastopati posebnih gospodarskih ali verskih interesov.
Menim, da bi morali biti vsi lobisti registrirani. Če bomo delali izjeme za nekatere lobiste, bodo nastale vrzeli v sistemu kontrole. Med volilno kampanjo je moja stranka zahtevala obvezno registracijo lobistov v register, ki je skupen vsem institucijam EU. Pozvali smo, da se zagotovijo tudi informacije o posebnih vprašanjih, s katerimi se ukvarjajo lobisti. Register bi moral vsebovati finančne informacije, vključno s potrošnjo za njihove lobistične dejavnosti in tem, kdo financira te dejavnosti. Kodeks ravnanja za dejavnosti lobiranja je nujen. Lobiste, ki se vedejo neetično, je treba javno razkriti in obstajati mora možnost, da se jih zapre. Potrebujemo dvojno štetje daril, potovanj in kosil za uradnike in politike; z drugimi besedami, darila morata prijaviti darovalec in prejemnik. Uradne osebe v EU za dve leti ne smejo imeti možnosti neposrednega vstopa v lobistično zaposlitev s povezavami do predhodnega dela. Poleg tega mora biti objavljena vsa dohodna in izhodna pošta med institucijami EU in lobisti. Lobisti ne smejo imeti možnosti zahtevati zaupnosti.
Poročilo gospoda Casinija ne izpolnjuje teh zahtev.
Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Preglednost je pomembna sestavina demokracije in zahteva za sodelovanje državljanov, zaradi česar je bistveno sredstvo za pridobivanje njihovega zaupanja. Poleg tega je odgovornost, ki je posledica zahtev po preglednosti, pomemben instrument za preprečevanje vsakršnih zlorab. Ta osnutek sporazuma v zvezi z vzpostavitvijo registra preglednosti upošteva vse osnovne zahteve, kar pomeni, da sem lahko sporazum v celoti podprla. Naslednji korak mora biti nadgraditev ciljev tega novega registra in boj proti morebitnim novim težavam, ki nastanejo takoj in dejansko v duhu prvotnega sporazuma.
Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (SK) Lobiranje je zakonita dejavnost. To je osnovni element demokracije. Reprezentativna demokracija lahko deluje le, če državljani komunicirajo s svojimi izvoljenimi predstavniki in jih prosijo za zagovarjanje njihovih interesov. S tega stališča ni pomembno, ali državljani k politikom pristopajo kot posamezniki, združenja, trgovinske družbe ali proizvodna podjetja. Zato ne bi smela osnovnih pravic državljanov omejevati nobena ureditev. Vendar pa morajo razlogi, zaradi katerih se izvoljeni predstavnik odloči dati prednost enemu interesu pred drugim, temeljiti na njegovih prepričanjih in ne na osebni koristi. Preglednost dela poslancev EP v stiku z ljudmi, ki zagovarjajo svoje lastne interese, je instrument, ki bo morda najbolje preprečil korupcijo pri oblikovanju zakonov. Zato podpiram predlagani skupni register, ki upošteva različne vrste interesnih skupin ter razlikuje med tistimi, ki lobirajo, da bi povečali svoj dobiček, in tistimi, ki se na izvoljene predstavnike obračajo s ciljem dobrobiti za družbo kot celoto.
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Po ratifikaciji Lizbonske pogodbe so se pristojnosti Parlamenta povečale in zdaj je v okviru rednega zakonodajnega postopka sozakonodajalec na skoraj vseh področjih. Evropski parlament in Komisija sta se ob upoštevanju tega ustavnega razvoja in okvira ter v skladu z zavezanostjo preglednosti strinjala, da vzpostavita in upravljata skupni register, katerega namen sta registracija in spremljanje organizacij in fizičnih oseb, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU. Register bo vzpostavljen in upravljan na osnovi obstoječih sporazumov, ki sta jih uvedla Parlament leta 1996 in Komisija junija 2008 in kot ga je razvila skupna delovna skupina Parlamenta in Komisije ter na osnovi pridobljenih izkušenj in predlogov zadevnih strank. Prizadevanja za preglednost se morajo nadaljevati.
Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Politične institucije so verodostojne le, če so pregledne, kar jim daje zakonitost, ki jo potrebujejo za ohranitev demokracije, ki je zanje značilna. Ob upoštevanju tega in pomembnosti vprašanja zakonitosti in obveščanja državljanov za učinkovitost in ustrezno delovanje evropskih politik sem glasovala za osnutek sporazuma o vzpostavitvi skupnega registra o preglednosti.
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Pravilno delovanje notranjega trga odvisno od stabilnosti finančnega sistema in zaupanja državljanov ter potrošnikov v finančne institucije in transakcije. Glede na finančno krizo je postalo jasno, da je treba kakovost varstva potrošnikov in zaščitne ukrepe v sektorju finančnih storitev občutno in odločno izboljšati, zlasti kar zadeva spremljanje in nadzor. Potreben je učinkovit sistem upravljanja, ki bo zagotavljal ustrezno obvladovanje tveganj, upoštevanje pravil, notranjo revizijo, strategije, politike ter procese in postopke. Ta pomemben in zapleten izziv je mogoče obvladati s svežnjem neposrednih ali posrednih ukrepov. Nujno je jasno opredeliti, kako so organizirane odgovornosti članov upravnih odborov, in to razumno izvajati, da ne bo v nevarnosti pripravljenost finančnih institucij, da zgrabijo poslovne priložnosti, kar je zaželen vidik njihovega dela, ali kakovost kadrov, ki jih imajo na voljo. V poročilu so navedene rešitve za to, zato glasujem za.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to poročilo. Pravilno delovanje notranjega trga odvisno od stabilnosti finančnega sistema ter zaupanja evropskih državljanov in potrošnikov v finančne institucije in transakcije. Med nedavno finančno krizo je mnogo finančnih institucij po svetu propadlo na veliko škodo davkoplačevalcev. Podpiram pobudo Komisije, da nove finančne instrumente v globaliziranem svetu kritično preučiti trdnost finančnih institucij in finančnega sistema v celoti ter njegovega reguliranja in nadzora, da bi v prihodnosti preprečili ponovitev krize in zagotovili, bo finančni sektor zadostil potrebe realnega gospodarstva in pokazal največjo možno družbeno odgovornost.
Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za poročilo gospoda Foxa. Kot poročevalka v senci Poslanske skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) bi rada izpostavila, da odličen rezultat, ki je bil dosežen na končnem glasovanju, ponovno kaže na tesno sodelovanje med političnimi skupinami. Zato smo uspešno preprečili, da bi Evropski parlament sprejel stališče, ki je preveč usmerjeno v obvezne predpise o korporativnem upravljanju. Najpomembneje je, da naša skupina spodbuja uravnotežen pristop k reševanju globalne finančne krize. Zato se moramo izogibati uvajanju ovir v finančne institucije. Končno poročilo pripisuje velik pomen vlogi evropskih nadzornih organov in jim daje več pristojnosti. Najpomembnejši kompromis je enakovredna združitev načela „upoštevaj ali pojasni“ in obvezujočih predpisov. Menim, da bi bilo treba predpise uvesti le, če kodeks dobre prakse spodleti. Pristop, ki temelji na načelu „upoštevaj ali pojasni“, je sorazmeren in ga je možno uporabljati za veliko število finančnih institucij. Vendar pa ga je treba obenem dopolniti z rednim zunanjim ocenjevanjem in ustreznim regulativnim nadzorom.
Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker predstavlja prispevek Parlamenta k razpravam o sredstvih za zagotavljanje učinkovitejšega upravljanja v finančnih institucijah v Evropi. Ta razprava je zlasti pomembna za iskanje načinov, kako se izogniti ponovitvi finančne in v končni fazi gospodarske krize, ki je leta 2008 zadela cel svet. Sesutje vrste finančnih institucij je drago stalo davkoplačevalce in jih še vedno drago stane. Zato je nujno pregledati vzroke problemov, ki so nastali. Kot odgovor na zeleno knjigo o izboljšanju upravljanja finančnih institucij, ki jo je objavila Komisija, je v poročilu Parlamenta velik del pozornosti posvečen potrebi, da se strožje uredijo postopki za imenovanje menedžerjev, za določanje pristojnosti članov odborov in za merila za test sposobnosti ter za načine zagotavljanja njihove neodvisnosti. Poročilo poziva k oblikovanju obveznih odborov za nadzor tveganja na ravni upravnih odborov, da bi morale finančne institucije objaviti svoje sanacijske načrte in poročila nadzornih organov, da bi bilo treba pripraviti letno poročilo o ustreznosti in učinkovitosti delovanja sistema notranjega nadzora in da bi moral biti obvezen tudi ustrezen sestavni del letnega revizijskega poročila zunanjih revizorjev.
Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ob upoštevanju zaupanja državljanov in potrošnikov v finančne institucije in transakcije za stabilnost našega finančnega sistema in posledično za dobro delovanje notranjega trga pozdravljam zeleno knjigo Komisije in priložnost za izboljšanje struktur upravljanja po celotni EU. Za zagotavljanje tekočega in trajnostnega delovanja evropskega finančnega trga bo treba storiti več stvari, med njimi so po mojem mnenju najpomembnejši ciljno usmerjen pristop, ki ustreza potrebam realnega gospodarstva in izvajanje politike povečane družbene odgovornosti ter ocena tveganja s strani odborov, da se v prihodnosti izognemo finančni krizi.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za alternativni predlog resolucije o zeleni knjigi o korporativnem upravljanju finančnih institucij saj vsebuje predloge, ki bi zagotovili izboljšave pri strukturah korporativnega upravljanja po celotni EU, pri čemer upošteva dejstvo, da mora finančni sektor odgovoriti na potrebe realnega gospodarstva, prispevati k trajnostni rasti in pokazati večjo družbeno odgovornost.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Tekoče delovanje notranjega trga odvisno od stabilnosti finančnega sistema in posledično ter zaupanja evropske javnosti in potrošnikov v finančne institucije in transakcije. Tako je treba okrepiti in pregledati sedanje sisteme, ki so se izkazali za neprimerne, poseben poudarek pa je treba dati mehanizmom kontrole in nadzora.
Zato pozdravljam sklepe in ugotovitve zelene knjige ter priložnost, da se izboljša upravljanje finančnih institucij preko Unije. Pridružujem se tudi poročevalcu, ki poziva k oceni z vidika razmerja med stroški in koristmi za predloge Komisije, osredotočiti pa se mora na potrebo po ohranitvi konkurenčnosti in prispevku h gospodarski rasti. Tako je treba nujno najti mehanizme in rešitve, ki omogočajo zmanjšanje tveganja in ustvarjajo stalni dialog med nadzornimi organi, revizorji in institucijami.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Svetovna finančna kriza, ki jo je leta 2008 sprožil zlom banke Lehman Brothers in „drugorazredni hipotekarni kredit“ – neustrezno listinjenje hipotekarnega dolga –, je zanetila zelo resne dvome glede moči finančnih institucij. To je prisililo vlade držav članic in Združenih držav, da so v finančni sektor vložile javna sredstva, ki so znašala približno 25 % bruto domačega proizvoda (BDP). Zaradi teh razmer je Komisija prek svojega sporočila z dne 4. marca 2009 predstavila pravi program reform regulativnih okvirov in nadzornih režimov finančnih trgov. Ob upoštevanju gospodarske in finančne krize, ki jo zdaj doživljamo, ni nikoli preveč, če podvojimo svoja prizadevanja glede finančnega sektorja, najprej z korporativnim upravljanjem, kjer v glavnem niso upoštevane stranke, naj bodo to varčevalci, vlagatelji itd. Zato pozdravljam zeleno knjigo Komisije in njene predloge, ki lahko in bi morali spremljati in dopolnjevati predpise, ki so bili sprejeti za krepitev finančnega sistema v okviru novega evropskega nadzornega sistema. Zato glasujem za poročilo o korporativnem upravljanju in finančnih institucijah ter upam, da bo to odločilno prispevalo k njihovi moči.
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To poročilo priznava nekatera pomembna vprašanja in dokaze, kot je dejstvo, da bi se moral finančni sektor odzvati na potrebe gospodarstva, prispevati k trajnostni rasti in prikazati večjo družbeno odgovornost, pa tudi, da so „številne finančne institucije po svetu v nedavni finančni krizi doživele polom, to pa je povzročilo velike stroške davkoplačevalcem“.
Vendar pa poročilo ne izvleče vseh posledic predstavljenih dejstev, ampak poda le nekatere nepomembne pripombe. Glede na besede poročevalca vse ali skoraj vse postanejo le še obrabljene utemeljitve v zvezi z ustvarjanjem učinkovitega in ustreznega sistema upravljanja v smislu upravljanja tveganj, uveljavljanja pravil, moralnosti pri ravnanju nekaterih udeleženih na finančnih trgih in v institucijah in tako dalje.
Zavedamo se prispevka, ki ga lahko te smernice prinesejo za občutno in trajno izboljšavo delovanja finančnega sistema. Vseeno pa je očitno, da ne morejo spremeniti najbolj osnovnega vidika sistema: njegove nevzdržnosti, plenilskega značaja in poudarka na špekulacijah, z glavnim ciljem povečanja dobička.
V poročilu sploh ni obravnavano osrednje vprašanje: povrnitev vloge države na tem področju; ponovni prevzem finančnega sektorja in vrnitev njegove družbene vloge pod javnim in demokratičnim nadzorom.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Edini pomembni točki v poročilu sta priznanji, „da bi se moral finančni sektor odzvati na potrebe realnega gospodarstva, prispevati k trajnostni rasti in pokazati največjo možno družbeno odgovornost“ in da so „številne finančne institucije po svetu v nedavni finančni krizi doživele polom, to pa je povzročilo velike stroške davkoplačevalcem“. V njem je celo trditev, da nekatere finančne institucije in nadzorni organi niso znali oceniti narave, stopnje in kompleksnosti tveganja, ki so si ga nakopali.
Vendar pa v poročilu potem niso podani pravilni sklepi in je omejeno na vprašanja moralnosti pri ravnanju nekaterih ljudi, udeleženih v finančnih ustanovah in trgih, pa tudi na ustvarjanje sistema upravljanja, ki je učinkovit in primeren v smislu upravljanja tveganj, skladnosti s predpisi in tako dalje.
Seveda bi lahko ti predlogi s časom deloma izboljšali delovanje bank, ampak ne spreminjajo izkoriščevalskega značaja sistema ali njegovega glavnega cilja povečanja dobička in špekulativnih prizadevanj. Tako v poročilu ni obravnavano osrednje vprašanje: javni in demokratični nadzor celotnega finančnega sektorja.
Prav zaradi tega smo glasovali proti.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – Finančno tveganje je bistveno za obstoj finančnega sektorja in je enako bistveno v smislu poslovnega uspeha tega sektorja in varnostnih funkcij za gospodarstvo na splošno. Vendar pa je v javnem interesu, da bi morala biti tveganja omejena na preprečevanje sistemske krize. Ta pomemben in zapleten izziv je mogoče obvladati s svežnjem neposrednih ali posrednih ukrepov.
Finančne institucije bi morale biti dolžne pripravljati letna poročila o primernosti in učinkovitosti njihovih sistemov notranjega nadzora in odbori bi morali ta poročila sprejeti. Finančne institucije bi morale večjo pozornost posvečati izvajanju ukrepov za povečanje ozaveščenosti glede tveganj, saj so boljše informacije o tveganjih na vseh ravneh družbe – in med zaposlenimi – pogosto ključne za izboljšanje upravljanja tveganj.
Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Glede na to, da je ta parlament opozoril in navajam in zdaj izrekam naslednji naslednji evfemizem – „na pomanjkanje vrednot in moralnosti pri ravnanju nekaterih akterjev na finančnih trgih in v ustanovah“ –, se je podal v bedno kampanjo vnosa morale v ta sektor. Uporaba besede kampanja je morda pretirana. Morda bi bilo bolje povedati, da so izražena nekatera pobožna upanja, da bi bilo treba končno upoštevati interese potrošnikov in delavcev. Imamo nekaj pomilovanja vrednega javkanja o družbeni, kulturni in spolni raznolikosti v upravnem odboru (nedvomno rimske kvote?). Imamo nekaj predlogov, ki so bili v veliki meri že sprejeti na evropski ravni, o nedostojnih prejemkih v tem sektorju, kjer bi lahko bili znatno boljši. Tu in tam imamo nekatere kontrole tveganja. Na kratko je zadeva, ki vam uide, dejstvo, da podjetja le igrajo po pravilih, ki jih vi določite.
Ta pravila, pravila, v katere v bistvu nočete podvomiti, so prost mednarodni pretok kapitala, financializacija gospodarstva, prekomerno poudarjanje kratkoročnega, listinjenje, kompleksni finančni produkti, ki ne temeljijo na kakršnem koli oprijemljivem ustvarjanju bogastva in ustanavljanje velikih večnacionalnih skupin, ki so močnejše kot države in niso pod nadzorom. Dokler se ne boste poskrbeli za temelje tega sistema, ne boste ničesar spremenili.
Louis Grech (S&D), v pisni obliki. – Najslabši vpliv je imela nedavna finančna kriza na navadne potrošnike. Različne vlade EU so uporabile denar davkoplačevalcev za reševanje nekaterih bank, ki so neodgovorno poslovale. Če ne bi bilo podpore davkoplačevalcev, ki takšne banke propadle, to pa bi imelo katastrofalen učinek na različne sektorje v gospodarstvu različnih držav članic. Zdaj, ko je najhujše obdobje finančne krize mimo, pa banke še vedno ne ukrepajo oziroma ne poslujejo v najboljšem interesu potrošnikov. Primeri napačne prodaje proizvodov finančnih storitev ter pomanjkanje zadostne podpore s strani bank za osebne potrošnike in mala podjetja, ki so se znašla pred začasnimi likvidnostnimi težavami, kažejo, da bi morali zakonodajalci sprejeti bolj otipljive ukrepe za zagotavljanje, da izvajalci na področju finančnih storitev podpirajo svoje stranke in na splošno ponujajo boljšo zaščito potrošnikom. Zato sem glasoval za to poročilo.
Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Pozdravil sem ta dokument, ker bi se moral finančni sektor odzvati na potrebe realnega gospodarstva, prispevati k trajnostni rasti in pokazati največjo možno družbeno odgovornost. V poročilu je izpostavljeno pomanjkanje vrednot in moralnosti pri ravnanju nekaterih akterjev na finančnih trgih in v ustanovah. Finančni trgi in ustanove morajo kot del svoje družbene odgovornosti upoštevati interese vseh sodelujočih strani, vključno s strankami, delničarji in zaposlenimi. Učinkovito obvladovanje tveganja je eden najpomembnejših dejavnikov pri preprečevanju prihodnjih kriz Zato je treba v vseh finančnih institucijah uvesti učinkovit sistem upravljanja, ki bo zagotavljal ustrezno obvladovanje tveganj, upoštevanje pravil, notranjo revizijo (in v primeru zavarovalcev aktuarske funkcije), strategije, politike ter procese in postopke. Menim, da je nujno uvesti obvezne odbore za ocenjevanje tveganja ali enakovredne ureditve. Ne smemo nesorazmerno tvegati.
Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Finančna kriza je izpostavila pomanjkanje učinkovitosti sedanjih načel korporativnega upravljanja. Zdaj je nujno, da se naučimo lekcij iz tega, kar se je zgodilo, da bi se v prihodnosti izognili ponavljanju podobnih razmer. Področje korporativnega upravljanja se stalno razvija in finančni sektor ima posebno odgovornost za resne in trajnostne gospodarske strategije. Poskrbeti moramo, da bodo finančne institucije ostale močne, stabilne in konkurenčne, da bi tako lahko prispevale k doseganju gospodarske rasti. Mislim, da je treba v tem smislu pri učinkovitem korporativnem upravljanju enako upoštevati interese vseh interesnih skupin in obenem stabilnost finančnega sistema. To bo trgu omogočilo optimalno delovanje, potrošniki pa bodo vedno bolj zaupali finančnim ustanovam in transakcijam.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam to poročilo. Cilj predložene zelene knjige je pridobiti izkušnje iz svetovne finančne krize, ki jo je jeseni 2008 sprožil stečaj banke Lehman Brothers zaradi nesmotrnega listinjenja ameriških drugorazrednih hipotekarnih posojil. Da bi v prihodnosti preprečili ponovitev takšnih razmer, je treba glede na nove finančne instrumente v globaliziranem svetu kritično preučiti trdnost finančnih institucij in finančnega sistema v celoti ter njihovega reguliranja in nadzora. V središču programa Komisije je v zvezi z reformo finančnih trgov in preprečevanjem kriz okrepitev korporativnega upravljanja. Pri tem Komisija zlasti ugotavlja, da je treba zaradi sistemske narave številnih akterjev pri korporativnem upravljanju v sektorju finančnih storitev enakovredno upoštevati tudi interese drugih udeležencev (deponentov, varčevalcev, imetnikov polic življenjskega zavarovanja itd.) in stabilnost finančnega sistema.
Arlene McCarthy (S&D), v pisni obliki. – Slabo korporativno upravljanje finančnih ustanov – in zlasti nejasna plačilna kultura bank – je bilo ključni dejavnik pri ustvarjanju pogojev za finančno krizo. Laburistični poslanci v EP so podprli to poročilo, ki zaradi sprememb, sprejetih na ravni odbora, poziva Komisijo, naj ukrepa in dvigne standarde korporativnega upravljanja v finančnih podjetjih. Med te zahteve sodijo močnejši nadzor nad tveganji, ki jih sprejme podjetje, višje standarde neodvisnosti in raznolikosti za člane odborov podjetij, vključno z boljšim spolnim ravnovesjem in, kar je ključno, preglednost na področju plačil, da lahko delničarji in javnost banke pokličejo na odgovornost. Ker je konzervativna vlada Združenega kraljestva opustila zakonodajo o preglednosti, ki jo je uvedla prejšnja laburistična vlada, pozdravljam vključitev mojega predloga za uvedbo takšne zahteve na ravni EU.
Laburistični poslanci v EP so nasprotovali predlogom sprememb poročevalca, da se oslabi poročilo odbora, vključno z manjšimi zahtevami na področju zastopanosti žensk, dolgotrajnejšim načrtom ukrepanja o plačilni reformi in manj informacijami o plačevanju osebja. Komisija mora zdaj dokončati svoja posvetovanja in hitro predložiti velikopotezne predloge in tako zagotoviti, da bo upravljanje finančnih podjetij pomagalo preprečiti, in ne pospešiti, prihodnje krize.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Trenutna finančna kriza je ponovno izpostavila, da moramo na odgovornejši način obravnavati moralna vprašanja, ki se nanašajo na upravljanje finančnih ustanov. Vprašanja, ki se nanašajo na politike prejemkov in nadzor prejemkov direktorjev in vodstvenih delavcev finančnih ustanov, morajo urejati etična in moralna načela, ki ne dopuščajo takšnih razmer, kot smo jih bili nedavno priča, s podeljevanjem nagrad vodstvenim kadrom, ki so takoj nato objavile stečaj ali za katere se je izkazalo, da so v resnih težavah. EU mora imeti produktiven, socialni in okoljski model z dolgoročnimi napovedmi, ki spoštujejo interese vseh: podjetij, delničarjev in delavcev.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Cilj te resolucije je okrepiti korporativno upravljanje, za katerega Komisija meni, da je glavni element programa reforme finančnega trga in preprečevanja krize. S tem se ne strinjam, ker lahko pripelje do širjenja korupcije in nasilja. Glasoval sem „proti“.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Uvedba korporativnega upravljanja lahko poveča zaupanje državljanov v stabilnost finančnega sistema, a trgi se odzivajo tako, da vključujejo svoje mehanizme in ne smemo podcenjevati vloge, ki jo igrajo bonitetne agencije. Popolnoma nepojmljivo je, da morajo državljani zategovati svoje pasove za plačevanje rešilnih svežnjev za banke, medtem ko si zdaj isti menedžerji, ki so obupano prosili za pomoč, zdaj izplačujejo bonuse, ki znašajo več milijonov evrov. Med postopkom reševanja bank je bilo mnogo premalo narejenega za odzivanje na ta predvidljiv razvoj dogodkov. Obenem pa je bil mnogim malim in srednje velikim podjetjem, ki jih EU vedno hvali na papirju kot gonilna sila gospodarstva, zadan usodni udarec, ker na podlagi baselskih sporazumov banke raje zadržijo svoj denar kot da bi ga posodile podjetjem. Kriza bančništva je prav tako izpostavila propad mita o samoregulativnem trgu.
Med krizo se je v Aziji pokazalo, da je ureditev pameten previdnostni ukrep. Videli bomo, do kolikšne mere bodo začeli veljati nov nadzor in nadzorni ukrepi. Narejena je bila cela vrsta napak in osupljivo je bilo pomanjkanje etike, morale in dostojanstva v kombinaciji z navzkrižjem interesov. To poročilo je premik v pravo smer, a na nekaterih področjih ni dovolj specifično in zato sem se vzdržal glasovanja.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo o korporativnem upravljanju v finančnih institucijah določa vrsto ukrepov, ki jih je treba izvajati v podjetjih, ki upravljajo finančne ustanove. Na kratko, cilj je pridobiti izkušnje iz svetovne finančne krize, ki jo je jeseni 2008 sprožil stečaj banke Lehman Brothers, povezan z nesmotrnim listinjenjem ameriških drugorazrednih hipotekarnih posojil. Da bi preprečili ponovitev takšnih razmer, Parlament predlaga, da mora korporativno upravljanje zaradi sistemske narave številnih akterjev, zlasti v sektorju finančnih storitev, upoštevati tudi interese drugih udeležencev – deponentov, varčevalcev, imetnikov polic življenjskega zavarovanja itd. – in stabilnost finančnega sistema. Najpomembnejši med predlaganimi ukrepi je razvoj merila usposobljenosti za preizkus ustreznosti kandidatov za opravljanje nadzornih funkcij, ob upoštevanju vrste, kompleksnosti in velikosti finančne institucije. Rad bi podprl ta sveženj ukrepov in zato glasujem za v upanju, da bodo ukrepi, ki jih je predložila Komisija in zdaj Parlament, zadostovali za preprečevanje ponovnega nastanka razmer kot so tiste, ki smo jih doživeli jeseni 2008 in smo jim še vedno priča v vsakdanjiku Portugalcev.
Miguel Portas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Proti sem glasoval iz naslednjih razlogov. Poročilo ne sprejema dejstva, da je bila finančna kriza v obdobju 2007-2008 sistemskega značaja: z drugimi besedami, da je izvirala iz načina organizacije finančnega sistema. To bi pomenilo priznanje, da način organizacije sistema močno vpliva na odločitve direktorjev finančnih ustanov, ne glede na ravni preglednosti, ki se od njih zahtevajo. Na primer, poročilo ne priznava, da je bila sposobnost bank, da so ustvarjale denar iz špekulativnih finančnih naložb, zelo pomemben dejavnik v krizi. Poročilo ne obravnava tega organizacijskega vprašanja in z nobenim številom odborov za tveganja oziroma meril za konkurenčnost se ni mogoče izogniti škodljivim posledicam špekulacij o prihrankih družin za dobiček. „Čredno ravnanje“ finančnih trgov je pojav, ki mu ni mogoče pobegniti in pelje do špekulativnih mehurčkov, ki kasneje počijo.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Noben trg, v katerem imajo finančne ustanove ključno vlogo, ne more delovati brez zaupanja, da različni gospodarski izvajalci delujejo pravilno. Tako je treba doseči ravnovesje med svobodo teh ustanov, da izvajajo svoj posel, kar je v bistvu zasebna zadeva, in gospodarskim vplivom, ki bi ga lahko imela še ena kriza v finančnem sistemu na realno gospodarstvo in življenja vseh kot članov skupnosti. Če analiziramo vzroke nedavne finančne krize, ugotovimo, da je nujno najti mehanizme za nadzor naložbenih tveganj, sestave odborov in plač direktorjev ter tako omogočanje okrepljenega sodelovanja med javnimi in zasebnimi nadzornimi organi, hkrati pa je treba zagotavljati njihovo neodvisnost. Ker so v tej resoluciji predlogi na teh različnih področjih, sem glasoval za.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Na koncu smo se morali glasovanja vzdržati. Naš predlog spremembe resolucije, katerega sopodpisnica je skupina S&D in ki naj bi resoluciji dodal močnejši regulativni priokus, je bil zavrnjen. Vendar pa so bili sprejeti predlogi sprememb poročevalca za oslabitev resolucije, saj poročilo vsebuje zelo mešana sporočila. Ključni igralec glede tega v skupini EPP (Karas) je šel v našo smer in kot poročevalec za DKZ (Direktivo o kapitalskih zahtevah) bo dobil nalogo, da obdela pravila korporativnega upravljanja za finančne ustanove (nadaljevanje tega INI). Njegova skupina, zlasti podpredsednik Wortman-Kool, so ga izneverili (ponovno). Upajmo, da bo dejanska zakonodaja (predlog, ki ga pričakujemo julija) obravnavana skrbneje in odločneje.
Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Najpomembnejše odkritje zaradi finančne in gospodarske krize je, da imamo izredno pohlepen sistem. Finančni sektor se ni osredotočal le na kratkoročne dobičke, ampak je tudi izpodbijal prizadevanj za uvedbo trajne rasti. Poročilo vsebuje pomembne lekcije, ki se jih moramo naučiti iz finančne krize glede tveganj, upravnih odborov, nadzornih organov, delničarjev in prejemkov. Zato sem glasovala za to poročilo.
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za ta predlog resolucije, glede na to, da je večstranski trgovinski sistem še vedno daleč najučinkovitejši okvir za doseganje pravične in poštene trgovine na mednarodni ravni. Doseganje uravnoteženega rezultata Razvojne agende iz Dohe Svetovne trgovinske organizacije mora biti zato prednostna naloga pogajalcev Unije. Ta sporazum je pomemben zaradi dejstva, da je Indija sedmo največje gospodarstvo na svetu. Vendar pa moram omeniti tudi, da kljub trajnostni gospodarski rasti še vedno ostajajo ogromne razlike. Rad bi izpostavil potrebo, da se zagotovi, da sporazum o prosti trgovini ne bo omejeval pristojnosti, ki jih indijska vlada potrebuje za reševanje problemov revščine in neenakosti. Končni sporazum o prosti trgovini bi moral vsebovati zavezujoči mehanizem za reševanje sporov med državami, določbe o posredovanju pri netarifnih ovirah, protidampinških ukrepih in pravicah do odškodnine ter splošno varovalno določbo na osnovi členov XX in XXI splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT). Vendar pa izpostavlja tudi potrebo, da Komisija vključi močne in učinkovite varovalne določbe v sporazum o prosti trgovini in med pogajanji vztraja, da Indija ratificira pogodbo o neširjenju jedrskega orožja.
Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (PT) Podprla sem to pomembno resolucijo o stanju v zvezi s pogajanji o sporazumu o prosti trgovini med EU in Indijo. Indija je pomembna trgovinska partnerka EU: leta 2000 je bila Indija 17. najpomembnejša trgovinska partnerka Evropske unije, leta 2010 pa osma. Poleg tega je Indija največja koristnica splošnega sistema preferencialov (GSP) in preferencialni uvoz ali uvoz brez dajatev Evropske unije iz Indije je znašal 19,9 milijard EUR ter je predstavljal 83 % vsega uvoza iz Indije v EU. Obe strani pričakujeta precejšnje koristi od oprave tarif, liberalizacije trgovine s storitvami in pravice do ustanavljanja, a strinjam se z razočaranjem, ki je v resoluciji izraženo glede počasnega napredka pri pogajanjih o sporazumu o prosti trgovini. Obe strani si morata po najboljših močeh prizadevati, da bosta zagotovili sklenitev ob izčrpnem, velikopoteznem in usklajenem sporazumu o prosti trgovini do leta 2011, ker bi bil ta sporazum osnova za ustvarjanje priložnosti za povečevanje trgovine in vlaganja med EU in Indijo ter za razvoj poslovanja, sporazum o prosti trgovini pa bi povečal splošen izvoz in uvoz za Evropsko unijo in tudi za Indijo. Strinjam se s stališčem, določenim v resoluciji, da lahko gospodarsko sodelovanje med EU in Indijo, če bo podprto s sistemom skupnih univerzalnih vrednot, postane zgled za sodelovanje z drugimi državami.
Antonello Antinoro (PPE), v pisni obliki. – (IT) Podprli smo to resolucijo in predložili vprašanje Komisiji, ker menimo, da je bistveno v času, ko so cene nafte že nekaj mesecev na najvišji ravni doslej. Za mnoge ribiške ladje in zlasti za male flote je postalo nevzdržno, da so priča stalnemu povečevanju njihovih odhodkov zaradi rasti cen nafte, do te mere, da pogosto nimajo nikakršnega dobička od katere koli sezone ribolova. S pozivom, da se zviša minimalna pomoč s 30 tisoč EUR na 60 tisoč EUR za naslednje tri leta, bi radi poslali močno sporočilo temu sektorju, ki je bil v zadnjih letih zlasti zaradi začetka veljavnosti skupne ribiške politike in novih omejevalnih ukrepov priča zmanjšanju malih in srednje velikih načinov ribarjenja, če ne celo popolnemu uničenju. Opozoriti je treba tudi, da so že bili sprejeti ukrepi v drugih sektorjih, kot je kmetijstvo, ki bi jim pomagali pri reševanju problema rasti cen. Zato lahko mnogi to pomoč – za katero bi si morali zapomniti, da se zagotavlja na nacionalni in ne evropski ravni in je zato odvisna od gospodarskih virov vsake posamezne države članice – razumejo kot nekaj, kar povzroča neuravnoteženo konkurenco, a v resnici bi zagotovila malo pomoči sektorju, ki je vedno bolj na kolenih.
Kader Arif (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem proti resoluciji, ki jo je predložila evropska desnica, saj spodbuja ultraliberalno vizijo trgovinskih odnosov EU z Indijo. Desnica je sistematično nasprotovala predlogom sprememb, ki sem jih predložil v imenu Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, da bi izločili morebitno liberalizacijo javnih storitev, ostro obsodili delo otrok, zahtevali pravno zavezujoče določbe o družbeni odgovornosti gospodarskih družb in zahtevali spoštovanje načela enakega plačila za enako deli glede Indijcev, ki bodo v prihodnosti prišli delat v Evropo. Kompromis ni bil mogoč, razhajanja v mnenjih očitna in nepremostljiva. Le resolucija, ki jo je predložila moja skupina, skupaj z resolucijami, ki sta jih predložili Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze in Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice, so ponujale napredno vizijo trgovinskih odnosov med EU in Indijo. Ni presenetljivo, da ni mogla zdržati desničarske večine v Parlamentu, kar je sramotno.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to resolucijo. Po več kot treh letih pogovorov o sporazumu o prosti trgovini sta EU in Indija na odločilni stopnji, ko zaključujeta pogajanja o najpomembnejših sektorjih. Vendar pa je med nadaljnjimi pogajanju nujno obravnavati nekatera pomembna vprašanja. Menim, da je treba precejšnjo pozornost posvetiti najbolj občutljivim evropskim sektorjem, kot so industrija, kmetijstvo in sektor storitev. Indija je eno največjih svetovnih gospodarstev s hitro rastočim sektorjem storitev. Zelo je nagnjena k dostopu do storitev na trgu EU in zato je nujno izvesti obsežno oceno načina, kako bi lahko sporazum o prosti trgovini vplival na storitveni sektor EU (in druge pomembne sektorje) in na zaposlovanje. Na vseh stopnjah pogajanj moramo tudi zagotoviti, da se bo prihodnja trgovinska politika izvajala v okviru ciljev Evropske unije, vključno z zavezujočimi zavezami glede družbenih in okoljskih standardov.
Slavi Binev (NI), v pisni obliki. – (BG) Rad bi vas spomnil, da se osmi cilj globalnih razvojnih ciljev tisočletja glasi, da bi bilo treba razviti svetovno razvojno partnerstvo, ki vključuje razvoj odprtega, s pravili podprtega, predvidljivega, nediskriminatornega trgovanja in denarnega sistema. Ključni dejavnik za doseganj tega cilja je, da želijo razvite države odpreti svoje trge za države v razvoju, med katerimi je tudi Indija. To bo EU omogočilo prispevek na takšnih področjih, kot so trajnostni razvoj, odprava revščine in varstvo človekovih pravic. Sprejetje resolucije o sporazumu o prosti trgovini med EU in Indijo, nam bo omogočilo stopiti korak naprej pri izpolnjevanju razvojnih ciljev tisočletja.
Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Menim, da je obžalovanja vredna odločitev Evropske komisije, da ne počaka, da Parlament sprejme svoje poročilo o prihodnji mednarodni naložbeni politiki Evrope in da se je odločila, da bo Indiji ponudila pristojnosti za pogajanja za poglavje o naložbah. Običajno se je treba posvetovati z evropsko zakonodajo, ko gre za mednarodne pristojnosti za pogajanja v razmerah, ko ima Evropski parlament pomembno vlogo v smislu oblikovanja naložbenih politik na ravni EU. Komisija se mora čim prej odzvati na zahtevo, ki jo je predložil Parlament za jasno opredelitev obdobja vlaganja, da določbe o zaščiti naložb ne bodo oslabile sposobnosti strani za izdajanje obveznih dovoljenj. Poleg tega zavezujoči mehanizem za reševanje sporov med državami služi le za pooblaščanje tujih vlagateljev, da začnejo pravne postopke na mednarodni ravni proti vladam EU in Indije, medtem ko lahko domači vlagatelji spora rešujejo le na nacionalnih sodiščih. Te razmere bi lahko oslabile nacionalne politične pobude o okoljski, družbeni in davčni zakonodaji. Sporazum o prosti trgovini bi moral biti najpomembnejši med vsemi sporazumi, ki so bili sklenjeni do zdaj. Zato posvečanje večje količine pozornosti temu sporazumu ne bo škodilo.
Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem proti temu poročilu. Radi bi sporazum o prosti trgovini med EU in Indijo, ki prispeva k spodbujanju trajnostnega razvoja in ga spremljajo jasne določbe o standardih MOD, okoljski predpisi in obveznosti na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb. Zlasti je obžalovanja vredna zavrnitev teh zahtev s strani desnice. Obžalujemo tudi dejstvo, da je parlamentarna desnica zavrnila predlog spremembe, ki je bil oblikovan za zagotavljanje enakega obravnavanja evropskih in indijskih delavcev. To ni le škodljivo za indijske delavce; zelo nevarno je tudi za evropske delavce. Ne smemo sprejeti liberalizacije storitev in socialnega dampinga, ki je ciljno usmerjen v znižanje evropskih plač. Poleg tega Evropska unija ne sme pozabiti svojih načel financiranja. Lizbonska pogodba določa, da mora trgovinska politika prispevati k trajnostnemu razvoju, odpravi revščine in varstvu človekovih pravic.
George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. – (RO) Kar zadeva sporazum o prosti trgovini med EU in Indijo, sem se odločil glasovati za resolucijo, ki jo je predlagala moja politična skupna, ker sem menil, da je bolj uravnotežen kot resolucije, ki so jih predlagale druge politične skupine. Resolucija, ki jo je pripravila Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu je izpostavila pomembnost sporazuma o prosti trgovini z Indijo obenem pa je omenila neenakosti, ki ostajajo v tej državi, in potrebo po vključitvi nekaterih določb o človekovih, socialnih in okoljskih pravicah v ta sporazum.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Največja demokracija na svetu danes kaže protislovja in nesorazmerje, ki so se očitno zelo zlahka vključila v njeno več tisoč letno zgodovino. Čeprav najbolj skrajna revščina ni izginila, pa ni nič manj res, da so valovi in tokovi bogastva Indiji dali vidnejšo mednarodno vlogo in razkrili, da njeno gospodarstvo in družba hitro in učinkovito uspevata in ustvarjata inovacije.
Sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in Indijo bi lahko pomenil uspešen zaključek postopka trgovinskega medsebojnega delovanja, ki se zadnje čase poglablja. Upam, da bosta EU in Indija poleg tega, da imata enake vrednote, še naprej poskušali bolje razumeti druga drugo in imeti od tega globljega razumevanja korist, pa tudi od dobičkov, ki bi morda nastali zaradi tega stika.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog resolucije Evropskega parlamenta je povezan s sporazumom o prosti trgovini med Evropsko unijo in Indijo. Trgovinski odnosi med EU in Indijo so pomembni, saj je EU glavna trgovina partnerja Indije in njena največja tuja vlagateljica. EU pa je glavna prejemnica zunanjih naložb Indije in tako mora še naprej dajati prednost večstranskemu trgovinskemu sistemu, ki je naklonjen državam v razvoju. Indija je res največja upravičenka splošnega sistema preferencialov (GSP). Če upoštevamo pomembnost strateških odnosov med EU in Indijo, pa tudi zaščito zadev, povezanih s kmetijstvom, spoštovanjem človekovih pravic in zlasti z vprašanjem dela otrok, varstva okolja ter ravnanja v skladu s priporočili Mednarodne organizacije dela o družbenih vprašanjih in vprašanjih avtorskih pravic, so vsi pogoji za glasovanje za ta predlog resolucije izpolnjeni.
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ta sporazum o prosti trgovini je najobsežnejši, kar jih je do zdaj sklenila EU. Poleg svoje značilne vsebine sproža tudi širšo razpravo o prosti trgovini, njeni vlogi, njenih ciljih in njenih posledicah.
Prosta trgovina je ena od stebrov neoliberalizma, ki se je pojavil v 70. letih prejšnjega stoletja v okviru tako imenovanega washingtonskega soglasja, kot eden ključnih elementov odgovora kapitalističnega sistema na strukturno krizo, ki se je takrat pojavila, ravno kot danes. Predstavljala je način, kako bo svetovne sile z imperialističnimi težnjami razširile nadzor nad trgi in vsilile nove in intenzivnejše načine izkoriščanja delavcev, izigravanja delovnih sil iz različnih držav in regij druge proti drugi. To je pomenilo znižanj ravni delovnih in življenjskih razmer. Njen cilj je bil doseči nove razmere za stalen proces akumulacije kapitala. Še vedno je tako.
Posledice so očitne: povrh pritiska na delavce in njihove pravice konkurenca med produktivnimi sistemi z zelo različnimi stopnjami razvoja še poudarja razlike ter krepi močne in slabi šibke.
S tem sporazumom ne bo nič drugače.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Liberalizacija in deregulacija svetovne trgovine je močno oslabila produktivne sektorje najšibkejših gospodarstev v EU, kot je Portugalska, ki so jih vodili interesi velikih podjetij evropskih sil.
EU, ki se namesto, da bi se spomnila katastrofalnih posledic te poti še naprej kaže znake slepega drvenja naprej.
V tem kontekstu moramo analizirati ta sporazum, ki je do danes najobsežnejši, kar jih je sklenila Evropska unija.
Potrebujemo nujne in temeljite spremembe sedanje trgovinske politike, da bi upoštevali posebnosti vsake posamezne države članice, pri čemer je cilj mednarodne trgovine komplementarnost in ne tekmovalnost. To je nujno za vzpostavitev poštenih in pravičnih gospodarskih odnosov, ki so medsebojno koristni, služijo razvoju narodov in držav in niso le koristni za malo število finančnih ustanov in podjetij.
Mnogostranska kriza, s katero se spopadamo, zahteva novo gospodarsko, družbeno, energetsko in okoljsko logiko, pa tudi zagovarjanje pravic vsake posamezne države za ustvarjanje trajnosti: zaradi proste trgovine, enega od stebrov neoliberalizma, je to jasno nemogoče.
Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Kakor nas pogosto spominjate, mora skupna zunanja politika izpolnjevati globalne cilje Evropske unije, ki so opredeljeni zlasti v členu 3 Pogodbe in kjer je v ospredju odprava revščine. No, vsa leta, ko ste podpisovali sporazume o prosti trgovini z vsemi državami na svetu in zlasti s tistimi, ki sistematično izvajajo družbeni, monetarni in okoljski damping, je bilo vse, kar ste storili to, da ste ustvarili revščino za vse tiste žrtve premestitev in zaprtij podjetij, ki so neposredno povezana z nepošteno konkurenco. Ta sporazum z Indijo pomeni, da greste še dlje. Stran s poljskimi vodovodarjem, pripeljite indijskega računalniškega programerja ali računovodjo!
Dejansko nameravate odpreti evropski trg za številne storitve Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami, barbarskega izraza, ki se uporablja za navajanje svetovne različice Bolkesteinove direktive. Kot je opozoril francoski Nobelov nagrajenec za ekonomijo, Maurice Allais, je prosta trgovina medsebojno koristna, če se izvaja med državami s primerljivo stopnjo razvoja in poleg tega bi dodal, če je na ciljno usmerjenih področjih, pri čemer ostanejo strateški sektorji vsake države zaščiteni. Drugače to ni nikoli igra, kjer so vsi zmagovalci. In zdaj imamo že dolgo enega samega poraženca: Evropo.
Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Ta dokument sem podprl, ker je EU največji vir neposrednih tujih naložb za Indijo. Obe strani pričakujeta precejšnje koristi od oprave tarif in liberalizacije trgovine s storitvami in pravice do ustanavljanja ter ponovno potrjujeta, da se bosta zavzeli za znižanje tarif ter nadaljnjo liberalizacijo pravice do ustanavljanja in trgovine s storitvami. Dostop do trga ovirajo netarifne ovire, kot so zdravstvene in varnostne zahteve ali tehnične ovire, količinske omejitve, postopki za ugotavljanje skladnosti, mehanizmi trgovinske zaščite, carinski postopki, notranji davki ter nesprejetje mednarodnih norm in standardov. EU in Indija se morata zavezati, da bosta dosegli velik in učinkovit napredek, da bi se čim prej sklenil velikopotezen, uravnotežen in široko zasnovan sporazum o trgovini in naložbah. Obe strani si morata po najboljših močeh prizadevati, da bosta do konca leta 2011 sklenili velikopotezen in uravnotežen sporazum o prosti trgovini. Sporazum bi moral upoštevati občutljiva vprašanja, povezana s trgovino s kmetijskimi proizvodi, vendar pa to ne bi smelo preprečiti odprtja trga na področjih dopolnjevanja. Komisija mora ustrezno upoštevati vse negativne posledice za evropsko kmetijstvo, zlasti na področju odprtja trgov, gensko spremenjenih organizmov, mlečnih in govejih proizvodov, zaščite intelektualne lastnine in označevanja porekla. Komisija bi morala doseči dogovor o učinkovitih in preglednih sistemih javnih naročil, Indija, pa bi morala javna naročila oddajati na podlagi preglednih in pravičnih postopkov ter evropskim podjetjem zagotovi dostop do sistemov javnega naročanja.
Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. – (DE) Pri pogajanjih o sporazumu o prosti trgovini med EU in Indijo je bil dosežen dober napredek. S sprejetjem predloga resolucije je Evropski parlament danes jasno pokazal, katere so njegove prednostne naloge. V zvezi s kmetijstvom se je Parlament osredotočil na občutljiva področja, izpostavil sanitarne in fitosanitarne standarde (SPS) in izrazil svojo podporo za učinkovite zaščitne določbe. Vendar pa je treba še ogromno storiti na področju intelektualne lastnine.
David Martin (S&D), v pisni obliki. ─ Glasoval sem za resolucijo. Noben sporazum o prosti trgovini, ki ga EU podpiše z Indijo, ne sme nikakor omejevati zmožnosti Indije, da proizvaja generična zdravila. Če bi jo omejeval, to ne bi škodilo le Indiji, ampak revnim v Afriki in drugod po svetu, ki so odvisni od poceni zdravil iz Indije.
Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Ena od odlik tega besedila je, da upošteva morebiti negativne učinke gensko spremenjenih organizmov. Vendar pa spodbuja liberalizacijo trgovine in storitev med Evropsko unijo in Indijo. Poleg tega državam pušča le eno pravico, in sicer „urejanje“ javnih storitev, ukrep, ki ga liberalizacija takega značaja vendarle obsoja. Prav tako poziva k liberalizaciji pravnih in računovodskih storitev, odprtju trga bank in zavarovanja in ublažitev naložbenih pravil. Interesom oligarhije se v Evropi služi tako kot v Indiji. Tega poročila ne podpiram.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU je največja trgovinska partnerka Indije, pri čemer je trgovina z blagom in storitvami vredna približno 84 milijard EU v obdobju 2009–-2010. EU predstavlja 20,15 % skupnega izvoza Indije in 13,32 % skupnega uvoza Indije. Nasprotno pa Indija predstavlja 2,6% skupnega izvoza EU in 2,2% skupnega uvoza EU. Glede na to moramo upoštevati dejstvo, da je treba v celoti usklajevati cilje skupne trgovinske politike s splošnimi cilji Evropske unije. V Pogodbi o delovanju Evropske unije je navedeno, da je treba skupno trgovinsko politiko izvajati „v okviru načel in ciljev zunanjepolitičnega delovanja Unije“ in mora prispevati „zlasti k trajnostnemu razvoju, odpravi revščine in varstvu človekovih pravic“. Zato je zelo pomembno, da se pri teh pogajanjih ne pozabi naslednje: uporaba dela otrok in neupoštevanje mednarodnih družbenih in okoljskih standardov, ki predstavlja obliko dampinga in škoduje evropskim podjetjem in delavcem. Zato mora Komisija nujno razjasniti te točke preden sklene sporazum o trgovini.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Glede na velikost indijskega trga (več kot 1 milijarda prebivalcev) in na njegove občudovanja vredne stopnje rasti (v povprečju več kot 7 % na leto od leta 2000), skupaj z visoko ravnjo zaščite je Indija ena od očitnih partnerk EU za sklenitev enega od sporazumov o prosti trgovini nove generacije, ki jih je EU leta 2006 sprožila kot del strategije Globalna Evropa. Vrhovno srečanje med EU in Indijo, ki je potekalo 10. decembra v Bruslju, je predstavilo obe strani za pospešitev procesa pogajanj, ki bo tlakoval pot za sklenitev pogajanj leta 2011. Nujno je upoštevati dumpinški vidik odnosa z Indijo; če s tem ne bi bila povezana nobena točka, bi glasoval „proti“.
Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. – (IT) Mislim, da bi bilo treba to resolucijo o sporazumu o prosti trgovini med EU in Indijo zavrniti. V njej ni nikakršne obsodbe problemov, ki jih bo ta sporazum povzročil za tekstilno industrijo v Evropi, zlasti v Severni Italiji; druge industrije so omenjene in imajo svoje določbe, tekstilna industrija pa je popolnoma zanemarjena.
Zaradi prikaza veljavnosti sporazuma resolucija izpostavlja dejstvo, da se indijsko in evropsko gospodarstvo dopolnjujeta: resničnost je nekoliko drugačna, ker obstaja več industrij, vključno s tekstilno industrijo, kjer sploh ni dopolnjevanja, ampak konkurenca in pogosto je to nepoštena konkurenca, ki jo izvajajo azijski kolegi. Zaradi tega sem se odločil glasovati proti poročilu.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Podprla sem to resolucijo o stanju v zvezi s pogajanji o sporazumu o prosti trgovini med EU in Indijo. Pogajanja med EU in Indijo za sklenitev sporazuma o prosti trgovini so se pomembno razvila. Indija dosega nov status v mednarodnem geopolitičnem kontekstu, ki se je iz prejemnice razvojne pomoči spremenila v darovalka. Ta sporazum je zlasti pomemben; dejansko lahko gospodarsko sodelovanje med EU in Indijo, o katerem zdaj potekajo pogajanja, če bo podprto s sistemom skupnih univerzalnih vrednot, služi kot zgled za sodelovanje z drugimi državami. Pri teh pogajanjih bi rada izpostavila zaščito sektorja malih in srednje velikih podjetij v Indiji, ter zato predlaga, da se v vseh programih za razvojno sodelovanje med EU in Indijo okrepi položaj teh podjetij s pomočjo ukrepov, ki bodo v pomoč pri financiranju tržno usmerjenih lokalnih projektov. V Indiji tako kot v državah EU so mala in srednje velika podjetja gonilna sila gospodarske rasti in tako ustvarjanja delovnih mest.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glede na pomembne dobičke, ki jih bosta lahko dosegli obe strani, upam, da se bodo lahko pogajanja med EU in Indijo nadaljevala z namenom, da se hitro sklene sporazum o prosti trgovini, ki je velikopotezen, uravnotežen in celovit.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Glasovali smo za. EP je zelo razdeljen glede sporazuma o prosti trgovini z Indijo. Prvi kompromis (skupin EPP, ECR in ALDE) je bil sprejet s 390 glasovi za, 276 proti, 10 poslancev pa se je vzdržalo. Upanje, da bomo pogajalcem za sklenitev sporazuma o prosti trgovini z Indijo poslali močno sporočilo, je propadlo. Resolucija EPP, ECR in ALDE, ki priporoča hitro popolno odprtje indijskega trga na vseh ravneh brez zavezujočega jezika v zvezi s človekovimi pravicami in pravicami delavcev, družbene odgovornosti, okoljskega dampinga itd., ni dobila velike večine, ki jo je potrebovala, da bi postala priporočilo za pogajalce. Protiresolucija Zelenih/S&D in GUE, o kateri nismo glasovali, je imela trdno podporo in jo bodo pogajalci zagotovo prebrali. Izognili smo se najslabšim stvarem iz kompromisa EPP, ECR in ALDE.
Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) Odločno nasprotujemo sporazumu o prosti trgovini med EU in Indijo, ker moramo upoštevati, da je država, kljub temu, da napreduje na področju zaščite delavcev in zdravja v boju proti ponarejanju, še vedno nepoštena tekmica za naša podjetja. Na primer, ko je Indija prejela pritožbo Svetovne trgovinske organizacije glede 500-odstotnih tarifah, ki jih uporablja za evropska vina, se je temu nepošteno izognila tako, da je od posameznih indijskih držav zahtevala uveljavljanje istih tarif. Upoštevati moramo tudi negativen gospodarski vpliv, ki bi ga imela nadaljnja liberalizacija trgovine z Indijo, glede na to, da EU izvaža 1,9 % svojih storitev v Indijo, medtem ko Indija izvaža 11,6 % svojih storitev k nam. To jasno pomeni, da bi bilo to 10-krat bolj v korist Indiji kot Evropi.
Marc Tarabella (S&D), v pisni obliki. – (FR) Skupaj s kolegi iz Socialistične skupine Evropskega parlamenta sem glasoval proti resoluciji, ki obravnava pogajanja za sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in Indijo, ker ne upošteva dovolj socialnih standardov, ki jih morajo upoštevati vsi sporazumi o prosti trgovini.
Glede na podatke indijske nevladne organizacije „Save the Children“ (rešimo otroke) je ocenjeno, da danes na poljih, v restavracijah in tovarnah v Indiji še vedno dela 60 milijonov otrok. Obsojam dejstvo, da se konzervativna večina v Evropskem parlamentu ni hotela spopasti s tem stanjem in je zavrnila spremembo, ki je izpostavljala skrb Evropskega parlamenta glede uporabe otrok za delo, otrok, ki se jih pogosto izkorišča v nevarnih in zdravju škodljivih razmerah. Komisijo smo prav tako prosili, naj obravnava ta problem na pogajanjih o sporazumu o prosti trgovini in povabili smo indijsko vlado, naj si po najboljših močeh prizadeva, da bi odpravila globoke vzroke tega pojava, in to konča.
Z zavrnitvijo tega stališča je večina desnice v Evropskem parlamentu Evropske in Indijske trgovinske interese postavila pred zaščito pravic otrok in zato ne morem podpreti tega nesprejemljivega stališča.
Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem proti resoluciji Evropskega parlamenta o pogajanjih za sporazum o prosti trgovini med EU in Indijo. To poročilo je popolnoma v skladu s politikami povečanje liberalizacije, zlasti v sektorju javnih storitev, in s standardi, ki imajo škodljive učinke ne le na oskrbo medicinskih izdelkov, ampak tudi na razvoj raziskav.
To je še en primer ultraliberalizma, ki ga želi EU vsiliti vsem svojim partnerjem. To je najširši sporazum, kar jih je EU sklenila na tem področju in si bolj prizadeva za zaščito interesov velikim multinacionalnih korporacij, kot pa doseganje uravnoteženega partnerstva med vsemi stranmi in prispevanju h gospodarskemu in socialnemu razvoju Indije.
Ta sporazum vsekakor ni pobuda, od katere bi imeli korist vsi, kakor nas prepričuje ta resolucija.
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za ta predlog resolucije, saj je nujno doseči ravnotežje med mnogostranskimi, večstranskimi in dvostranskimi sporazumi. Posebej Japonska je tretje največje gospodarstvo na svetu v smislu bruto domačega proizvoda (BDP). Tako je treba v vseh razpravah sprožiti vprašanja v zvezi z naložbami in trgovinskimi storitvami ter poskrbeti, da odprtje trga ne ogrozi nobenih evropskih ali japonskih predpisov o zaščiti javnih storitev in kulturne raznolikosti. Priznavam, da je mnogostranski trgovinski sistem, ki ga predstavlja Svetovna trgovinska organizacija, še vedno najučinkovitejši okvir za vzpostavitev odprte in poštene trgovine na svetovni ravni. Rad bi ponovil svoje trdno prepričanje, da bi morala Evropska unija in Japonska prispevati k uspešnemu zaključku pogajanj o razvojni agendi iz Dohe in skrbi me, da bi lahko dvostranska pogajanja ta cilj zmotila. Nazadnje pa vztrajam, da morajo biti na razpolago učinkoviti varovalni ukrepi, da se prepreči povečanje uvoza zaradi liberalizacije trgovine med EU in Japonsko, ki bi povzročil ali bi pretil, da bo povzročil resne težave gospodarstvu EU.
Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za podporo te pomembne resolucije o trgovinskih odnosih med EU in Japonsko. EU in Japonska pomembni vlagateljici v gospodarstvo druga druge s skupnim obsegom neposrednih tujih naložb v višini 200 milijard EUR v letu 2009. Japonska je šesta največja trgovinska partnerka EU, EU pa je tretja največja trgovinska partnerka Japonske. Strinjam se z določbo, da je prišel čas za sklenitev sporazuma o prosti trgovini med EU in Japonsko, a pred začetkom pogajanj se mora Japonska resno obvezati, da bo odstranila netarifne ovire, ki omejujejo dostop do tržnih priložnosti za evropska podjetja, z drugimi besedami, ovire za dostop do javnih naročil, nezadostno priznavanje mednarodnih meril za medicinske pripomočke ter prednostna obravnava nacionalnih vodilnih podjetij. Obseg dvostranske trgovinske izmenjave med EU in Japonsko zaostaja za trgovinsko izmenjavo EU z njenimi drugimi večjimi trgovinskimi partnerji, predvsem zaradi negativnega učinka japonskih netarifnih ovir. Podprla sem določbo resolucije, da ima prihodnji trgovinski sporazum med EU in Japonsko možnosti za uspeh v korist obeh gospodarstev.
Kader Arif (S&D), v pisni obliki. – (FR) V pričakovanju vrhovnega srečanja med EU in Japonsko, ki bo konec meseca, je Parlament sprejel to resolucijo, v kateri izraža svoja stališča o trgovinskih odnosih med obema partnerkama. V nasprotju z evropsko desnico, ki je močno zagovarjala začetek pogajanj za sklenitev sporazuma o prosti trgovini, zagovarjam previdnejši pristop. Japonska je trgovinska sila, h kateri je treba pristopati previdno, ko gre za liberalizacijo trgovine. Zato je moja skupna nasprotovala sedanjemu besedilu evropske desnice in izpostavila potrebo po začetku posebnih študij vpliva, s katerimi bi se ocenile posledice močnejših trgovinskih odnosov za vse sektorje, ki jih to zadeva (zlasti avtomobilski sektor), in za zaposlovanje v Evropi, preden začnemo kakršna koli pogajanja. Obenem smo poudarili problem netarifnih ovir, ki evropskim podjetjem preprečujejo dostop do japonskih javnih naročil. Res ni prav, da Evropska unija, regija na svetu, ki je najbolj odprta za tuje naložbe, ne more delovati na trgih industrializiranih partnerjev pod poštenimi pogoji.
Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker se popolnoma strinjam, da po naravni nesreči, ki je nedavno prizadela Japonsko in ki je bila najhujša v zgodovini te države, EU lahko in mora pomagati gospodarstvu te države pri hitri obnovi. Poročilo poziva Komisijo, naj ustvari poseben sistem, v skladu s katerim bo EU preko različnih vidikov mednarodne trgovine v prihodnosti lahko pomagala država, ki so trpele zaradi naravnih nesreč. Posebej v primeru Japonske resolucija Evropskega parlamenta predlaga, da se izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo mednarodna javna naročila in storitveni trgi, zlasti glede na to, da se je povečalo zanimanje EU in držav članic na teh področjih. Še vedno je mnogo ovir za javna naročila in trgovinske storitve zaradi zakonitih nacionalnih predpisov in poročilo predlaga umik takšnih ovir s prizadevanjem za razumevanje načinov za sisteme medsebojne prilagoditve. Kljub temu pa poročilo pritegne pozornost k dejstvu, da je treba vprašanja naložb in trgovine s storitvami sprožiti v razpravah o trgovini z Japonsko, da bi zagotovili, da nadaljnje odpiranje trga ne bo ogrozilo evropskih ali japonskih pravil o zaščiti javnih služb, okolja in kulturne raznolikosti.
Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za skupni predlog resolucije o trgovinskih odnosih med EU in Japonsko. Leta 2009 sta Evropska unija in Japonska predstavljali približno 20 % svetovnega gospodarstva in leta 2010 je bila dvostranska trgovina vredna 120 milijard EUR. Ob upoštevanju teh številk menim, da je treba nujno začeti pogajanja o sporazumih o prosti trgovini, da bi spodbudili tesnejše sodelovanje med tema trgovinskima partnerjema in jima omogočili, da se skupaj spopadata s skupnimi izzivi, kot so svetovna gospodarska kriza in neusmiljena politična in gospodarska rast na Kitajskem.
Temeljni pogoj za začetek pogajanj in krepitev trgovinskih odnosov ostaja dolžnost Japonske, da odstrani netarifne ovire in ovire, ki preprečujejo dostop do dodeljevanja japonskih javnih. Poleg tega bi se morala med to začetno stopnjo Komisija osredotočiti na odpravo ovir, ki ovirajo evropska mala in srednje velika podjetja.
George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. – (RO) Med glasovanjem o trgovinskih odnosih med EU in Japonsko sem se odločil glasovati za resolucijo, ki jo je predložila politična skupina, katere član sem. Ta resolucija je izpostavila potrebo po odpravi netarifnih ovir, katerim je podvržena Japonska in da se sprosti dostop do japonskega trga javnih naročil preden se s to državo podpiše sporazum o prosti trgovini.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Trgovinski odnosi med evropskimi državami in Japonsko segajo več stoletij v preteklost in postajajo vedno tesnejši od konca druge svetovne vojne.
Japonska je ena najpomembnejših zgodb uspeha pri gospodarskem in družbenem okrevanju v svetovni zgodovini in je danes spoštovana država, ki jo velja občudovati. Tragični dogodki, ki so se zgodili v tej državi, pozivajo k solidarnosti z našimi partnerji. Trdnost in pogum, ki ju kažejo njeni ljudje spričo teh težav, bi moral navdihovati Evropo, ki se pogosto zdi preveč samovšečna in se ne zaveda vedno dovolj, kaj se dogaja za njenimi mejami.
Menim, da bi lahko obe strani mnogo pridobile od sporazuma o prosti trgovini, ki bi okrepil njune trgovinske odnose in odstranil ovire, ki so neupravičeno ovirale te odnose. Ponavljam, da se takšen cilj še vedno zdi zelo oddaljen od tega, da bi postal resničnost, in upam, da bosta Evropa in Japonska ohranili svoja prizadevanja za njegovo dosego.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog resolucije Evropskega parlamenta je povezan s sporazumom o prosti trgovini med Evropsko unijo in Japonsko, tretjim največjim gospodarstvom na svetu v smislu bruto domačega proizvoda (BDP). Trgovinski odnosi med EU in Japonsko niso le pomembni za njuni gospodarstvi, ampak so temeljni: leta 2009 so prestavljali več kot četrtino svetovnega BDP in več kot 20 % svetovne trgovine. Poleg tega je EU tretja največja trgovinska partnerka EU Japonske. Zaradi teh razlogov glasujem za to poročilo. Vendar pa se strinjam s poročevalcem, da mora EU zahtevati, naj Japonska med drugim odpravi trgovinske ovire in ovire do javnih naročil preden se lahko začnejo pogajanja. Prav tako verjamem, da mora Parlament po cunamiju, ki je opustošil del japonske obale z ogromnimi izgubami življenj in lastnine, da ne omenim jedrske elektrarne Fukušima, poslati pozitiven signal
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Vizija oblikovanja tega predloga resolucije je zelo jasno navedena v njeni uvodni izjavi. Zavzema stališče, da večstranski trgovinski sistem, ki ga je ustvarila Svetovna trgovinska organizacija predstavlja najbolj primeren okvir za urejanje in spodbujanje odprte in poštene trgovine, obenem pa deluje za uspešno sklenitev razvojne agende iz Dohe.
Gre za vizijo tako imenovane „proste“ trgovine kot razrednega orožja v službi velikih finančnih ustanov in podjetij, ki spodbujajo vedno večje izkoriščanje delavcev in narodov. Vključuje socialni damping, uničevanje produktivne moči in okoljski damping, degradacijo okolja.
Tej trgovinski politiki in sporazumom, ki ji dajejo oprijemljiv izraz, vedno bolj primanjkuje demokratične upravičenosti. Skoraj vedno pogajanja potekajo tajno, za hrbti javnosti, njihov cilj pa je prikriti njihov gospodarski, družbeni in okoljski vpliv ter se izogniti jasni in obveščeni razpravi.
Ta pristop, ki je namenjen dobičku velikih poslov, škoduje potrebam ljudi in delavcev, prav tako pa je tudi škodljiv za industrije držav EU z najšibkejšimi gospodarstvi. Tako je naša edina možnost obsoditi ta sporazum in mu ostro nasprotovati.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Pogajanja z Japonsko, katerih cilj je okrepiti trgovinske odnose, se ne smejo uporabljati kot razredno orožje v službi velikih finančnih ustanov in podjetij, ki spodbujajo vedno večje izkoriščanje delavcev in narodov, uničevanje njihove produktivne moči ter uničevanje okolja.
EU vedno bolj primanjkuje demokratične legitimnosti, ko jo vleče na desno; ko tajno sklepa sporazume o prosti trgovini in pri tem sploh ne upošteva neodvisnosti narodov držav članic; ko si prizadeva za skrivanje ogromnih gospodarskih in družbenih vplivov, ki jih bodo imele njene politike in obenem ne uspe obvestiti, razjasniti, razpravljati ali upoštevati mnenj ljudi.
Ta pristop, ki je namenjen dobičku velikih poslov, škoduje potrebam ljudi in delavcev, prav tako pa je tudi škodljiv za industrije držav EU z najšibkejšimi gospodarstvi. Še naprej pomeni izgubljanje pravic, brezposelnost in revščino, z vplivom na male in srednje velike kmete, ribiče ter mala in srednje velika podjetja, ki bodo na koncu vsi žrtve.
Zaslepljen zaradi dobička ta pristop omejuje demokracijo in neodvisnost in ustvarja večjo odvisnost v državah, kot je Portugalska, ki morajo ustvariti zaposlovanje ter proizvajati in ustvarjati bogastvo, da bi dvignile življenjski standard; ki ne potrebujejo več deindustrializacije, manj kmetijske proizvodnje in manj ribištva.
Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Ta dokument sem podprl, ker sta leta 2009 EU in Japonska skupaj predstavljali več kot četrtino svetovnega BDP in več kot 20 % svetovne trgovine, Japonska in EU pa sta pomembni vlagateljici v gospodarstvi druga druge. Svet in Komisija sta ugotovila, da je sposobnost Japonske, da odstrani regulativne ovire za trgovanje, temeljni pogoj za začetek pogajanj o prihodnjih trgovinskih sporazumih med EU in Japonsko, kar bi spodbudilo tesnejšo gospodarsko integracijo med obema strateškima trgovinskima partnerjema. Mnogostranski trgovinski sistem, ki ga predstavlja Svetovna trgovinska organizacija, je še vedno najučinkovitejši okvir za vzpostavitev odprte in poštene trgovine na svetovni ravni. Menim, da lahko Evropska unija in Japonska prispevata k uspešnemu zaključku pogajanj o razvojni agendi iz Dohe. Trgovinski sporazum med EU in Japonsko ne bi koristil le povečanju dvostranskega trgovanja z blagom in storitvami, ampak bi tudi pospešil sodelovanje pri horizontalnih prednostnih nalogah EU, kot so sodelovanje na področju inovacij, regulative, v boju proti tržnim zlorabam ter sodelovanje pri spopadanju z obsežnimi okoljskimi izzivi. <BRK>
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Če Japonska pokaže resnično pripravljenost za odpravo netarifnih ovir, sem prepričan, da bi morala EU začeti pogajanja z Japonsko z namenom, da podpiše sporazum o prosti trgovini.
Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Le nekaj kratkih tednov po naravni in jedrski nesreči na Japonskem je imela evropska desnica noro zamisel, da bi grozila japonski vladi. Njihov cilj je prisiliti Japonsko, naj odpravi vse ovire za dostop evropskih podjetij do njihovih javnih naročil. Niti besede o jedrski nesreči. Niti enega samega predloga za sodelovanje za pomoč pri teh razmerah. Skoraj nobene vrstice o solidarnosti po japonski jedrski nesreči. Naj se sramuje evropska desnica!
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Leta 2010 je celoten znesek dvostranske trgovine med EU in Japonsko, tretjim največjim gospodarstvom na svetu v smislu bruto domačega proizvoda (BDP), dosegel 120 milijard EUR. Japonska je šesta največja trgovinska partnerka EU, EU pa je tretja največja trgovinska partnerka Japonske. Vendar pa ostajajo pomembne neizkoriščene trgovinske možnosti. Tako je treba trgovinske odnose med EU in Japonsko krepiti z odstranitvijo netarifnih ovir za trgovanje in naložbe, vključno z številnimi omejevalnimi predpisi in regulativnimi ukrepi za podjetja iz EU, ki želijo vstopi na japonski trg. Tako ima sporazum o prosti trgovini med EU in Japonsko veliko možnosti za korist obema gospodarstvoma.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Od kar sta EU in Japonska tesni gospodarski partnerki, predstavljata več kot 20 % svetovne trgovine, a dvostranski trgovinski obsegi niso tako veliki, kot bi lahko bili. Izvoz EU na Japonsko, kot razmerje japonskega BDP, je manjši od 2 %, znatno pod razmerjem drugih glavnih trgov EU (ZDA, Kitajska, Koreja in Indija). Tako obstajajo pomembne neuresničene gospodarske možnosti, ki bi jih bilo mogoče raziskati s krepitvijo trgovinskih vezi med obema blokoma. S pogajanji bi bilo treba uresničiti dvostransko gibanje. Nesprejemljivo je, da imamo neenak promet z blagom med EU in Japonsko. Glasoval sem „za“.
Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Danes je Evropski parlament sprejel resolucijo o trgovinskih odnosih med EU in Japonsko. V tem dokumentu je izpostavljeno dejstvo, da sta Evropska unija in Japonska druga za drugo zelo pomembno kot trgovinski partnerki. V resoluciji je upoštevan sistem Svetovne trgovinske organizacije in dejstvo, da sta leta 2009 EU in Japonska skupaj predstavljali četrtino svetovnega BDP in da je leta 2010 dvostranska trgovina med tema dvema regijama znašala 120 milijard EUR.
V tej resoluciji je izpostavljeno tudi, da je EU zelo naklonjena sklenitvi sporazuma o prosti trgovini z Japonsko, ampak da mora Japonska, da bi se to zgodilo, odpraviti netarifne ovire in vse ostale ovire za razvoj sodelovanja. Prav tako je v njej izpostavljeno – in menim, da je to zelo pomembna značilnost sodelovanja med EU in Japonsko –, da bi bilo treba med postopkom trgovanja pozornost posvetiti varstvu okolja in da bi bilo treba spodbujati ukrepe za boj proti podnebnim spremembam ter vzdrževanje okoljskih in socialnih standardov. Poleg tega je pozornost usmerjena v nedavno jedrsko nesrečo, ki še vedno ni popolnoma pod nadzorom. Posledično še ni mogoče popolnoma oceniti obsega krize, ki je prizadela Japonsko in ni nobenega opravičila za pospeševanje pogajanj za sporazum o prosti trgovini. Japonska zdaj potrebuje pravo pomoč.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Večstranski trgovinski sistem, ki temelji na pravilih in ga je ustvarila Svetovna trgovinska organizacija, predstavlja najbolj primeren okvir za urejanje in spodbujanje odprte in poštene trgovine in EU je za vključitev držav v razvoju v mednarodni trgovinski sistem. Obenem pa so dvostranski sporazumi, kot je ta, ki ga zdaj analiziramo, posebni mehanizmi, ki lahko pomagajo doseči omenjene cilje. Glasovala sem za to resolucijo o trgovinskih odnosih med EU in Japonsko, saj sem prepričana, da lahko trgovinski sporazum med EU in Japonsko koristi obema gospodarstvoma. Res je obstoj odprte in poštene trgovine močno orodje pri ustvarjanju večje rasti in družbene blaginje z izkoriščanjem primerjalnih prednosti obeh gospodarstev ter potencialne sinergije večje ekonomske integracije in novih vlaganj v gospodarstvo, ki naj temelji na znanju. To pomeni spodbujanje trga med EU in Japonsko, ki skupaj že predstavlja več kot četrtino svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) in več kot 20 % svetovne trgovine.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Naša skupina ni podpisala ali podprla te resolucije in predstavili smo svojo, kjer smo med drugim navedli naslednje: ‘1. izraža vso podporo pogumu in odločenosti, s katerima se japonsko ljudstvo sooča s katastrofo, ki ga je prizadela 11. marca, in njenimi grozljivimi posledicami ter poziva Komisijo in države članice, naj Japonski z vsemi sredstvi pomagajo pri obnovi družbenega in gospodarskega življenja; 2. meni, da lahko ima nadaljevanje in poglobitev sedanjih trgovinskih odnosov med EU in Japonsko pri tem pomembno vlogo, ter poziva Komisijo, naj temu cilju posveti vse svoj trud; 3. meni, da je mnogostranski trgovinski sistem, ki ga predstavlja Svetovna trgovinska organizacija (STO), najučinkovitejši okvir za vzpostavitev pravil poštene in pravične trgovine na svetovni ravni“.
Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) Podpiramo besedilo o trgovinskih odnosih med EU in Japonsko, ker Japonska zagotavlja zaščito in spoštovanje delavcev ter globalnega gospodarstva kljub temu, da je tretja država. Omejitev in poenostavitev pravil ter poenostavitev poštene in odprte trgovine lahko le izboljša njene odnose z Evropo. Vzajemno vlaganje v obe gospodarstvi znaša 200 milijard EUR na leto: EU je tretja največja trgovinska partnerka Japonske, Japonska pa je šesta največja trgovinska partnerka EU. To poročilo poziva tudi k oceni morebitnih negativnih učinkov, ki bi jih lahko pomenile takšne odločitve, a vsekakor menimo, da je odprava ovir za trgovino in naložbe lahko le pozitivna. Zato smo glasovali za poročilo.
Niki Tzavela (EFD), v pisni obliki. – (EL) Glasovala sem za vprašanje za ustni odgovor o trgovinskih odnosih med EU in Japonsko, glede na to, da je Japonska ena glavnih vlagateljic v Evropsko unijo. Poleg tega je Japonska sedmi cilj evropskega izvoza. Nadaljevanje našega dialoga z Japonsko je zelo pozitivna poteza. Zgladitev naših razlik bo pomembno prispevala k obema gospodarstvoma. Poleg tega pa se moramo osredotočiti na zmanjšanje tarif in regulativnih ukrepov, ki jih spremljajo.
Jarosław Leszek Wałęsa (PPE), v pisni obliki. – (PL) V celoti podpiram razvoj trgovinskega sodelovanja med Evropsko unijo in Japonsko, katerega rezultat bi morala biti sklenitev dvostranskega sporazuma o prosti trgovini. Dejstvo, da je v letu 2010 skupni znesek dvostranskega trgovanja med EU in Japonsko znašal 120 milijard EUR kaže, da sta obe strani izredno pomembni druga za drugo kot partnerki. Japonska je šesta največja trgovinska partnerka EU, EU pa je tretja največja trgovinska partnerka Japonske. Obe strani sta tudi pomembni vlagateljici v gospodarstvo druga druge s skupnim obsegom neposrednih tujih naložb v višini 200 milijard EUR v letu 2009. Prav tako velja izpostaviti dejstvo, da hitra gospodarska rast držav v razvoju (BRIC), gospodarska upočasnitev, ki je posledica svetovne finančne krize, in nujna potreba po pridobitvi dostopa do surovin in obnovljivih virov energije, sta popolnoma ključna izziva, ki sta skupna obema stranem, zaradi česar so pogajanja še bolj nujna.
V dokumentih, povezanih s temo te resolucije, sta Svet in tudi Komisija navedla, da je temeljni pogoj za začetek pogajanj, da Japonska odstrani regulativne ovire za trgovanje, zlasti netarifne ovire, ki pomenijo pomembno omejitev za dostop evropskih podjetnikov do japonskega trga. Menim, da bi morali pospešiti ta proces na najvišjih ravneh odločanja, kar bi pomenilo tesnejše trgovinske odnose med tema dvema strateškima partnerkama.
Artur Zasada (PPE), v pisni obliki. – (PL) Pripravljenost Japonske, da začne dvostranska pogajanja o območju proste trgovine z Evropsko unijo, nam zagotavlja možnost, da zgradimo tesnejše politične odnose in povečamo gospodarske koristi za EU in za Japonsko. Ob upoštevanju dejstva, da je Japonska šele šesta največja trgovinska partnerka EU, so možnosti Japonske za sodelovanje z EU na področju trgovine in vlaganja še vedno neizkoriščene. Glavna ovira, ki bistveno otežuje dostop evropskih podjetij do japonskega trga, so netarifne ovire. Kot član Odbora za promet in turizem sem prepričan, da je letalska industrija ena od sektorjev, kjer bi imelo sodelovanje na področju trgovine, raziskav in razvoja medsebojne koristi za evropsko in japonsko gospodarstvo. Menim, da bi lahko postal sektor letalstva eden od modelov za sodelovanje med EU in Japonsko.
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za ta predlog. Glede na obseg nevarnosti in skupno gozdno površino EU bi bilo treba povečati financiranje za gozdove iz drugega stebra skupne kmetijske politike (SKP), pogojeno z obstojem nacionalnih gozdnih programov in operativnih načrtov upravljanja, ki vključujejo strategijo EU za biotsko raznovrstnost in dolga obdobja za gozdarske projekte v trajnostnem upravljanju gozdov. Upravičenost do financiranja bi bilo treba razširiti na javne akterje in skupine proizvajalcev, pri čemer bi bilo treba preiti na plačila, vezana na površino, ter vključiti ukrepe ohranjanja in-situ in ex-situ. Dejavno trajnostno upravljanje gozdov bi bilo nedvomno treba vključiti v raziskave in prakso kot prednostno nalogo, hkrati pa bi moralo upoštevati dejstvo, da je 40 % gozdov EU v javni lasti. Prakse ohranjanja vrst in drevesnic bi bilo treba razširiti na ustrezne vrste mikrobov in gliv. Dejavno bi bilo treba spodbujati raziskave mikorizne simbioze na terenu. V prihodnjih finančnih perspektivah bi bilo treba uradno določiti plačila za ekosistemske storitve, in sicer na osnovi uspešnosti gozdnih in vodnih projektov. Pri oblikovanju sklada EU za prilagajanje bi bilo treba posebno pozornost posvetiti prilagajanju in odpornosti gozdov.
Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to resolucijo o zeleni knjigi Komisije o varstvu gozdov in informacijah o stanju gozdov v EU ter kako pripraviti gozdove na podnebne spremembe. Evropski parlament je odobril določbe iz te zelene knjige, a strategijo EU za gozdove bi bilo treba okrepiti, cilj pa bi moral biti izboljšanje upravljanja in ohranjevanja gozdov. Ta strategija bi morala biti usmerjena v varstvo gozdov in trajnostno rabo lesnih virov, saj gozd zagotavlja rešitve problemov, povezanih s podnebnimi spremembami. Opozoriti je treba, da v skladu z načelom subsidiarnosti morala biti strategija za gozdove še naprej v prvi vrsti stvar držav članic, a Evropska unija bi morala z ukrepi podpreti, usklajevati in dopolnjevati pobude na področju gozdarske politike držav članic in pri tem upoštevati različne regionalne razmere. Cilj te politike je zagotoviti trajnostni razvoj gozdov in pri tem pomagati izboljšati kakovost življenja evropskih državljanov ter spodbujati razvoj na podeželju.
Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Gozdovi so glavna shramba ogljika in imajo zato bistveno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Gozdovi in gozdnata zemljišča pokrivajo 42 % površine Evropske unije. Gozdovi predstavljajo biosfere, ki skladiščijo ogljik in so zlasti pomembne za ohranjanje okolja ter varstvo pred naravnimi nesrečami. Vsi ti vidiki niso pomembni le za kakovost življenja evropskih državljanov, ampak tudi za kmetijstvo in razvoj podeželja. Rada bi poudarila, da je trajnostno gospodarjenje z gozdovi ključnega pomena za doseganje podnebnih ciljev Evropske unije in za zajemanje ogljikovega dioksida iz ozračja.
Poleg tega industrije, ki temeljijo na gozdovih, zagotavljajo več kot 2 milijona delovnih mest in tako prispevajo h gospodarski rasti in zaposlovanju. Glasovala sem za to poročilo, saj menim, da mora Evropska unija okrepiti svojo strategijo za izboljšanje trajnostnega upravljanja in ohranjanje gozdov.
Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Gozdarski sektor zagotavlja preživetje več milijonom ljudi v EU, med njimi tudi podjetnikom, kmetom in 16 milijonom lastnikov gozdov. Gozdarski sektor v EU zaposluje 2 milijona ljudi, v glavnem v malih in srednje velikih podjetjih in ta sektor na leto zasluži 300 milijard EUR na leto. Ocenjuje se, da samo na Irskem gozdarski sektor zaposluje 16 tisoč ljudi. Gozdarska industrija prispeva h gospodarski rasti, ustvarja priložnosti za rast in zaposlovanje na podeželju in spodbuja razvoj podeželja preko lokalne industrije in turističnih priložnosti. Gozdovi so dragocen vir za kmetijski sektor, okolje in biotsko raznovrstnost, zlasti v smislu ekosistemov, ki jih vsebujejo, in v smislu rodovitnosti prsti ter zaščite pred erozijo tal. Z evropskim gozdarskim sektorjem so povezane pomembne razvojne priložnosti v smislu zajemanja ogljika in bazenov CO2. Pozdravljam, kar je v poročilu navedeno o priznavanju pomembnosti gozdarstva v družbenogospodarskem in okoljskem smislu, in zahtevo Komisiji, naj sprejme usklajen pristop za pomoč sektorju, da bo dosegel vse možnosti.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to poročilo. Gozdovi in gozdnata zemljišča pokrivajo več kot 42% površine EU. Na gozdarstvu temelječe gospodarske dejavnosti zagotavljajo več kot 300 milijard prometa in več kot 2 milijona delovnih mest, predvsem na podeželju, z lesom in turističnimi možnostmi pa prispevajo h gospodarski rasti, delovnim mestom in blaginji. Gozdovi EU se spopadajo z velikimi nevarnostmi zaradi podnebnih sprememb, novih škodljivcev, vedno večje nevarnosti požarov (zlasti v Sredozemlju) in človeške dejavnosti (vedno večje povpraševanje po lesni biomasi v energetskem sektorju), kar povzroča krčenje gozdov. Strinjam se, da morajo Komisija in države članice okrepiti prizadevanja za uresničevanje okoljskih ciljev in ciljev za kakovost življenja iz akcijskega načrta za gozdove, katerega izvajanje je zaenkrat v zaostanku. Gozdarsko strategijo EU in akcijski načrt za gozdove je treba prav tako posodobiti, da bodo vključeni razsežnost podnebnih sprememb in širša vprašanja varstva gozdov.
Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Izziv uspešne uskladitve gozdnih politik južne in severne Evrope, da bo imela skladen pristop po celi EU, nikakor ni enostaven. Vendar pa smo s sprejetjem tega poročila poudarili potrebo po močnejši zavezi za varstvo okolja v gozdni politiki. Izpostavili smo tudi izziv, ki ga za naše gozdove predstavljajo podnebne spremembe. Medtem ko nisem prepričan, da potrebujemo zakonodajno pobudo, ki preprečuje gradnjo na zemljiščih, kjer je bil gozd uničen, sem naklonjen razpravi o neposrednih dolgoročnih rešitvah, ki bodo pomagale zajeziti grozen pojav gozdnih požarov, ki jih povzročajo požigalci, ki želijo očistiti zemljišča za gradnjo.
Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker predstavlja odziv Evropskega parlamenta na zeleno knjigo, ki jo je objavila Komisija in je namenjena začetku javnih posvetovanj o varstvu gozdov in pripravljanju gozdov po Evropski uniji na podnebne spremembe. V poročilu Parlament pozdravlja zeleno knjigo Komisije in poziva k posodobitvi gozdarske strategije EU, pri čemer ustrezno upošteva načeli subsidiarnosti in sorazmernosti ter vključuje razsežnost podnebnih sprememb in vprašanja širšega varstva gozdov. Parlament prav tako ponovno izraža svoje stališče, da je treba povišati raven financiranja za ukrepe za varstvo gozdov, in sicer v stebru podeželskega razvoja v skupni kmetijski politiki, zlasti glede na nove izzive, ki jih pomenijo podnebne spremembe. Med drugimi možnimi viri financiranja, poročilo vsebuje tudi predlog glede možnosti plačevanja podjetjem za ekosistemske storitve, preko česar prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in varstvu gozdov. Med drugimi ukrepi, kot sta krepitev usklajevanja na ravni EU in izmenjava informacij med državami članicami, bi bilo treba Komisijo prav tako pozvati, naj poda zakonodajni predlog za prepoved gradnje na zemljiščih, kjer je bil gozd uničen zaradi dokazano podtaknjenega požara.
Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Akcijski načrt za gozdove, ki je bil sprejet leta 2006, določa štiri pomembne cilje. Vendar pa jim ni bilo posvečene dovolj enakovredne pozornosti, kakor kažejo srednjeročne ocene njegovega izvajanja. Glavne pomanjkljivosti zadevajo krepitev varstva in ohranjanje biotske raznovrstnosti in kažejo, da je 66 % gozdnih habitatov v slabem stanju. V praktičnem smislu sklepi kažejo, da medtem ko je bila pozornost osredotočena na izboljšanj dolgoročne konkurenčnosti, pa cilji izboljšanja okolja in kakovosti življenja ter spodbujanja usklajevanja in komunikacije niso bili zadosti izvajani. Gozdovi so milijonom delavcem in podjetnikov ter 16 milijonom lastnikom gozdov vir preživetja. Na gozdarstvu temelječe gospodarske dejavnosti v EU zagotavljajo več kot dva milijona delovnih mest, večinoma v malih in srednjih podjetjih, in ustvarijo 300 milijard EUR prometa. V sektorju upravljanja gozdov je zaposlenih tudi 350 tisoč ljudi.
S tega stališča si je pomembno prizadevati za cilje, ki so določeni v gozdarskih strategijah. To dejstvo skupaj s podnebnimi spremembami zagotavlja zadostne temelje za mobilizacijo vseh držav članic ter za enakovredne in dosledna prizadevanja za upravljanje gozdov Unije. Te ukrepe je treba podpreti s prilagoditvami energetske, industrijske, trgovinske, raziskovalne in kohezijske politike, vključno z regionalno politiko in solidarnostnim skladom.
Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Velika gozdnata območja Evrope ustvarjajo pomembne poslovne priložnosti in zaposlovanje v EU. Ob upoštevanju tega in pri tem ne smemo pozabiti na pomembnost teh zelenih površin za okolje, menim, da je pomembno, da se sprejmejo ukrepi za boj proti negativnim učinkom podnebnih sprememb, ki so bile zadnja leta zabeležene na svetovni ravni. To je ključno za varovanje evropskih gozdov z vsemi koristmi, ki jih prinašajo. Tako pozdravljam pobudo Komisije v obliki zelene knjige o varstvu gozdov. Za učinkovito ukrepanje je nujno razumeti škodo, ki so jo v zadnjem obdobju utrpeli naši gozdovi zaradi novih razmer na področju podnebnih sprememb, v prvi vrsti glede neurij, povečanih stopenj nevarnosti požarov, škodljivcev in glivičnih bolezni.
Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Gozdovi in gozdnata zemljišča pokrivajo več kot 42% območja EU. Kljub dejstvu, da zaradi gozdnih požarov in nezakonite sečnje vsako leto izgubimo približno 500 tisoč hektarjev gozda, kaže, da je dolgoročni trend naraščanja gozdnatosti v EU stabilen.
Čeprav je gozdarska politika v prvi vrsti stvar držav članic, pa mora EU vseeno usklajevati in dopolnjevati pobude držav članic in programe v zvezi z gozdovi, ter jim tako dati dodano vrednost in opredeliti skupna strategijo in akcijski načrt EU. Pospeševanje varstva gozdov bi moralo biti del strategij EU in držav članic, zlasti ob skrajnih pojavov, povezanih s podnebjem, kot so požari in poplave, plazovi in dezertifikacija.
Zato podpiram ustvarjanje novih instrumentov in povečano financiranje ukrepov, oblikovanih za varstvo gozdov EU, zlasti, da bi obravnavali nove izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Informacije o gozdnih virih, stanju gozdov in vplivu podnebnih sprememb so ravno tako nujne, da bi zagotovili, da morebitne odločitve, povezane z gozdovi, prinesejo največje možne družbenogospodarske in okoljske koristi.
Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Gospodarski, družbeni in okoljski pomen gozdov na mednarodni, evropski, regionalni in nacionalni ravni je na splošno dobro znan in do neke mere v mednarodnih sporazumih ter pomembnih programih za sodelovanje in financiranje. Podnebne spremembe imajo velik vpliv na gozdove v vsaki evropski regiji, a se razlikujejo po intenzivnosti. Morebitna reforma glede pristopa politik Evropske unije do gozdov ne sme biti preprosto zmanjšana na izzive, ki jih predstavljajo podnebne spremembe, ampak mora upoštevati tudi vse vidike, povezane s prispevkom gozdov k trajnostnemu razvoju na regionalni, evropski in globalni ravni. Še en vidik je povezan z instrumenti in načrti na ravni EU, ki podpirajo sektor gozdarstva in so zelo neznatni v primerjavi s tistimi, ki se uporabljajo v drugih poslovnih sektorjih in glede na sedanji in prihodnji prispevek gozdov k doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Vendar pa morebitna reforma glede pristopa politik Evropske unije do gozdov ne sme biti preprosto zmanjšana na izzive, ki jih predstavljajo podnebne spremembe, ampak mora upoštevati tudi vse vidike, povezane s prispevkom gozdov k trajnostnemu razvoju okolja, gospodarstva na podeželju itd. na regionalni, evropski in globalni ravni.
Christine De Veyrac (PPE), v pisni obliki. – (FR) Poročilo gospoda Arsenisa kaže na skrb Evropskega parlamenta za gozdarsko politiko. Njegova vsebina poudarja potrebo po načrtovanju zadostnih in velikopoteznih finančnih virov za gozdove in lesno industrijo za prihodnost. Zato podpiram sprejetje tega besedila in obenem ponovno podpiram sprejetje posebnega finančnega instrumenta za varstvo gozdov Unije.
Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Več kot 42 % ozemlja Unije pokrivajo gozdovi. Lesna industrija zagotavlja skupaj 2 milijona delovnih mest, v glavnem v malih in srednje velikih podjetjih, in ustvarja prihodek v višini 300 milijard EUR. Na področju upravljanja gozdov je zaposlenih 350 tisoč ljudi. Razmerje med sečnjo in prirastom v Uniji se ne spreminja in znaša približno 60 %, vendar pa se pričakuje, da se bo to razmerje v nekaterih državah povečalo za več kot 100 %, zaradi česar se bo po letu 2010 posledično zmanjšalo količina neposekanega lesa.
prepričana sem, da je trajnostno upravljanje gozdov nujno, če želimo ohraniti zmogljivost gozdov Unije, da izpolnjujejo svoje gospodarske, ekološke in družbene funkcije. Zato sem pozvala Komisijo, naj predloži predloge za dopolnitev uredbe (EU) št. 995/2010 o lesu, s katerimi bi tako zagotovila, da bodo les ali lesni izdelki, dani na evropski trg, izvirali iz trajnostno upravljanih gozdov. Komisija in države članice morajo poskrbeti, da bo uvedba trajnostnega upravljanja gozdov v Evropski uniji obvezna.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za poročilo o tem, „kako pripraviti gozdove na podnebne spremembe“. Ob upoštevanju potenciala gozdov za lajšanje podnebnih sprememb in prilagajanje na njih, pa tudi njihovega gospodarske, družbene in okoljske vrednosti, je treba okrepiti politiko EU na področju trajnostnega razvoja in ohranjanja gozdov, zlasti zakonodaje o preprečevanju in upravljanju požarnega tveganja za gozdove.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Gozdovi in gozdnata zemljišča zdaj pokrivajo več kot 42% območja EU. Gozdovi zagotavljajo 2 milijona delovnih mest, mnoga v malih in srednje velikih podjetjih, in ustvarja prihodek v višini 300 milijard EUR. Te številke odražajo temeljno potrebo po učinkoviti evropski politiki o gozdovih in o njihovi uporabi in trajnosti, ne le v okoljskem smislu, ampak tudi kot ključni gospodarski vir.
Pri razpravah o varstvu gozdov kot gospodarskem in okoljskem viru ne morem pozabiti, glede na to, da sem Portugalec, da mora biti boj proti gozdnim požarom – nekaj, zaradi česar je zelo trpela moja matična država – popolnoma prednostna naloga za vse evropske politike na tem področju.
Kar zadeva nacionalne gozdne programe, bi rad pozornost pritegnil k njihovim pomanjkljivostim, čeprav popolnoma podpiram njihovo vzpostavitev. Nacionalni gozdni programi morajo postati resničnost in dejansko doseči gozdove, da bodo ti resnično tako učinkoviti, kot je naš namen.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) V tem poročilu je obravnavana zelena knjiga Komisije o varstvu gozdov in informacijah o stanju gozdov v EU ter kako pripraviti gozdove na podnebne spremembe. Gozdovi in gozdnata zemljišča zdaj pokrivajo več kot 42% območja EU in predstavljajo pomemben vir prihodka, saj ustvarjajo več kot 300 milijard EUR na leto in zagotavljajo več kot 2 milijona delovnih mest. Poleg tega so gozdovi nujni za vse nas in so del naše identitete. V zadnjem obdobju smo bili priča nesrečam in neurjem, ki so grozila gozdovom. Brez gozdov bi bile posledice podnebnih sprememb še bolj resne. Vendar pa jim kljub pomembnosti niso bile zagotovljene finančne naložbe, ki si jih zaslužijo.
Pozdravljam sprejetje tega poročila, ki pozornost usmerja v zanemarjanje tega sektorja in poziva k priznanju in cenjenju raznovrstnosti vrst, ki obstajajo v EU, pa tudi k potrebi po izvajanju sodobne in aktivne gozdarske politike, ki zna izkoristiti področje biomase in dobropisov za ogljik pa tudi tradicionalne aktivnosti.
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Gozdovi in gozdnata zemljišča pokrivajo 42 % površine EU in zagotavljajo sredstvo za preživetje več milijonov delavcev. Ohranitev gozdne dediščine predstavlja pomemben prispevek k blaginji prebivalstev, prispeva pa tudi k ustvarjanju delovnih mest na podeželju. Neločljivo je povezana s preprečevanjem gozdnih požarov: naravnih nesreč, ki na letni ravni zdesetkajo obsežna območja v južni Evropi, zlasti na Portugalskem. Ključno je nadgraditi priporočila o preprečevanju naravnih nesreč, ki so bila nedavno sprejeta tu.
V poročilu je obsežen pristop k vprašanju gozdarstva in osredotočeno je na nekatere vidike, ki menimo, da so pomembni. Vendar pa je nujno teorijo uporabiti v praksi, zlasti, ko gre za uporabo dovolj finančnih sredstev prek podpornih programov in ukrepov Unije, da se omogoči spremljanje ekološkega in fitosanitarnega stanja in, kjer je potrebno, njihova prerazvrstitev, vključno s pogozdovanjem.
Nujno je zagotoviti finančna sredstva za Naturo 2000, za njeno upravljanje in za učinkovito prizadevanje za njene cilje, pri tem pa je treba upoštevati, da zajema mnogo gozdnih območij. Prav tako je ključnega pomena priznati raznolikost gozdnih sistemov v Evropi in večnamenskost mnogih med njimi, kot so na primer sredozemski pašniki na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, imenovani montado.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. V tem poročilu je obsežen pristop k vprašanju gozdarstva in osredotočeno je na nekatere vidike, ki menimo, da so pomembni. Vendar pa je nujno teorijo uporabiti v praksi, zlasti, ko gre za uporabo dovolj finančnih sredstev prek podpornih programov in ukrepov Unije, da se omogoči spremljanje ekološkega in fitosanitarnega stanja in, kjer je potrebno, njihova prerazvrstitev, vključno s pogozdovanjem. Nujno je zagotoviti finančna sredstva za Naturo 2000, za njeno upravljanje in za učinkovito prizadevanje za njene cilje.
Gozdovi in gozdnata zemljišča pokrivajo 42 % površine EU in zagotavljajo sredstvo za preživetje več milijonov delavcev. Njihova ohranitev predstavlja pomemben prispevek k blaginji prebivalstev, prispeva pa tudi k ustvarjanju delovnih mest na podeželju. Neločljivo je povezana s preprečevanjem gozdnih požarov: naravnih nesreč, ki na letni ravni zdesetkajo obsežna območja v južni Evropi, zlasti na Portugalskem. Ključno je nadgraditi nedavno sprejeta priporočila o preprečevanju naravnih nesreč.
Prav tako je ključnega pomena priznati raznolikost gozdnih sistemov v Evropi in večnamenskost mnogih med njimi, kot so na primer sredozemski pašniki na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, imenovani montado.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. Gozdovi in gozdnata zemljišča pokrivajo 42 % površine EU in tako zagotavljajo preživetje milijonom delavcev, podjetnikov in 16 milijonom lastnikov gozdov. Industrije v gozdarskem sektorju zagotavljajo več kot 2 milijona delovnih mest in zaposlujejo 350 tisoč ljudi. Skupne politike, ki vplivajo na varstvo gozdov, vključujejo skupno okoljsko politiko, energetsko, industrijsko in trgovinsko politiko, pa tudi na skladnost politike, ki vključuje regionalno politiko in solidarnostni sklad. Glede na stopnjo nevarnosti in skupno območje gozdov, bi se moralo povečati financiranje, upravičenost do financiranja bi bilo treba razširiti na javne akterje in skupine proizvajalcev in po posameznih območjih bi bilo treba plačati prispevke, ki bi morali zajemati zaščitne ukrepe.
Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Prejšnji teden so na Irskem gozdni požari – razsežnosti, ki ji že dolgo nismo bili priča – povzročili resno uničenje zemljišč v Donegalu, Sligu in drugih regijah države.
Za takšne dogodke morajo odgovornost prevzeti lokalni organi s podporo nacionalnih vlad. Gre za vprašanje subsidiarnosti. V zvezi s požari, do katerih je nedavno prišlo na Irskem, mora irska vlada v celoti oceniti nastalo škodo z namenom, da pomaga prizadetim. Izdelati je treba načrt nujnih ukrepov za gozdne požare, kot tisti, ki je že izdelan za nesreče v cestnem prometu in za poplave, z namenom, da se v prihodnosti zagotovi boljši odziv na takšne razmere.
Za zaključek, svetu okrožja Donegal je treba dodeliti več sredstev, da bo lahko plačal izredne stroške, ki bodo vključeni.
Elisabetta Gardini (PPE), v pisni obliki. – (IT) Dvainštirideset odstotkov celotnega območja Evropske unije je pokritih z gozdovi in gozdnimi površinami. Gozdarska industrija ustvarja dohodke, ki presegajo 300 milijard EUR, in zagotavlja delo za približno dva milijona ljudi. To so številke, ki si jih moramo zapomniti, da bi razumeli pomembnost evropske strategije za trajnostno upravljanje gozdarstva in za učinkovitejše varstvo te pomembne evropske dediščine. Zapomniti si moramo pomembno vlogo, ki jo gozdovi igrajo v smislu družbenogospodarskih storitev, pa tudi njihovo ključno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Zato moramo nujno izboljšati našo sposobnost preprečevanja gozdnih požarov, saj ti še naprej vsako leto uničijo več kot 400 tisoč hektarov gozdov. Da bi to storili, je pomembno izboljšati zbiranje informacij o gozdovih, povečati število raziskav in zlasti spodbujati države članice, naj izmenjujejo znanje in izkušnje, najprej iz čezmejnega vidika. Na tej točki bi rada poudarila pomembnost dela, ki ga opravlja evropski informacijski sistem za gozdne požare (EFFIS) in zlasti pomembnost programa globalnega spremljanja okolja in varnosti (GMES), ki omogoča potrebno kartiranje in nadzor gozdov.
Françoise Grossetête (PPE), v pisni obliko. – (FR) Evropski parlament je poslal močno politično sporočilo, s katerim poudarja pomembnost trajnostnega upravljanja gozdov. Nujno je treba uvesti priporočila v zvezi s preprečevanjem katastrof. Gozdni požari so zares ena največjih nevarnosti za evropske gozdove in njihove ekosisteme.
Zaščita gozdov pred podnebnimi spremembami pomaga tudi ohranjati gozdno industrijo in njeno konkurenčnost. S prihodki, vrednimi več kot 300 milijard EUR, lesna industrija v Evropi zagotavlja več kot 2 milijona delovnih mest in je pomemben vir rasti.
Nazadnje, za naše razprave o prihodnosti skupne kmetijske politike po letu 2013 je nujno, da upoštevamo vlogo, ki jo igrajo gozdovi. Proizvajalci na podeželju in javni organi bi morali biti upravičeni do gozdarskih ukrepov iz drugega stebra SKP: EU mora v okviru nacionalnih programov za razvoj podeželja podpirati pogozdovanje.
Roberto Gualtieri (S&D), v pisni obliki. – (IT) Določitev evropske strategije za varstvo gozdov je del splošne zaveze EU za boj proti podnebnim spremembam. Zlasti pozitivne točke v poročilu, ki je bilo potrjeno, sta: predlog za posebno uredbo o prepovedi gradnje na zemljiščih, kjer je bil gozd uničen zaradi dokazano podtaknjenega požara, in zahteva za ustrezno financiranje gozdarskih strategij, ki je zdaj na zelo nizki stopnji. Nazadnje pa je pomembna tudi zahteva za ustrezna trajnostna merila za biomaso, ki se uporablja za pridobivanje energije. Zato pozivamo Evropsko komisijo, naj nadaljuje v tej smeri in predstavi belo knjigo o varstvu gozdov, ki bo reševala ta vprašanja.
Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Podprl sem ta dokument, ker gozdovi in druga gozdnata zemljišča pomenijo več kot 42 % površine EU. Gozdovi so milijonom delavcev in podjetnikov ter 16 milijonom lastnikov gozdov vir preživetja. Na gozdarstvu temelječe gospodarske dejavnosti zagotavljajo več kot dva milijona delovnih mest, večinoma v malih in srednje velikih podjetjih. V sektorju upravljanja gozdov je zaposlenih 350 tisoč ljudi. Razmerje med sečnjo in prirastom v EU se ne spreminja in znaša približno 60 %. Po napovedih naj bi to razmerje v več državah naraslo za več kot 100 %, kar bi v obdobju po letu 2020 povzročilo upad poraščenosti. Evropske gozdove in gozdarstvo urejajo različni regionalni in nacionalni modeli, razdeljeni glede na proizvodno ali varovalno usmerjenost. Gozdovi zagotavljajo vire in opravljajo ekosistemske funkcije. Obstajajo predlogi, da bi pripravili obvezne programe. Pomoč mora biti tudi ciljno usmerjena, se pravi povezana s podnebnimi spremembami. Predlogi vključujejo povečanje dolgoročne konkurenčnosti, izboljšanje in ohranjanje okolja, izboljšanje kakovosti življenja ter spodbujanje usklajevanja in komunikacije. Moramo se po najboljših močeh potruditi, da bomo zavarovali in trajnostno uporabljali ta vir tako, da ga bodo lahko izkoriščale tudi naše naslednje generacije, in prispevati moramo tudi k zmanjšanju onesnaževanja okolja.
Peter Jahr (PPE), v pisni obliki. – (DE) Gozdovi in gozdarska panoga že zdaj največ prispevajo k proizvodnji lokalnih surovin. Gozdovi so tudi rekreacijsko območje za številne državljane v Evropi in imajo pomembno vlogo v preprečevanju podnebnih sprememb. Redko katero drugo območje je tako tesno povezano z okoljskimi, gospodarskimi in družbenimi funkcijami. Vendar se gozdovi srečujejo z nekaterimi velikimi izzivi. Eden najpomembnejših so podnebne spremembe. Naloga držav članic je s podporo Evropske komisije zavarovati in razvijati naše gozdove za prihodnje generacije tako, da bodo lahko v prihodnosti še naprej prispevali k našim naravnim habitatom, družbi in gospodarstvu. To vključuje zagotavljanje, da bodo imeli gozdovi trajno in vedno večjo vlogo v boju proti podnebnim spremembam, in varovanje gospodarske podlage gozdarske in lesarske panoge, da bomo imeli ustrezno oskrbo z lesom v prihodnosti.
Eija-Riitta Korhola (PPE), v pisni obliki. – Danes ni bilo težko glasovati za poročilo o varstvu gozdov in informacijah o stanju gozdov v EU: kako pripraviti gozdove na podnebne spremembe. Gozdovi EU se zdaj spopadajo z večjim pritiskom kot kdaj koli prej, ne nujno zaradi podnebnih sprememb, ampak zaradi nekaterih odločitev, ki jih je sprejela EU za boj proti njim. Pomembna pobuda je dejstvo, da smo zdaj v okviru tega poročila zahtevali pravno zavezujoča trajnostna merila o biomasi, ki ustvarja energijo. Z zakonodajo EU o biogorivih skupaj z zakonodajo o obnovljivih virih energije je šla uporaba gozdov v netrajnostno smer. Če obravnavamo gozdove zgolj kot vir obnovljive energije, smo v celoti zgrešili smisel kombiniranja trajnostne panoge in varstva okolja. Gozdovi so pomemben vir preživetja in blaginje znotraj naših meja. Zato je bolje, da se ta dragoceni naravni vir uporablja za proizvodnjo kot za kratkovidno energijo. Ne smemo pozabiti, da tudi lesni proizvodi sami vežejo ogljik ves svoj življenjski cikel. Zato se moramo izogibati vsem bližnjicam, ko skušamo doseči svoje cilje glede obnovljivih virov.
Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. – (DE) Evropska gozdarska panoga je bolj trajnostna kot večina drugih sektorjev gospodarstva. Lastniki evropskih gozdov že generacije ravnajo v skladu z najstrožjo zakonodajo o gozdovih in ohranjanju narave. Vendar poročilo, ki ga je predložil Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane v zvezi z zeleno knjigo o varstvu gozdov in informacijah o stanju gozdov, uvaja naraščanje predpisov brez priznavanja pomena gozdov kot ustvarjalca delovnih mest in gospodarskega gonila. Poročilo poziva, da se pri gospodarjenju z gozdovi v EU uporabijo čezmerna trajnostna merila brez upoštevanja regionalnih dejavnikov in pristojnosti posameznih držav. Glavne točke, ki presegajo pristojnost nacionalne gozdarske politike in slabijo gozdove v gospodarskem smislu, so predpisi, ki se nanašajo na dobavo lesa v Evropi. Tudi zamisel „trajnosti“ še ni bila opredeljena. Naslednja točka, ki ji nasprotujem, je razmišljanje, da lesna biomasa ni trajnostna. Prepričana sem, da bi morali poudariti različne varovalne in uporabne funkcije, ki jih zagotavljajo gozdovi, ne pa sprejeti tako enostranski pristop. EU bi se morala bolj potruditi in poskrbeti za to, da se v Evropi uveljavi trajnostno gospodarjenje z gozdovi, da bomo služili kot zgled za druge države.
Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Zaradi znatnega prispevka gozdov k reševanju podnebne krize je trajnostno gospodarjenje z gozdovi zelo pomembno pri zagotavljanju, da bo EU dosegla podnebne cilje. EU mora okrepiti svojo strategijo za boj proti dejavnikom, ki povzročajo poslabšanje gozdov, kot so nenadzorovano krčenje gozdov, požari in onesnaževanje zraka. Hkrati so ohranjanje biotske raznovrstnosti, varstvo pred naravnimi nesrečami in zajem CO2 iz ozračja bistveni za izboljšanje kakovosti življenja naših državljanov in ohranjanje okolja. Zato mislim, da mora biti varstvo gozdov v EU usmerjeno v zagotavljanje, da bodo gozdovi v prihodnosti izpolnili tudi svojo proizvodno, družbenogospodarsko in ekološko funkcijo.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to pomembno poročilo. Gozdovi in druga gozdnata zemljišča pokrivajo več kot 42 % površine EU. Gozdovi so milijonom delavcev in podjetnikov ter 16 milijonom lastnikov gozdov vir preživetja. Na gozdarstvu temelječe gospodarske dejavnosti zagotavljajo več kot dva milijona delovnih mest, večinoma v malih in srednje velikih podjetjih, in ustvarijo 300 milijard EUR prometa. V sektorju upravljanja gozdov je zaposlenih 350 tisoč ljudi. Poleg tega je 40 % gozdov EU v državni lasti. Razmerje med sečnjo in prirastom v EU se ne spreminja in znaša približno 60 %. Po napovedih naj bi to razmerje v več državah naraslo za več kot 100 %, kar bi v obdobju po letu 2020 povzročilo upad poraščenosti. Ukrepi za varovanje gozdov so bistveni. Evropske gozdove lahko razdelimo na pet bioklimatskih območij: borealno, zmerno oceansko, zmerno celinsko, sredozemsko in gorsko območje (5), kar je v skladu s tipologijo gozdov Evropske agencije za okolje (EEA), oblikovano za usmerjanje odločitev glede politike (6).
Véronique Mathieu (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo o zeleni knjigi Komisije z naslovom „O varstvu gozdov in informacijah o stanju gozdov v EU: kako pripraviti gozdove na podnebne spremembe“. O gozdovih bi morali razmišljati kot o temelju za boj proti podnebnim spremembam. Bistveno je, da mora Evropska unija okrepiti svojo strategijo za boj proti tistim pojavom, ki škodujejo gozdovom, na primer gozdni požari in onesnaževanje ozračja. Zmožnost gozda, da si opomore od teh groženj in kljub vplivu podnebnih sprememb nadaljuje z normalnim razvojem, je odvisna od biotske raznovrstnosti, ne le dreves, temveč tudi vseh drugih organizmov, ki živijo v gozdu, zlasti prosto živeče živali. Zato si prosto živeče vrste, ki naravno poseljujejo posebne habitate, ki jih tvorijo gozdovi, zaslužijo posebno pozornost lastnikov gozdov, saj prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Ohranitev gozdov je bistvena za interese celotnega človeštva. Res je škoda, da spet služi kot izgovor za spodbujanje trga ogljika. Evropski zeleni kapitalizem je na mrtvi točki. Kapitalizem in ekologija sta medsebojno nezdružljiva.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Gozdovi in gozdna zemljišča pokrivajo več kot 42 % površine EU in so panoga, ki zagotavlja približno 2 milijona delovnih mest z letnim prometom 300 milijard EUR. Te številke kažejo, da mora evropska politika doseči, da bodo gozdovi v okoljskem in gospodarskem smislu trajnostni. Samo na ta način jih bo mogoče zavarovati pred nevarnostmi, s katerimi se srečujejo, predvsem požari, ki so glavni razlog za njihovo uničevanje. To velja še posebno za južnoevropske države in zlasti za mojo državo, Portugalsko, ki vsako leto izgubi na tisoče hektarov gozdov zaradi požarov.
Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Podnebne spremembe in gozdovi so neločljivo povezani drug z drugim. V boju proti podnebnim spremembam je bistveno varovanje gozdov. V tem boju se lahko izboljša uporaba gozdov, ne le s preprečevanjem sečnje, temveč tudi s programi pogozdovanja in ponovnega pogozdovanja.
Podnebne spremembe pomenijo, da so vse vrste gozda in gozdarski sektor kot celota izpostavljeni posebnim in nepredvidljivim grožnjam, kot so nevihte, suše in gozdni požari. Zato je bistveno, da Evropska unija okrepi svojo strategijo za boj proti tem pojavom. Cilj trajnostnega gospodarjenja z gozdovi mora biti usklajevanje vidikov, ki se nanašajo na proizvodnjo, in vidikov, ki se nanašajo na varovanje gozdov. Z gozdovi moramo gospodariti trajnostno, če hočemo ohraniti njihovo zmogljivost za izpolnjevanje gospodarske, ekološke in družbene funkcije.
Ključno je, da se bolj posvetimo vzdrževanju, ravnovesju in krepitvi storitev, ki jih ponujajo gozdovi. Ohranitev biološke raznovrstnosti mora biti prednostna naloga našega političnega delovanja.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Znano je, da poročilo poudarja dejstvo, da je treba v gozdovih videti glavni dejavnik prispevka k ublažitvi podnebnih sprememb in prilagoditve, zato je potrebna okrepitev strategije EU v boju proti dejavnikom, ki povzročajo njihovo poslabšanje, npr. škodljivci, gozdni požari itd. Poleg tega se poročilo osredotoča na vzpostavitev splošnega okvira za varovanje gozdov, to so subsidiarnost, raznolikost groženj glede na različne vrste gozdov, osrednja vloga trajnostnega upravljanja gozdov in pomen gozdov za konkurenčnost in zaposlovanje. Glasoval sem za.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Umiranje gozdov po vsej Evropi pomeni okoljski in gospodarski problem z vidika naravnih habitatov in podnebnih sprememb. Pet milijonov ljudi, ki delajo v gozdovih in 16 milijonov lastnikov gozdov ustvari letni promet 300 milijard EUR. Za povzročitev sprememb v evropskih gozdovih so odgovorne sedanje okoljske razmere. Pričakovati moramo, da bodo bukova drevesa dolgoročno povsem izginila iz sredozemske regije in da se bo delež iglastih gozdov zmanjšal na območju celotne celinske Evrope. Drugi dejavniki vključujejo nove oblike napadov škodljivcev, katerih vpliva se še ne da oceniti, in znatno povečanje tveganja gozdnih požarov.
ICP Forests in EU delujeta v enem največjih svetovnih omrežij za biološko spremljanje s ciljem, da bi količinsko določila te spremembe in pripomogla k razumevanju vzroka in učinka odnosov. Vzdržal sem se glasovanja, ker po mojem mnenju ukrepi, ki so predlagani v poročilu in se nanašajo na obseg, v katerem bodo posamezne države članice odgovorne in vključene, ne gredo dovolj daleč.
Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem proti delu odstavka 36, ker so določbe, ki jih vsebuje, milo rečeno, nerealistične. Mislim, da ne smemo prepovedati gradnje na gozdni zemlji, ki jo je prizadel požar, ker je to zemljo dejansko nemogoče uporabiti za druge namene. Mislim, da primerov zlorabe ne smemo predstavljati kot splošno pravilo in škodovati lastninskim pravicam lastnikov gozdov, ki jih je že tako prizadel gozdni požar. Vendar se mi zdi sprejemljiva zamisel, izražena v odstavku 37, ki predlaga uvedbo prepovedi, kjer je dokazano, da je bil požar namerno podtaknjen. A v tem primeru mislim, da se utegnemo srečati s škodljivimi posledicami, ki bi sledile iz tega: požigalec ni nujno lastnik zemljišča in ne razumem, zakaj bi bilo slednjega treba kaznovati.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zelena knjiga Komisije z naslovom „O varstvu gozdov in informacijah o stanju gozdov v EU: kako pripraviti gozdove na podnebne spremembe“ kaže zaskrbljenost Evropskega parlamenta v zvezi s tem.
Gozdovi in gozdnata zemljišča zdaj pokrivajo več kot 42 % površine EU, lastnikov gozdov pa je več kot 16 milijonov. Gozdovi zagotavljajo 2 milijona delovnih mest, številne od teh v malih in srednje velikih podjetjih (MSP) in predstavljajo letni promet 300 milijard EUR. Poleg tega imajo bistveno vlogo v boju proti podnebnim spremembam zaradi njihove zmogljivosti za absorpcijo ogljikovega dioksida in sproščanje kisika.
Te vrednosti razkrivajo pomen gozdov za vse države članice EU, še posebno pa za Portugalsko, ki ima gozdove z zelo posebnimi značilnostmi in ima pomembno vlogo v regionalnem načrtovanju in boju proti gozdnim požarom.
Glasoval sem za to poročilo, ker zagovarja ukrepe, za katere menim, da prispevajo k boju proti uničenju gozdov, zlasti požarom, škodljivcem, razdrobitvi gozdov, spremembam sestave vrst in povečanju zahtev po lesni biomasi.
Phil Prendergast (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam zeleno knjigo Komisije z naslovom „O varstvu gozdov in informacijah o stanju gozdov v EU. Ker so gozdovi glavni prevzemnik ogljika, je trajnostno gospodarjenje z gozdovi ključno za doseganje ciljev EU v zvezi s podnebnimi spremembami. V našem gospodarjenju z gozdovi moramo združiti varovanje in proizvodnjo in s tem zagotoviti izvedljivost okoljske, družbene in gospodarske funkcije gozdov. EU mora imeti v spodbujanju najboljše prakse gospodarjenja vlogo, ki ustreza potrebam lokalnih akterjev in skupnosti, in povečati prizadevanja za pogozdovanje, združljiva z lokalnimi razmerami in naravnimi vrstami.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to poročilo, ker menim, da je nujno potrebno, da se okrepijo evropske politike o ohranjanju in trajnostnem upravljanju gozdov z neizmerno gospodarsko, družbeno in okoljsko vrednostjo, ki jo je pomembno ohraniti.
Britta Reimers (ALDE), v pisni obliki. – (DE) Glasovala sem proti odstavku 36 (2. del) in proti odstavku 37, ker so vprašanja okoljskega načrtovanja v pristojnosti regionalnih ali nacionalnih organov, kar pomeni, da morajo odločitve na tem področju sprejeti regionalni ali nacionalni parlamenti. Po mojem mnenju bi bil vsak poseg na ravni EU poseg v subsidiarnost in bi zato šel predaleč.
Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Ni treba posebej poudarjati, da je varstvo gozdov ključno okoljsko vprašanje. Gozdovi, ki so dobro vzdrževani, zagotavljajo glavni ponor ogljika in imajo ključno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Če gozdovi niso dobro vzdrževani in se izvaja intenzivno krčenje, bodo verjetno ustvarili 25 % vseh emisij CO2, torej toplogrednega plina, ki ga povzroča človekova dejavnost. Z drugimi besedami, Evropska unija, vključno s Švedsko in Finsko, ki skupaj pomenita 33 % evropskih gozdov, pa tudi sredozemske države so zelo zainteresirane za okrepitev svoje strategije za boj proti ogroženosti gozdov, kot so onesnaženost zraka in gozdni požari.
V tem pogledu me zelo veseli, da je bil v okviru glasovanja o zeleni knjigi z naslovom „Kako pripraviti gozdove na podnebne spremembe“ sprejet odstavek 38 poročila gospoda Arsenisa, ki „odločno poziva Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog za preprečevanje gozdnih požarov“ in načrtuje predvsem, „da bi bila na zemljišču, ki ga je prizadel gozdni požar, za 30 let prepovedana gradnja“. To je dober način za boj proti široko razširjeni praksi, da se gozdni požari uporabljajo v podporo interesov nepremičninskih vlagateljev.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – To je dobro poročilo z dobrimi predlogi, ki vključujejo priznavanje na splošno pozitivnih teženj glede skladiščenja ogljika v gozdovih po Evropi, pa tudi dejstva, da ostaja skladiščenje ogljika še vedno veliko pod naravno zmogljivostjo in da bi se lahko gozdni sektor zaradi pritiskov spreobrnil v vir ogljika; poziva Komisijo, naj poda predloge za dopolnitev uredbe o lesu, s katerimi bi tako zagotovila, da bodo ves les ali lesni izdelki, ki so dani na evropski trg, izvirali iz trajnostno upravljanih gozdov; poziva Komisijo, naj preuči možnosti za uvedbo plačil za ekosistemske storitve; in poziva po zakonodajnem predlogu za preprečevanje gozdnih požarov, pa tudi, da bi bila na zemljišču, ki ga je prizadel gozdni požar, za 30 let prepovedana gradnja.
Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) Sem za poročilo, kajti gozdovi, ki pokrivajo več kot 42 % površine EU, zagotavljajo preživetje številnim delavcem in podjetjem v gozdarskem sektorju. Treba bi bilo vzpostaviti okvir smernic Komisije; uvesti zavezujoča trajnostna merila, vključno z obveznimi nacionalnimi gozdarskimi programi; uradno določiti plačila za ekosistemske storitve; politike za varstvo gozdov pa okrepiti s ponovno uvedbo uredbe o preprečevanju požarov. Posebno koristno in presenetljivo je, da je bil sprejet predlog spremembe za preprečevanje špekulativne gradnje na zemljiščih, ki so bila nezakonito očiščena s požari. Tak predpis že obstaja v Italiji, kjer prepoveduje gradnjo na zemljiščih, uničenih z naklepnimi požigi.
Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. – Gozdovi nam zagotavljajo številne nujno potrebne ekološke storitve, od urejanja kroženja vode do preprečevanja erozije tal in izoliranja ogljika. Okoljske in gospodarske koristi zahtevajo, da se gozdovom dodeli nujno, trajno in dolgoročno varstvo, in to je še posebno pomembno v okviru podnebnih sprememb glede ublažitve in prilagoditve. To poročilo pokriva najrazličnejša vprašanja in je rezultat trdega dela in plodnih pogajanj vseh glavnih političnih skupin. Iskreno upam, da bodo Komisija in države članice ukrepale na podlagi teh tvornih predlogov.
Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam sprejetje tega poročila o zeleni knjigi o gozdovih, ki jo je predstavila Komisija. Gozdovi so del naše dežele in naše dediščine in so bistveni za našo blaginjo. V času, ko postajajo grožnje vedno resnejše, je za nas pomembno, da bolje zavarujemo te izjemne naravne vire. Res se vsi zavedamo posledic podnebnih sprememb za gozdove, vendar je njihova ohranitev v resni nevarnosti zaradi naše nedejavnosti pri iskanju rešitev zanje. Naša dolžnost je, da ohranimo te krhke ekosisteme, to neprecenljivo biološko raznovrstnost in ta strateški sektor gospodarstva. Zato sem zadovoljna z močnim političnim sporočilom, ki ga je Parlament poslal v tem mednarodnem letu gozdov. Za ukrepe v zvezi s podnebnimi spremembami ne moremo sprejeti pristopa „počakajmo, pa bomo videli“. Okrepiti moramo tudi evropsko taktično rezervo za boj proti gozdnim požarom glede na to, da je na tem področju preprečevanje prav tako pomembno kot odzivanje. Če hočemo ohraniti naše gozdove, kot jih poznamo in imamo radi, moramo biti vodilni v boju za zagotovitev trajnostnega gospodarjenja z gozdnimi območji in jih zavarovati pred nevarnostmi, ki pretijo nanje.
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za ta predlog glede na to, da je poročilo doseglo uravnotežen pristop med najpomembnejšimi vprašanji organizacije in dejavnosti Evropske službe za zunanje delovanje in ključna področja varnostne in obrambne politike. To ravnotežje je bilo doseženo z vojaškim in civilnim sodelovanjem pri resoluciji o sodelovanju med Evropsko unijo in Organizacijo Severnoatlantske pogodbe (Nato). Verjamem, da predlagane spremembe, ki jih je vložila Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu in jih je sprejel odbor, prispevajo k obsežnejši opredelitvi, ki zajema svobodo vere in razširitev seznama manjšin, ki potrebujejo mednarodno zaščito.
Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – Glasovala sem za resolucijo o letnem poročilu EP o SZVP. Poročilo podaja pregled strateške vloge, ki jo mora imeti EU zunaj svojih meja, zlasti glede prispevka k razvoju demokracije in spoštovanja človekovih pravic. S to resolucijo Evropski parlament ponovno potrjuje svoje pravice ključnega akterja in nosilca funkcije upravljanja in proračunskega nadzora civilnih in vojaških misij. Poslanci Evropskega parlamenta še enkrat poudarjamo svoj glavni cilj močnega in odločilnega parlamenta v zunanji politiki, zlasti zdaj, ko imamo v mislih določbe Lizbonske pogodbe. Prav tako pomembno vprašanje je večstransko delovanje EU in potreba, da je vedno dobro zastopana v različnih strateških okvirih, zlasti z izkoriščanjem nove Evropske službe za zunanje delovanje, evropske diplomatske službe, ki je končno postala realnost.
Charalampos Angourakis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Poročilo o SZVP EU in njeni vlogi na mednarodnem prizorišču, ki ga je podprla glavna koalicija političnih predstavnikov kapitala v Evropskem parlamentu, namreč konzervativci, socialni demokrati in liberalci, prikazuje njen izrazito reakcionaren značaj in vlogo, uperjeno proti navadnim ljudem. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je Evropski parlament sprejel resolucijo tako, da jo je postavil na vodilno mesto in skušal legalizirati vojno, ki jo vodijo EU, ZDA in NATO proti Libiji, da bi izropali vire te države, ki ustvarjajo bogastvo, in da bi nadzorovali razvoj na celotnem področju sredi hudega notranjega imperialističnega boja. Politično osebje buržoaznih razredov v Evropskem parlamentu zahteva okrepitev imperialističnega značaja EU, njeno nadaljnjo militarizacijo in razvoj vojaških zmogljivosti ter zmogljivosti evropske vojske, zlasti „prožnih“ bojnih skupin in operativnih sil za hitro posredovanje, kot so sile, ki so bile pripravljene z EUFOR-jem za kopenske operacije v Libiji, v katere je Grčija močno vključena kot vodja balkanske bojne skupine. Ti predstavniki spodbujajo strateško zvezo med EU in Natom in določajo načrte za imperialistične posege in vojne EU na vseh koncih sveta pod pretvezo „kriznega upravljanja“, „humanitarne pomoči“ in „boja proti terorizmu“, s tem da dajejo prednost zavarovanju položajev v medsebojnih bojih med imperialisti, ki besnijo v severni Afriki in na splošno na Bližnjem vzhodu.
Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. – Glasoval sem proti ukrepom v tem poročilu, ki se nanašajo na trgovinski sporazum z državami Mercosur. Trgovinski sporazum z državami Mercosur ima možnost, da resno oslabi evropsko kmetijstvo in delo evropskih kmetov pri skrbi za javno dobro ter kakovostno, varno hrano. Kvota te velikosti, ki jo je zahteval Mercosur, bi povsem oslabila irsko govedorejo. Ocenjuje se, da bi lahko sporazum EU-Mercosur znižal cene irske govedine za 30 %, kar bi samo na Irskem povzročilo izgubo do 500 milijonov EUR. Irski kmetijsko-živilski sektor predstavlja 60 % izvoza iz podjetij v irski lasti, ki je ocenjen na 8 milijard EUR letno in zagotavlja 250 tisoč delovnih mest. Ta sporazum bi povzročil velike izgube delovnih mest na kmetijah in na ravni panoge po podeželskih območjih na Irskem in v EU kot celoti.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to poročilo. Lizbonska pogodba daje EU velika pooblastila, s katerimi bi morala EU še naprej razvijati cilje svoje zunanje politike in braniti svoje interese po vsem svetu s splošnim ciljem prispevati k miru, varnosti, solidarnosti, preprečevanju sporov, spodbujanju demokracije, varstvu človekovih pravic, spoštovanju mednarodne zakonodaje itd. EU mora delovati tudi bolj strateško, da bo lahko uveljavila svoj pomen na mednarodnem prizorišču. Sposobnost EU, da vpliva na mednarodni red, ni odvisna zgolj od skladnosti njenih politik, akterjev in institucij, temveč tudi od strateškega koncepta zunanje politike EU, ki mora združiti vse države članice v sklopu istega niza prednostnih nalog in ciljev, tako da bodo na mednarodnem prizorišču nastopile z odločnim enotnim stališčem.
Slavi Binev (NI), v pisni obliki. – (BG) Čeprav podpiram letno poročilo Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in osnovnih odločitvah skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), ki je ena ključnih politik Evropske unije, bi rada izrazila podporo politiki, ki jo izvaja Evropska unija na globalni ravni. Naše sprejetje tega letnega poročila odraža močno stališče in vlogo Evropske unije na področju mednarodnih odnosov.
Mara Bizzotto (EFD) , v pisni obliki. – (IT) Poročilo gospoda Albertinija vsebuje zamisli, s katerimi soglašam, vendar obstaja temeljni problem. Osnovna predpostavka je, da bi morala EU v zunanji in obrambni politiki postopoma prevzeti prevladujočo vlogo nad posameznimi nacionalnimi vladami. To pomeni, da bi morale države članice večje dele suverenosti nad zunanjo politiko predati organom EU, ki bi imeli nalogo doseči skupno stališče ter ga predstaviti mednarodni skupnosti in vsem večstranskim forumom. Ne morem se strinjati s to možnostjo, države članice ne bi mogle več vzpostaviti lastne zunanje politike na podlagi tega, kar štejejo za nacionalne prednostne naloge.
Strinjamo se, da si mora EU prizadevati, da bo v nekaterih okvirih nastopila enoglasno, da bo močnejša na svetovnem prizorišču in bo zastopala želje, ki so skupne vsem njenim državam članicam, vendar se to ne sme zgoditi na račun možnosti držav članic, da sprejemajo lastno zunanjo politiko. Poleg tega poročilo poziva EU, naj obnovi zagon v pristopnem procesu Turčije k EU, to pa je točka, s katero se sploh nikoli nisem strinjal. Turčija mora ostati zunaj naše organizacije, ker ni in nikoli ne bo Evropa. Glasovala sem proti temu poročilu.
Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker letno poročilo Sveta zagotavlja skladen pregled usmeritve in ukrepov skupne zunanje in varnostne politike (SZVP). Za Svet je zelo pomembno, da se še naprej osredotoča predvsem na regionalne spore in se nanje hitro odziva. Vendar poročilo Sveta ne vsebuje nobenih možnih pristopov za reševanje teh sporov in vprašanj. Svet bi si moral prizadevati, da bi bilo poročilo več kot zgolj katalog dogodkov in razvoja v državah. Tako bi moral ta dokument obravnavati tudi vprašanje izvajanja in varovanja zunanje politike in instrumentov EU. Poleg tega bi moral Svet vključiti v poročilo ocene usklajevanja in skladnosti med SZVP in drugimi zunanjimi politikami Unije, pa tudi strateška in organizacijska priporočila za prihodnost na podlagi ocene ukrepov SZVP. Rada bi opozorila na dejstvo, da bi moralo letno poročilo o SZVP služiti kot instrument za okrepljen medinstitucionalni dialog, da bi ocenilo njegovo učinkovitost in orisalo prihodnjo smer te politike.
Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam letno poročilo Sveta in prizadevanja za razvoj evropske zunanje politike. Menim, da je izredno pomembno, da se sprejme stališče, ki bo usklajeno z zunanjo politiko držav članic, kajti takšna kohezija vodi v mir, varnost, solidarnost in preprečevanje sporov na mednarodni ravni. Vodila bo tudi v trajnostni razvoj in povečanje zmogljivosti EU, da vpliva na mednarodni red. Zato pozivam k nadaljevanju dela, s katerim se je že začelo pripravljanje enotnega nastopa, ki bo izboljšal odnose med Evropo in drugimi svetovnimi silami, spodbudil učinkovitejši odziv v primerih mednarodne krize in izboljšal položaj Evrope na svetovnem prizorišču.
Christine De Veyrac (PPE), v pisni obliki. – (FR) Nisem glasovala za odstavek 85 poročila gospoda Albertinija, ki pozdravlja nadaljevanje pogajanj o pridružitvenem sporazumu z Mercosurjem. Pri sklepanju takega sporazuma, ki je namenjen spodbujanju proste trgovine, je potrebna velika previdnost, da ne bi še bolj destabiliziral kmetijstva v Skupnosti. Izdelkom iz Mercosurja ni treba izpolnjevati enakih okoljskih in družbenih standardov kot evropskim – to pa so pogoji, v katerih obstaja resnično tveganje za nepošteno konkurenco. Treba je zagotoviti, da se bomo izognili takim situacijam.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker letno poročilo Sveta zagotavlja jasen pogled na politike in ukrepe skupne zunanje in varnostne politike EU (SZVP) in prispeva h krepitvi medinstitucionalnega dialoga.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Letošnje poročilo ima podobno strukturo kot poročilo iz leta 2009 o skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP). Posebno poglavje je namenjeno izvajanju Lizbonske pogodbe. Tako kot prej se zahteva nadaljnji dialog s Svetom po načelu ciljev SZVP.
Podpiram poročevalca, da se je treba od preprostega opisovanja dejavnosti SZVP preusmeriti k dialogu s strateškim pristopom. Poročevalec tudi poziva Svet, naj pri sprejemanju odločitev premisli o stališčih Parlamenta.
Mislim, da je potrebna nadaljnja razprava o strateškem okviru zunanje politike Unije, pa tudi globlje poznavanje obsega SZVP in mehanizmov za njeno vzpostavitev, ki morajo biti na voljo različnim političnim akterjem. Veliko število vloženih sprememb kaže na povečano zanimanje poslancev za te zadeve.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) To je poročilo o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in osnovnih odločitvah skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) v letu 2009, predloženem Evropskemu parlamentu v skladu z delom II, točko G, odstavka 43 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 (2010/2124(INI)). To je poročilo, ki temelji na novem institucionalnem okviru, vzpostavljenem z Lizbonsko pogodbo, in v skladu z njegovim prestrukturiranjem pregledneje predstavlja SZVP EU. Obravnava položaj v različnih delih sveta, kjer so regije in države v krizi, na primer na zahodnem Balkanu, v državah, ki mejijo na vzhodno Evropo, v osrednji Aziji, Rusiji, Turčiji, Bližnjem vzhodu, sredozemski regiji, Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. Čeprav priznavam, da bi ga bilo mogoče izboljšati, zlasti v podrobnem opisu dogodkov po državah, opisovanju potrebnih sredstev za doseganje ciljev zunanje politike EU in kakovostnejši oceni te politike, ki vključuje strateška in organizacijska priporočila za prihodnost, pozdravljam pripravo tega poročila in upam, da bo EU še naprej razvijala učinkovito večstransko delovanje, ki je ena glavnih značilnosti geostrateških vprašanj EU.
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To je še eno poročilo, ki podpira razvoj skupne zunanje, varnostne in obrambne politike Evropske unije. Argumenti se tu skrbno ponovijo. Zato torej želimo še enkrat povedati, da temu nasprotujemo in to utemeljujemo z naslednjim argumentom: govorimo o obrambi s pomočjo različnih načinov, vključno z vojaki in diplomati, o gospodarskih in geostrateških interesih evropskih sil v sodelovanju z Združenimi državami in Organizacijo Severnoatlantske pogodbe (Nato). Ne smemo pozabiti dobrih rezultatov teh institucij in njihovih tragičnih posledic: Iraka, Afganistana, Balkana in Libije ter drugih držav, ki so prav tako na seznamu.
Politika razvojnega sodelovanja in pomoči, ki bi morala v sedanjem mednarodnem okviru pomeniti enega glavnih stebrov, če ne glavni steber zunanje in varnostne politike, je odrinjena k povsem sekundarni vlogi.
Obstaja tudi tipično in nadležno hinavsko stališče, ki varuje gospodarske interese evropskih proizvajalcev orožja, ki so zaslužili milijone s prodajo orožja diktatorjem, ti pa so ga uporabili za pokole lastnih prebivalcev in ljudi v sosednjih državah. Te in druge zadeve še vedno niso dobile odziva, ki ga potrebujejo: ustreznega popravka politik, ki jih podpirajo.
Podpora, dana izraelski politiki agresije in zasedbe ter politiki neusklajenosti z resolucijami Združenih narodov, ki jo izvajajo Izrael in druge države, npr. Maroko, so drugi dejavniki, ki jih tu prav tako obsojamo.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To je še eno poročilo, ki v bistvu ponovno potrjuje podporo razvoju skupne zunanje, varnostne in obrambne politike Evropske unije. To so načeloma politike v obrambo gospodarskih in geostrateških interesov evropskih sil. Vedno bolj so usklajene z Združenimi državami in Organizacijo Severnoatlantske pogodbe (Nato) in postavljajo razvojno sodelovanje in pomoč na drugo mesto. Rezultati tega so v glavnem katastrofalni, kot je jasno iz primerov Afganistana, Palestine, Iraka, Libije in drugih držav.
Zavedamo se tudi, da obstaja dvojni standard, ki varuje gospodarske interese evropskih proizvajalcev orožja, ki so zaslužili milijone s prodajo orožja diktatorjem, ti pa so ga potem uporabili za pokole lastnih prebivalcev in ljudi v sosednjih državah.
Zato ostajajo brez potrebnega odgovora temeljna vprašanja, ki izhajajo iz te razprave: kupčije z orožjem, ekspanzioniostična in hujskaška politika Izraela in sistematična neusklajenost z resolucijami Združenih narodov v zahodni Sahari in Palestini.
Zato smo glasovali proti.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – Odbor za zunanje zadeve je sprejel poročilo z veliko večino. Dosežen je bil uravnotežen pristop k najbolj perečim vprašanjem o organizaciji in dejavnostih Evropske službe za zunanje delovanje in ključnih vprašanjih skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), kot so spodbujanje vrednot demokracije, človekovih pravic in pravne države, spodbujanje enakosti spolov in energetske varnosti, položaj v Iranu in Afganistanu, odziv EU na demokratične spremembe v južnosredozemski regiji in odnosi z glavnimi akterji, kot so Rusija, Kitajska, Japonska in Indija. Poročilo vzpostavlja ravnovesje med civilno-vojaškim sodelovanjem v reševanju krize in vzajemnem delovanju EU in Nato. Po eni strani se izogiba odrivanju EU izključno k trgovini, razvoju in humanitarnim vprašanjem, to je smeri, ki jo zasleduje skupina ECR, po drugi strani pa zavrača vztrajanje skupine GUE/NGL pri izključevanju vseh vojaških sestavin iz SZVP.
Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. – (IT) Predlog gospoda Albertinija ne more dobiti mojega glasu, ker je preveč točk, o katerih se ne strinjava. Ena od teh je predlog za enotno zunanjo politiko EU. Zamisel je brezhibna, vendar glede na letošnjo krizo v severni Afriki in zdajšnjo libijsko krizo očitno ni izvedljiva. Preveč je razlik, ki jih delajo različne države v EU. Naslednja točka, o kateri se ne moreva strinjati, je poziv k povečanju naših prizadevanj, da bi se Turčija pridružila Evropi. Zato sem glasoval proti.
Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Resnično bistvena odločitev o skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP) v letu 2009 je bilo imenovanje visoke predstavnice. Človek mora priznati, da to ni bila najboljša odločitev. Povsem jasno je, da je lady Ashton bolj nadarjena za dajanje moralističnih izjav za javnost in igranje lady Radodarne, kakor za ukvarjanje z diplomatskimi vprašanji, s katerimi želite, da bi se spopadala v imenu 27 držav članic. Zaradi baronice je bila Evropska unija pri vseh ključnih dogodkih odsotna in neusklajena ali pa je plavala proti toku. A kot se po navadi zgodi v času krize, je peščica držav prevzela pobudo – naj bo to dobro ali slabo –, se organizirala in prevzela ukrepanje. Druge države so bile bodisi zraven ali pa so se pritoževale, ko so bile prisiljene dati mnenje.
V resnici zunanja politika Unije pravzaprav vključuje razporeditev financiranja in vpletenosti v trgovino, pogosto na načine, ki so v nasprotju z njenimi javno izraženimi političnimi načeli. Edino logično je, da je diplomacija stvar suverenosti države. To je produkt zgodovine, virov in gospodarskih ali geopolitičnih interesov vsake države. Interesi Unije niso ne združitev interesov držav članic ne njihov podaljšek. So značilni za Unijo in pogosto v nasprotju z nacionalnimi interesi. Povsem nerazumno je, da bi morali ti interesi imeti prednost pred nacionalnimi.
Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Podprl sem ta dokument, ker je namenjen zagotavljanju, da bodo nacionalni obrambni sistemi v skladu z obrambnimi sistemi EU, pa tudi usklajevanju strategij z najpomembnejšimi globalnimi akterji, kot so Združene države, Rusija, Kitajska, Turčija in arabske države. Poudarja in se usmerja k spodbujanju moratorija na usmrtitve. Navaja tudi usmeritve in cilje v sodelovanju z drugimi državami. Učinkovita večstranskost mora biti osrednja strateška skrb Unije in v tem okviru mora EU prevzeti vodilno vlogo v mednarodnem sodelovanju, podpirati mednarodne institucije, omogočiti doseg mednarodnega konsenza in spodbujati svetovno ukrepanje. Nujno se je treba posvetiti skupnim svetovnim problemom, ki zadevajo državljane EU, kot so boj proti terorizmu, organiziranemu kriminalu, pandemijam in podnebnim spremembam, kibernetska varnost, zagotavljanje uresničevanja razvojnih ciljev tisočletja in odprave revščine, energetske varnosti, neširjenja orožja za množično uničevanje, mirnega reševanja konfliktov, razoroževanja, upravljanje migracijskih tokov ter spodbujanje spoštovanja človekovih pravic in državljanskih svoboščin in poudarja, da je treba izboljšati spremljanje sredstev EU v skladu s posebnim poročilom Evropskega računskega sodišča št. 15/2009. Meni, da bi EU morala izkoristiti sprejetje novega strateškega koncepta Nata, da bi bistveno okrepila svoje partnerstvo s to organizacijo, hkrati pa bi razvila zunanje, varnostne in obrambne politike EU. Menim, da je treba sprejeti odnos med obema organizacijama.
Krzysztof Lisek (PPE), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za sprejetje letnega poročila o glavnih vidikih skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) v letu 2009. Je dobro napisano poročilo ključnega pomena, ki podrobno razpravlja o vidikih skupne zunanje in varnostne politike. Posebno me veseli, ko vidim, da poročilo vključuje spremembo, ki sem jo predložil v zvezi z Gruzijo. Moj cilj je bil poudariti pomen izvajanja stalnega in vztrajnega političnega pritiska na Rusijo, naj uveljavi vse določbe sporazuma iz leta 2008, vključno predvsem z dovoljenjem, da Nadzorna misija Evropske unije (NMEU) vstopi na zasedena ozemlja. Upam, da bo visoka predstavnica gospa Ashton upoštevala naša priporočila.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo in menim, da morata zunanja politika in zunanje delovanje EU, če hočeta biti v skladu z vrednotami EU, dati prednost spodbujanju demokracije in pravne države, dobremu upravljanju in pravičnim družbam, saj je demokratična družba, ki temelji na pravilih, osnova za spoštovanje človekovih pravic in krepitev stabilnosti. Ponavljam svoje stališče, da je treba v zunanjo politiko EU odločno vključevati vprašanje človekovih pravic in menim, da nova institucionalna struktura EU, zlasti ESZD s svojimi specializiranimi oddelki, zagotavlja možnosti za boljšo usklajenost in učinkovitost EU na tem področju; pozivam podpredsednico/visoko predstavnico, naj z dvostranskimi odnosi s tretjimi državami in aktivnim sodelovanjem v mednarodnih forumih aktivno spodbuja vključenost tretjih držav v prizadevanja za spoštovanje človekovih pravic ter odločno spregovori zoper kršitve človekovih pravic in se ne izogiba ustreznim ukrepom v primeru njihovih kršitev, glede na vse pogostejše hude kršitve svobode prepričanja pozivam Komisijo, naj izvede temeljito oceno in vključi svobodo prepričanja v politiko EU glede človekovih pravic.
Mario Mauro (PPE), v pisni obliki. – (IT) Poročilo gospoda Albertinija o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in osnovnih odločitvah skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) v letu 2009 predstavlja pomembno križišče za prihodnjo zunanjo politiko Unije. Res je pomembno, da bi Parlament soglasno pozval Svet, naj ne omejuje obsega letnega poročila o SZVP zgolj na opis političnih dejavnosti, temveč naj ga, kot poročilo pravilno poudarja, „oblikuje kot orodje, usmerjeno v politiko in rešitve“. Poudariti moramo tudi, da „bi poročilo moralo zagotoviti več kot zgolj katalog dogodkov in razvoja v državah ter bi moralo obravnavati tudi vprašanje učinkovitosti zunanje politike EU in sredstev, ki so potrebna za uresničevanje ciljev zunanjega delovanja EU“.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU mora naprej razvijati cilje svoje zunanje politike in na mednarodni ravni spodbujati svoje vrednote in interese, da bi prispevala k miru, varnosti, solidarnosti, preprečevanju konfliktov, spodbujanju demokracije, varovanju človekovih pravic, enakosti spolov, spoštovanju mednarodnega prava, podpiranju mednarodnih institucij, učinkoviti večstranskosti in medsebojnemu spoštovanju med narodi, trajnostnemu razvoju, svobodni in pošteni trgovini ter izkoreninjanju revščine. Ti cilji se bodo izpolnili le z učinkovito skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP), ki si jo delijo vse države članice EU.
Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Kot veste, sem goreč zagovornik pristopa Turčije k EU. Prepričan sem tudi, da bi imela Evropa najmanj toliko koristi od njenega pristopa kot Turčija. Turčija ima srečo, da je na stičišču dveh svetov, z eno nogo na evropskem zahodu in z drugo v Aziji. Jacques Chirac je dejal, da imata Evropska unija in Turčija „skupno usodo“. Pristop Turčije bi dokazal, da je mogoč tvoren, spraven, inovativen in ustvarjalen dialog med vzhodom in zahodom. Navsezadnje ima v Evropi dom že od 15 do 20 milijonov muslimanov. Turčija je ustanovitvena članica Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), članica Organizacije Severnoatlantske pogodbe (Nato) in Zahodnoevropske unije (ZEU). Pravkar je bila izvoljena kot nestalna članica v Varnostni svet. Nazadnje, dejstvo, da je del G20, je dokaz, kako pomembna je ta država in njena geostrateška vloga, ki jo lahko ima v zvezi narodov. Ponovno moramo zgraditi zaupanje med našimi vladami in dati vsebino upom, ki jih izražata prebivalstvo in mladina. V prihodnjih letih si bomo morali prizadevati, da bomo pripeljali Turčijo v evropsko družino.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Odbor za zunanje zadeve je sprejel poročilo z veliko večino in tudi sam sem glasoval „za“. Dosežen je bil uravnotežen pristop k najbolj perečim vprašanjem organizacije in dejavnosti Evropske službe za zunanje delovanje in ključnim vprašanjem skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), kot so spodbujanje vrednot demokracije, človekovih pravic in pravne države, spodbujanje enakosti spolov, energetske varnosti, položaj v Iranu in Afganistanu, odziv EU na demokratične spremembe v južnosredozemski regiji in odnosi z glavnimi akterji, kot so Rusija, Kitajska, Japonska in Indija.
Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Sem zagovornik skupne evropske zunanje in obrambne politike, kjer ima največji pomen beseda „evropska“. Evropa se mora osvoboditi ZDA ne le glede svojega gospodarstva, temveč tudi glede zunanje politike. Postati mora avtonomna, da bi jo v svetu videli kot močnega in neodvisnega akterja. Vendar še nismo prepoznali nobenih znakov gibanja v tej smeri. Nasprotno, to poročilo podpira in varuje povezave z ZDA, zlasti prek Nata. Nekateri ljudje celo menijo, da bi bilo treba te povezave okrepiti. To bi imelo zelo protiproduktiven vpliv na prihodnost EU in zaradi tega se je težko strinjati s skupnim evropskim pristopom ali odnosom do pomembnih vprašanj, kot je pokazala kriza v Libiji. Zaradi tega sem glasoval proti temu poročilu.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zunanja politika EU se je znatno razvila po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. EU potrebuje skladno strategijo zunanje politike EU na podlagi ciljev in načel, določenih v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Ukrepanje EU na mednarodnem prizorišču temelji na načelih, ki so vodila v njeno ustanovitev, razvoj in povečanje, s ciljem spodbujanja naslednjih vrednot po vsem svetu: „demokracije, vladavine prava, univerzalnosti in neločljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanja človekovega dostojanstva, enakosti in solidarnosti ter spoštovanja načel ustanovne listine Združenih narodov in načel mednarodnega prava“.
Glasovala sem za to poročilo o letnem poročilu Sveta Parlamentu o glavnih vidikih in osnovnih odločitvah skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) v letu 2009, ker se strinjam z večino ugotovitev Parlamenta. Poudarila bi dejstvo, da poročilo ne predlaga možnih pristopov za reševanje spopadov in vprašanj, ki jih tako pregledno predstavlja. Glede na to podpiram zahtevo poročevalca, da Svet ne omeji obsega tega poročila zgolj na opis dejavnosti te politike, ampak ga raje preoblikuje v politično orodje, osredotočeno na rešitve.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Za to resolucijo sem glasoval zato, ker letno poročilo Sveta o skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP) v letu 2009 – pohvalim njegovo preglednost – poudarja, da je pomembno, da Evropska unija še naprej razvija cilje svoje zunanje politike in spodbuja svoje vrednote in interese na mednarodni ravni s splošnim ciljem, da prispeva k miru, varnosti, solidarnosti, preprečevanju konfliktov, spodbujanju demokracije, varovanju človekovih pravic, enakosti spolov, spoštovanju mednarodnega prava, podpiranju mednarodnih institucij, učinkovitosti večstranskosti, medsebojnemu spoštovanju med narodi, trajnostnemu razvoju, svobodni in pošteni trgovini ter izkoreninjanju revščine.
Teresa Riera Madurell (S&D), v pisni obliki. – (ES) Zdaj se srečujemo z letnim poročilom o skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP), tokrat za leto 2009. Moj glas „za“ temelji na modrosti tega poročila, ki ne obsega samo inovacij, ampak poziva tudi po večjem usklajevanju med nedavno ustanovljeno Evropsko službo za zunanje delovanje, državami članicami in Komisijo. EU se mora učvrstiti kot močan in verodostojen akter na mednarodnem prizorišču in da bi to storili, se moramo usmeriti k nedvoumnemu sporočilu o spodbujanju naših vrednot, kot so demokracija in človekove pravice, v svojih zunanjih odnosih, vendar tudi pri zasledovanju naših interesov, kot so tisti, ki so povezani z energetsko varnostjo.
Vrednosti pogojev in interesi v našem zunanjem delovanju morajo biti združljivi, ne izključujoči. S socialističnega stališča tematska in geografska priporočila v poročilu zadovoljujejo naše glavne zahteve. Menim, da ima prav v svojem konceptu čezatlantskih odnosov, zlasti glede EU in Nata ter v poudarjanju potrebe po civilnem in vojaškem sodelovanju v kriznem upravljanju.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Trije od šestih naših predlogov sprememb so bili sprejeti: predlog, ki poziva po ločenih proračunskih vrsticah za misije skupne varnostne in obrambne politike, predlog, ki poziva Svet in podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, da odpravita neravnovesje med zmogljivostmi civilnega in vojaškega načrtovanja, in predlog o nujnosti obravnavanja vprašanj upravljanja z vodo v osrednji Aziji. Za Sirijo je bil sprejet predlog spremembe Skupine S&D, zato je bil zavrnjen naš predlog spremembe, ki je pozival po Asadovem odstopu. Na koncu je bilo poročilo sprejeto z veliko večino. Naša skupina se je vzdržala.
Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) Poročilo poudarja vodilno vlogo Evropske unije kot učinkovitega svetovnega akterja na mednarodnem prizorišču. Opravljanje te vloge zahteva bolj strateško zunanje delovanje in enotno zunanjo politiko, ki združuje vse države članice. To se mi zdi utopija glede na sedanje dogodke na Bližnjem vzhodu in v sredozemskih državah. Glasoval sem proti poročilu, ker skuša omejiti nacionalne pristojnosti in hkrati ustvariti nove agencije ter se lotiti novih vojaških operacij, ki bi vključevale večjo porabo, in želi dati tudi dodaten zagon pogajanjem o pristopu Turčije.
Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. – (LT) Ta mesec Litva praznuje sedmo obletnico pristopa k EU. Ko smo se pridružili EU, je večina Litvancev sanjala o demokraciji in o tem, kaj bi nam lahko dala Evropa. Na žalost je po sedmih letih le malo teh pričakovanj izpolnjenih, bodisi v Litvi ali na evropski ravni. Ena od teh je zunanja politika. Pred kratkim je nekaj evropskih voditeljev pohitelo s praznovanjem zmagoslavja demokracije nad smrtjo diktatorjev v arabskem svetu – zmago evropskih vrednot. Na žalost je to daleč od resnice. Prizadevanja EU za konsolidacijo njene zunanje politike niso bila preveč uspešna.
Lizbonska pogodba naj bi Evropi pomagala najti enoglasno zunanjo politiko, vendar smo prejšnji teden videli več dokazov o pomanjkanju skladnosti v zunanji politiki EU. Potem ko je bil Osama bin Laden prejšnji teden v ponedeljek ubit, so voditelji držav EU v 24 urah izdali nič manj kot pet različnih izjav. Če želi Evropa ostati resen akter na svetovnem prizorišču, mora nastopati enotno. EU mora tudi pravilno določiti prednostne naloge svoje zunanje politike. Osredotočanje pozornosti na jug, hkrati pa zanemarjanje naših vzhodnih meja ni trajnostna politika.
Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki. – (FR) EU mora opredeliti široko usmeritev svoje skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) glede na naraščajočo svetovno nestabilnost. Veseli me, ko vidim, da poročilo poudarja potrebo po vključitvi Parlamenta v proces. Kot predstavniki interesov evropskih državljanov moramo prispevati k opredelitvi evropske obrambne politike. Temeljni cilji Evropske unije vključujejo obrambo miru, človekovih pravic in demokracije. Spodbujanje naših vrednot mora temeljiti na ambicioznem zunanjem delovanju in diplomatski strategiji. Lizbonska pogodba je dala Uniji besedo skozi visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednico Komisije. Naša SZVP ne more dopuščati delitve. Ta beseda je zato klic k boljšemu usklajevanju med vsemi institucijami: Evropsko službo za zunanje delovanje, Evropsko komisijo, državami članicami in seveda Evropskim parlamentom. V spreminjajočem svetu mora biti naša Unija več kot samo gospodarska Unija. Imamo zgodovinsko obveznost, da iz nje naredimo politično unijo. SZVP mora biti eno od sredstev za doseganje tega. To je sporočilo, ki ga je želel Parlament posredovati in podpiram to stališče.
Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Glasovala sem za to poročilo. Da bi okrepili vpliv EU na svetovni ravni in s tem posredno vpliv posameznih držav članic, potrebujemo vpogled in odločenost, da bomo zagotovili večje sodelovanje in usklajevanje med različnimi ravnmi. Na smemo postavljati nepotrebnih ovir na pot Evropski službi za zunanje delovanje, če ji želimo omogočiti, da bo delovala po svojih temeljnih načelih. Glasovala sem tudi za spremembo, ki hkrati poziva baronico Ashton, naj v celoti izkoristi svoja pooblastila. Za zagotovitev uspeha Evropske službe za zunanje delovanje je potrebna dejavna vključitev obeh strani. Kot članica Odbora za proračun in zagovornica največje mogoče preglednosti sem seveda glasovala tudi za spremembo, ki poziva po ločenih proračunskih vrsticah za vsako misijo.
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Podpiram ta predlog in priporočam sprejem ukrepov za odpravo težav pri iskanju strokovnjakov za delo v civilnih misijah, najuporabnejšo obliko posredovanja. Priporočam, naj se v okviru načela enakosti med spoloma, skladno z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1325, ter zato, da bi se povečala učinkovitost civilnih in vojaških misij, zagotovi ustrezno vključevanje žensk na vseh ravneh kriznega upravljanja. Poudarjam, da je treba ženske zaposlovati na višjih ravneh odločanja in jih vključevati v redna posvetovanja s civilno družbo in da je treba v okviru misij povečati zmogljivosti za obravnavo vprašanj v zvezi s spolom. Pozivam, naj se v okviru misij skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) vzpostavijo ustrezni javni pritožbeni postopki in pozivam lady Ashton, naj vključi podrobno poročilo o ženskah, miru in varnosti. Menim, da bi na ta način ustvarili pogoje za ovrednotenje pridobljenih izkušenj s politično-strateškega, tehničnega, pravnega in operativnega vidika, kar bi dolgoročno prispevalo k izboljšanju tekočih posegov in k oblikovanju meril, ki bi se uporabljala v kriznih razmerah in s katerimi bi vzpostavili večje ravnotežje med strateškimi interesi in razpoložljivimi viri.
Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. Glasovala sem za resolucijo o razvoju skupne varnostne in obrambne politike po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Pomembno je poudariti, da nova SVOP, ki jo uvaja Lizbonska pogodba, jasno izraža politično odločnost, da namerava Unija delovati kot sila stabilnosti v svetu. Podpiram stališče, da lahko sedanje gospodarsko varčevanje in določbe Lizbonske pogodbe pomagajo državam članicam k smotrnejši porabi sredstev, namenjenih obrambi, pri čemer bi države združile in si delile večji delež obrambnih zmogljivosti, proračuna in zahtev ter tako dosegle večjo varnost za svoje državljane, čeprav je dejstvo, da gospodarska in finančna kriza vplivata na nacionalne obrambne proračune, strukturo programov in sil EU in zato več kot eno leto po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe še vedno ni jasnih znakov polizbonskega celostnega pristopa EU, ki bi omogočil, da bi premagali tradicionalne postopkovne in institucionalne ovire. Zato je pomembno, da države članice najdejo ustrezna sredstva za izvedbo SVOP, ker zagotavlja Lizbonska pogodba okvir za izboljšanje sodelovanja pri obrambi ob hkratnem doseganju ekonomije obsega, vzdrževanja strateške ustreznosti in zagotavljanja varnosti za državljane Unije.
Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) V času gospodarske in finančne krize mora Evropska unija okrepiti svojo strateško avtonomnost in braniti svoje vrednote, zasledovati svoje interese in ščititi svoje državljane, za kar mora razviti skupno vizijo glavnih izzivov in groženj ter zagotoviti sredstva in zmogljivosti za ustrezen odgovor nanje. Mislim, da nove določbe o skupni varnostni in obrambni politiki, ki jih uvaja Lizbonska pogodba, jasno izražajo politično odločnost, da namerava Unija delovati kot sila stabilnosti v svetu. Zagotavljajo jasen pravni okvir za krepitev njenih zmogljivosti za uresničevanje zunanje in varnostne politike na podlagi celostnega pristopa, ki vključuje uporabo vseh instrumentov, ki so na voljo Uniji in njenim državam članicam, za preprečevanje in obvladovanje kriz in sporov ter za gradnjo trajnega miru. Glasovala sem za to poročilo.
Mislim, da potrebuje Evropska unija močno in učinkovito varnostno in obrambno politiko za preprečevanje sporov, zaščito varnosti svojih državljanov in ponovno potrditev temeljnih vrednot s tem, da prispeva k podpori mednarodnega prava in spodbuja spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih vrednot po vsem svetu.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) V mednarodnem sistemu se odvijajo hitre in korenite spremembe, ki jih povzročajo prehajanje moči v roke mednarodnim akterjem v vzponu in vse globlja medsebojna odvisnost, ki zajema gospodarske in finančne težave, slabšanje okoljskih razmer in podnebne spremembe, omejenost energije in virov ter medsebojno povezani varnostni izzivi. Podprl sem to pomembno poročilo. V negotovem svetovnem okviru in v času gospodarske in finančne krize mora Evropska unija okrepiti svojo strateško avtonomnost in braniti svoje vrednote, zasledovati svoje interese in ščititi svoje državljane, za kar mora razviti skupno vizijo glavnih izzivov in groženj ter zagotoviti zmogljivosti in sredstva za ustrezen odgovor nanje in s tem prispevati k ohranjanju mednarodnega miru in svetovne varnosti.
Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za to poročilo, ker pomeni pomemben korak k izvajanju Lizbonske pogodbe. Spremembe, predlagane v tem dokumentu, bodo izboljšale prožnost evropskih vojaških zmogljivosti. Tu moram omeniti, da je zaradi raznolikosti nevarnosti na svetovni ravni potrebna prilagoditev skupne varnostne in obrambne politike. Kibernetski napadi, tokovi nezakonitega priseljevanja in terorizem so zgolj nekateri od njih. Unija je resnično postala priljubljeni cilj mednarodnega kriminala. Moram poudariti tudi velikost finančnih virov, ki podpirajo to politiko. Mislim, da bo pregled mehanizma ATHENA, ki ga bo opravilo poljsko predsedstvo, rešilo proračunski problem. To bo pomagalo vzpostaviti enostavnejše prispevanje držav članic k deljenim stroškom evropskih vojaških operacij. Opustitev zahodnoevropske unije in uvedba vzajemne obrambne klavzule v Pogodbi označuje korak k skupni obrambni politiki.
Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Ko govorimo o politični Evropi, o odprti liniji do Evrope ali celo o enoglasni Evropi, pogosto pozabimo povedati, da se to lahko zgodi samo, če bomo uvedli evropsko obrambno politiko. Nedavni dogodki v Libiji so pokazali, koliko dela bo treba še storiti na tem področju. Glede na sedanje finančne težave, združevanje naših sredstev ni le politično zaželeno, ampak tudi bistveno.
Mara Bizzotto (EFD) , v pisni obliki. – (IT) Obrambna politika je eno od področij, ki ga države članice najbolj ljubosumno varujejo. Vtis, ki ga človek dobi iz tega poročila ali pa iz drugih o isti temi ali o zunanji politiki, je, da je namen zagotoviti, da bo Evropska unija postopoma pridobila glavno besedo nad državami članicami pri pripravljanju zunanje in obrambne politike. Poleg ugovorov, ki se jih lahko načeloma poda proti temu pristopu, ne morem razumeti, kako lahko kdo razmišlja, da bo EU kdaj koli govorila enoglasno o tako občutljivih temah, pri katerih so interesi posameznih držav članic zelo pogosto različni, če ne povsem odprto nasprotujoči. Človek mora pogledati samo, kaj se je zgodilo v primeru Libije in humanitarnega posega.
Praktično nemogoče je, da bi države članice dosegle sporazum in predstavile enotno, dogovorjeno stališče o dogodkih te velikosti. Tudi če bi se to zgodilo, bi bilo to nujno na račun svobode odločanja vlad in tistega, čemur dajejo nacionalni politiki prednost. Glasovala sem proti temu poročilu.
Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker mora Evropska unija okrepiti svojo varnostno strategijo, braniti svoje vrednote, zasledovati svoje interese in ščititi svoje državljane ter s tem prispevati k ohranjanju mednarodnega miru in svetovne varnosti. Nove določbe o skupni varnostni in obrambni politiki (SVOP), ki jih uvaja Lizbonska pogodba, zagotavljajo jasnejši pravni okvir za krepitev izvajanja zunanje in varnostne politike, ki vključuje uporabo vseh instrumentov, ki so na voljo Evropski uniji in njenim državam članicam, za preprečevanje in obvladovanje kriz in sporov ter za gradnjo trajnega miru. Pri izvajanju zunanje in varnostne politike mora EU zagotoviti usklajenost in povezanost med različnimi področji njenega zunanjega delovanja in med zunanjimi in notranjimi politikami. Rada bi poudarila, da zahteva verodostojna politika zunanje varnosti tesnejše sodelovanje med državami članicami, vzajemno zaupanje in solidarnost.
Jan Březina (PPE), v pisni obliki. – (CS) Skrbi me, da več kot eno leto potem, ko je začela veljati Lizbonska pogodba, še vedno ni jasnih znakov celostnega pristopa EU k zunanji in varnostni politiki, znotraj katere bi bilo mogoče premostiti tradicionalne postopkovne in institucionalne ovire, ki omejujejo sposobnost EU za delovanje. Skrbi me zaradi nepripravljenosti držav članic EU za oblikovanje skupnega stališča o krizi v Libiji, o Resoluciji Varnostnega Sveta OZN št. 1973 in o načinih njene izvedbe. Zamisli o oblikovanju priložnostno oblikovanih koalicij držav kot možnih nadomestkov za skupno varnostno in obrambno politiko so po mojem mnenju nevarne, saj v 21. stoletju nobena evropska država nima resnične možnosti, da bi bila pomemben akter na področju varnosti in obrambe. V tem okviru bi rad poudaril, da Lizbonska pogodba omogoča, da se izvedba operacij za reševanje krize zaupa skupini držav članic, čeprav le v okviru sklepa Sveta, ki opredeljuje cilje, obseg in pogoje njihovega izvajanja. Skupen odziv na dogodke v Libiji je ključen za oblikovanje novega in verodostojnega pristopa k sosedski politiki do južnih držav. Podobno je treba poudariti razvoj in poglabljanje vzhodnega partnerstva v okviru katerega je pred nedavnim začela delovati parlamentarna skupščina, sestavljena iz poslancev Evropskega parlamenta in poslancev parlamentov sodelujočih držav. V tem okviru moramo vztrajati pri trdnem in načelnem stališču do režima predsednika Lukašenka v Belorusiji.
Reinhard Bütikofer (Verts/ALE), v pisni obliki. – (DE) Iz različnih razlogov sem glasoval za poročilo gospoda Gualtierija. Poročevalec je zelo dobro sodeloval z mojo skupino. Veliko naših predlogov sprememb se je spremenilo v kompromisna besedila. Od 29 predlogov sprememb, ki jih je predložila Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze jih je bilo 21 vključenih v poročilo. Navsezadnje, številna stališča, ki smo jih podprli in zahtevali, tvorijo del poročila. Zelo sem kritičen do poziva k vključitvi raziskav o orožju v skupni strateški okvir za raziskave in inovacije. Tudi predlog za uporabo tako imenovanih bojnih skupin v primeru naravnih nesreč je neprimeren. Obširno sklicevanje na Ministrstvo ZDA za domovinsko varnost kot na primer ustrezne politike proti terorizmu pa je milo rečeno moteče.
Imam zelo pozitivno stališče do izredno odprtega in realističnega ocenjevanja posameznih misij skupne varnostne in obrambne politike, izjav o ženskah in varnosti, o razorožitvi in klavzuli o človekovih pravicah v protiterorističnih ukrepih ter o jasnem sklicevanju na odločitev, da se civilne in vojaške operacije ne mešajo. Nazadnje, poročevalec je pokril tudi eno od temeljnih vprašanj, to je nasprotovanje absolutni strateški avtonomnosti kot končnemu rezultatu skupne varnostne in obrambne politike.
Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Menim, da je izredno pomembno, da se sprejme stališče, ki bo usklajeno z zunanjo politiko držav članic, ker takšna kohezija vodi v mir, varnost, solidarnost in preprečevanje sporov na mednarodni ravni. Vodila bo tudi v trajnostni razvoj in povečanje zmogljivosti EU, da vpliva na mednarodni red. Zato pozivam k nadaljevanju dela, ki se je že začelo z oblikovanjem enotnega nastopa, ki bo izboljšal odnose med Evropo in drugimi svetovnimi silami, spodbudil učinkovitejši odziv v primerih mednarodne krize in izboljšal položaj Evrope na svetovnem prizorišču.
Giovanni Collino (PPE), v pisni obliki. – (IT) Lizbonska pogodba predstavlja nov politični zgled v Evropi, tako glede potrebe po združevanju virov za države članice, da bi dosegle optimalne rezultate, kot glede sodelovanja pri skupnih strategijah in operacijah, ki bodo prav tako pomagale Evropi, da bo postala politična unija, o kateri so sanjali njeni ustanovitelji pred davnimi leti. Ta teden praznujemo dan Evrope, ko se spominjamo Schumanove deklaracije, ki govori o Evropi, ki „se bo gradila s pomočjo konkretnih dosežkov, ki bodo najprej oblikovali dejansko solidarnost.“ Zdaj ta solidarnost manjka, zlasti izraz močne skupne politične volje vseh držav članic, zaradi katere bodo ne samo bolje zaščitene naše meje, ampak bo bolj verodostojno tudi naše gospodarstvo. Poročilo gospoda Gualtierija jasno poudarja dejstvo, da evropske oborožene sile niso primerne za gradnjo skupnega evropskega obrambnega sistema ali za doseganje ciljev za notranjo in zunanjo varnost Unije, ki so določeni v Lizbonski pogodbi. Brez verodostojne vojaške zmogljivosti bo ostala skupna evropska varnostna in obrambna politika na papirju in v besedah tistih, ki nimajo ustreznega orodja za njeno učinkovito izvedbo.
Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Lizbonska pogodba je bila za EU korak naprej. Prinesla je večjo politično in institucionalno vključenost v odnose med državami članicami in jih še bolj približala ključnim zunanjim in domačim politikam in strategijam.
Glasoval sem za to poročilo, ker razumem, da je analiza, ki jo vključuje, izredno pomembna za razvoj skupne varnostne in obrambne politike (SVOP). Vloženi dokument do največje mere povečuje vlogo EU, krepi sinergije med državami članicami ter med njimi in institucijami EU. Razvoj SVOP je še ustreznejši glede na sedanjo gospodarsko in finančno krizo, zato je priporočljivo, da si države članice delijo vire, da bodo lahko zagotovile učinkovito javno varnost, krizno upravljanje in obvladovanje konfliktov ter vzpostavitev trajnega miru. Ta politika pomeni prednost, ker upošteva predstavljene pravne strukture, si prizadeva za razjasnitev institucionalnih ovir, ki so bile preverjene v obdobju po Lizbonski pogodbi, in poskuša opredeliti zakonodajne rešitve za vse ugotovljene probleme. Lizbonska pogodba zahteva SVOP. Čutim, da jo evropska javnost želi. Nova realnost bo razumnejša, bolj sinergijska in bolj evropska.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zamisel, na kateri temelji ta resolucija, je, da skupna varnostna in obrambna politika (SVOP) po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe predvideva, da ima Unija trden političen namen delovati kot sila stabilnosti v svetu z jasnim pravnim okvirom, ki ji bo olajšal zasledovanje njenih ciljev.
Kljub temu še ni jasnih znakov polizbonskega pristopa, ki bi bil dovolj celosten, da bi omogočil premostitev tradicionalnih postopkovnih in institucionalnih ovir, obenem pa ohranil varnost in obrambo javnosti in evropskih držav. Upam, da bo sedanje gospodarsko varčevanje spodbudilo države, da bodo sposobne pametneje uporabljati sredstva in učinkoviteje sodelovati.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Sedanje poročilo ocenjuje razvoj skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. To poročilo temelji na novem institucionalnem okviru, ki ga je uvedla Lizbonska pogodba, po katerem mora Evropska unija nastopati enotno in na podlagi svojega prestrukturiranja predstaviti preglednejšo skupno zunanjo in varnostno politiko. Vendar je treba priznati, da EU še vedno ni dosegla celostnega polizbonskega pristopa, s katerim bi lahko premostila tradicionalne postopkovne in institucionalne ovire. Tako postane bistveno, da se oceni realistična zunanja politika, vključno z močnejšim posegom sil EU, namesto da se vojaške posege prepušča zgolj v rokah Francije in Združenega kraljestva. Čeprav priznavam potrebo po javni razpravi o zunanji in obrambni politiki glede na določitev prihodnje politike Parlamenta o tej zadevi, pozdravljam pripravo tega poročila in upam, da bo EU še naprej razvijala učinkovito večstranskost, ki je ena od značilnosti njenih geostrateških interesov.
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Deli vsebine tega poročila so iz nekaterih vidikov zaskrbljujoči. V osnovi poročilo potrjuje številna opozorila, ki smo jih dali med razpravo o Lizbonski pogodbi, ki je bila potem sprejeta. V teku je neizpodbiten potek militarizacije EU in ta se zdaj pospešuje in krepi. Militarizacija EU ne služi miru ali interesom ljudi. Preoblikovanje EU v evropski steber Organizacije Severnoatlantske pogodbe (Nato), kot jo zagovarja Lizbonska pogodba, prinaša vključevanje v konfliktna območja na mednarodni ravni. To gre v okvir sodelovanja z Združenimi državami, ki so prevzele vodstvo v procesu utrjevanja imperialistične prevlade in jamstva nadzora trgov in virov, ki jih vedno bolj primanjkuje.
Kot so potrdile predlagane spremembe, ki jih je predložila Konfederalna skupina Evropske združene levice – Zelene nordijske levice, so vojaški posegi, domnevno izvedeni zaradi stabilizacije v nekaterih državah ali regijah, na napačni poti. Namesto, da bi te države in regije stabilizirali, jih destabilizirajo. Namesto, da bi probleme rešili, jih povečajo. Razmere v Libiji so še en primer poleg Afganistana in Iraka. Razvoj skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) služi interesom industrijsko-vojaškega kompleksa EU, vendar ne interesom ljudi ali miru.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Kot smo opozarjali, se bo militarizacija Evropske unije z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe še pospešila. To poročilo utrjuje ta pristop.
Kot je poudarjeno v predlogih sprememb, ki jih je predložila naša skupina, je vojaški poseg ali katera koli oblika vojaškega pristopa k reševanju sporov z domnevnim ciljem stabiliziranja nekaterih regij ali držav, napačna pot. Namesto, da bi probleme reševalo, jih poslabša, kot lahko vidimo v primerih Libije, Afganistana in Iraka.
Militarizacija EU ni v interesu nobenega njenega naroda. Preoblikovanje EU v evropski steber Organizacije Severnoatlantske pogodbe (Nato), ki je že v teku, je del procesa razdelitve mednarodnega prostora v območja vpliva pod vodstvom Združenih držav. To služi zagotavljanju večjega izkoriščanja delovne sile in nadzora nad vedno skromnejšimi naravnimi viri, zlasti ogljikovimi hidrati, pa tudi nadzora nad trgi.
Razvoj skupne varnostne in obrambne politike je grožnja za mir. To je element, ki poglablja politične posege, prispeva k oboroževalni tekmi, vključno z jedrskim orožjem in spodbuja velikanske dobičke vojaško-industrijskega kompleksa EU.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – To poročilo v petih delih – z naslovi: Varnostna in zunanja politika, Varnost in obramba, Zunanja in notranja varnost, Zagotavljanje varnosti s pomočjo operacij in Varnost in partnerstvo – podaja jasno vizijo, kako bi se morala EU posvetiti svoji skupni varnostni in obrambni politiki, da bi postala avtonomni strateški akter, in delovati kot sila za varnost in stabilnost v Evropi in svetu.
Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. – (IT) Libijska kriza je razkrila omejitve zunanjega delovanja Evropske unije v diplomatskem in vojaškem smislu. Zdaj se zdi, da so enotnost namena, o katerem je bilo toliko povedanega, onemogočile pravične želje držav članic, da bi obdržale svoje posebne pravice na področju varnostne politike. Ne strinjam se z zamislijo o pozivih po velikem proračunu za to politiko, ne da bi resnično obstajal sporazum med nacionalnimi vladami o uporabi teh sredstev. Mislim, da bi morala biti takšna politika na seznamu nacionalnih pristojnosti, čutim, da moram glasovati proti temu poročilu.
Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Podprl sem to poročilo, ker se v mednarodnem sistemu odvijajo hitre in korenite spremembe, ki jih povzročata prehajanje moči v roke mednarodnim akterjem v vzponu in vse globlja medsebojna odvisnost, ki zajema gospodarske in finančne težave, slabšanje okoljskih razmer in podnebne spremembe, omejenost energije in virov ter medsebojno povezane varnostne izzive. V negotovem svetovnem okviru in v času gospodarske in finančne krize mora Evropska unija okrepiti svojo strateško avtonomnost ter braniti svoje vrednote, zasledovati svoje interese in ščititi svoje državljane, za kar mora razviti skupno vizijo glavnih izzivov in groženj ter zagotoviti zmogljivosti in sredstva za ustrezen odgovor nanje, s tem in z uresničevanjem dejanske večstranskosti pa prispevati k ohranjanju mednarodnega miru in svetovne varnosti. Povečanje strateške avtonomnosti na področju varnostnih zadev za EU pomeni sposobnost dogovoriti se o skupnih političnih ciljih in strateških smernicah, vzpostavljati strateška partnerstva z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, vključno z Natom, in drugimi državami, da bi zbrali ustrezne informacije in oblikovali skupne analize in ocene, izkoriščati in po potrebi združevati finančne, civilne in vojaške vire, načrtovati in izvajati učinkovite operacije kriznega upravljanja v razširjenem spektru petersberških nalog, ter oblikovati in izvajati skupno obrambno politiko, s čimer bo postavila prve oprijemljive temelje za gradnjo skupne obrambe. Treba je vključiti uporabo vseh instrumentov, ki so na voljo Evropski uniji in njenim državam članicam, za preprečevanje in obvladovanje kriz in sporov ter za gradnjo trajnega miru.
Krišjānis Kariņš (PPE), v pisni obliki. Podprl sem poročilo o razvoju skupne varnostne in obrambne politike po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Kljub temu menim, da je pred nami še dolga pot, preden bomo prišli do celostne skupne varnostne in obrambne politike. Ni dopustno, da bi posamezne države članice sklepale posle, ki ogrožajo varnost druge države članice. Francija je sklenila posel z Rusijo, ki vključuje vojne ladje, z Rusijo, ki je v nedavni preteklosti zavzela gruzijsko ozemlje z vrsto sovražnosti. Na enak način je Rusija izvedla provokativne vojaške manevre v bližini baltskih držav, ki so izrazile zaskrbljenost nad poslom, o katerem govorim. Čeprav so baltski narodi večkrat izrazili svojo zaskrbljenost, se uradniki in institucije Evropske unije niso odzvali na noben način, da bi preprečili francosko vključitev v vojaški posel z Rusijo.
Zaskrbljenost francoskih politikov nad njihovim gospodarstvom in delovnimi mesti v njihovih ladjedelnicah je razumljiva. Vendar se znotraj Evropske unije rast nacionalnega gospodarstva ne sme dosegati na račun varnosti drugega naroda. Ta vrsta ukrepanja je v nasprotju z obstoječim načelom solidarnosti znotraj Evropske unije. To načelo ne sme dopuščati nobene izjeme in velja za velike in male narode. Šele takrat, ko bodo države članice pokazale resnično solidarnost, bo obstajala celostna skupna varnostna in obrambna politika.
Tunne Kelam (PPE), v pisni obliki. – Glasoval sem za poročilo gospoda Gualtierija. Vendar še enkrat poudarjam potrebo po okrepljenem sodelovanju med EU in Natom. Moj prvotni predlog spremembe odstavka 87 je bil namenjen bolj potrditvi kakor zgolj prepoznavanju vloge Nata kot temelja za skupno obrambo – vloge, ki ni zgolj „še vedno“, ampak jo je treba videti kot edino možnost za bližnjo prihodnost. Poleg tega si ne moremo misliti, da bi se Natova vloga nanašala samo na njene države članice, kot navaja Gualtierijevo poročilo, Ustvarja varnost tudi za države EU, ki niso članice Nata.
Nato je in bo temelj skupne obrambe, zato mora biti predstavljen v močnem, pozitivnem jeziku. Danes zjutraj je podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, baronica Ashton, izjavila, da si EU in Nato prvič delita informacije in podatke o Libiji. To je spodbuden primer za prihodnje podobno sodelovanje. Pošilja jasen signal, da bo tam, kjer je volja, vedno odprta pot za smiselno sodelovanje.
Jacek Olgierd Kurski (ECR), v pisni obliki. – (PL) Nedavni dogodki v severni Afriki in Aziji kažejo, da mora Evropska unija okrepiti svojo zunanjo politiko in zavezništva, v katerih sodeluje. Grožnja terorističnih napadov, ki je še vedno zelo realna, kaže na potrebo po okrepitvi evropskih varnostnih standardov. Vendar so nekateri predlogi, navedeni v poročilu gospoda Gualtierija, nesprejemljivi. So v nasprotju s strategijo, ki se je zasledovala do zdaj, z namenom gradnje mednarodnih zavezništev, ki temeljijo v glavnem na predpostavki, da bo imelo Severnoatlantsko zavezništvo vodilno vlogo. Predlagana krepitev Evropske obrambne agencije ne bi pomenila resničnega povečanja stopnje varnosti v EU, ampak predvsem oblikovanje še enega birokratskega stvora, nezmožnega izvajati naloge, ki so mu dodeljene. Kdo bi sprejel odločitev o mobilizaciji evropskih oboroženih sil? V čigavem interesu bi njihove enote delovale? Koliko besede bi imele nove države članice? Ali bi se sedež EOA prestavljal? Izražena je bila tudi bojazen v zvezi z institucionalnimi zadevami, na primer, ali ne bo rast EOA povzročila zmanjšanja velikosti armad nekaterih držav članic in ali ne bo navzkrižja s pristojnostmi in cilji Evropske službe za zunanje delovanje. Kot je mogoče videti iz prejšnjih poročil, kljub znatnim finančnim vlaganjem in zelo dobri logistiki in upravljanju evropske sile niso bile kos preprostim policijskim misijam na Kosovu in v Bosni. Morda bi morali razmisliti o tem, kako izboljšati njihove operacije, preden jih spodbujamo, naj razširijo svoje dolžnosti z vključitvijo vojaških ukrepov.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo in pozdravljam zlasti pozive k večjemu nadzoru nad zasebnimi varnostnimi družbami s pomočjo predpisov, s podeljevanjem licenc in spremljanjem.
Mario Mauro (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za resolucijo o razvoju skupne varnostne in obrambne politike po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Naša vloga v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in s tem po svetu bo postajala vedno pomembnejša. Sedanje nemire, ki se bodo še povečali po smrti Osame bin Ladna, je treba obravnavati popolnoma v skladu z Lizbonsko pogodbo. Ključ za prihodnost bo v krepitvi naše politične zmogljivosti za vedno bolj usklajeno in pravočasno opredelitev skupnih strategij in ciljev.
Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) To besedilo, ki povzema glavno misel po Lizbonski pogodbi, trdi, da bi morala biti Organizacija Severnoatlantske pogodbe (Nato) podlaga za kolektivno obrambo držav članic EU. Pozdravlja željo obeh organizacij po nadaljnji krepitvi njunega partnerstva. Skuša razširiti vlogo Evropske komisije in skrajne atlanticistke baronice Ashton na področju obrambe. Ker ni zadovoljno s priklanjanjem vodstvu Združenih držav, zagovarja hitro izvedbo ukrepov za liberalizacijo vojaške industrije. Glasoval sem proti temu poročilu.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Lizbonska pogodba je povečala odgovornost Parlamenta v zvezi z zunanjo in varnostno politiko. Kljub temu se moramo potruditi, da bomo zagotovili, da bodo te politike spodbujale vrednote in interese EU na mednarodni ravni, da bodo prispevale k miru, varnosti, solidarnosti, preprečevanju konfliktov, spodbujanju demokracije, varovanju človekovih pravic, enakosti spolov, spoštovanju mednarodnega prava, podpiranju mednarodnih institucij, učinkoviti večstranskosti in medsebojnemu spoštovanju med narodi, trajnostnemu razvoju, svobodni in pošteni trgovini ter izkoreninjanju revščine. To je edini način, s katerim bodo doseženi cilji, ki jih predlagamo.
Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Geopolitični položaj v južni sredozemski regiji zdaj doživlja spremembe na morju. Če spregledamo te odlične in pohvalne težnje, obstaja nevarnost, da bi se revolucije za nekatere lahko obrnile na slabše, čeprav bi se stvari morale v resnici izboljšati. Ljudem v teh državah moramo pokazati, da EU podpira njihovo željo po spremembi. Ko se je začel spopad v Libiji, sem predlagal, da bi mednarodna skupnost vložila vso svojo energijo v podporo zrušenju Gadafijevega režima. Dolžnost varovati ljudi kjer koli živijo in kdor koli so, je nedotakljiva splošna pravica in dolžnost. Kaj je vredna samoodločba, če temelji na diktatorskih ukrepih, in čemu služi utemeljevanje tega, kar se ne da izraziti? Samoodločba in celo absolutna večina ne dajeta nobeni vladi pravice, da zanika splošne vrednote. Zamude, omahovanje in sporazumevanje o obsegu posega so omogočili režimu, da je oslabil vstajo državljanov. EU mora nujno vzpostaviti verodostojen pristop za sredozemski element evropske sosedske politike.
Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Zelo pozorno sem preučil poročilo. Poročilo je razdeljeno v pet delov: varnostna in zunanja politika, varnost in obramba, zunanja in notranja varnost, zagotavljanje varnosti s pomočjo operacij ter varnost in partnerstvo. Poročilo zagotavlja jasen pogled na to, kako bi morala EU izvajati splošno varnostno politiko in obrambno politiko, da bi postala najmočnejši avtonomni strateško delujoči akter s ciljem zagotavljanja varnosti in stabilnosti v Evropi in svetu. Glasoval sem „za“.
Claudio Morganti (EFD) , v pisni obliki. – (IT) Poročilo, ki ga preučujemo danes, vsebuje nekatere vidike, ki so dobrodošli, in druge, ki so manj, in tako na najboljši (ali najslabši) možen način predstavlja protislovja, ki jih Evropska unija razkriva v svojih zunanjih ukrepih. Na primer, upa na večjo povezanost in skupno upravljanje v kriznih razmerah. Zadnji dogodki v Libiji so pokazali, da Evropa deluje razpršeno, nekatere države članice so bile neposredno vpletene, druge so se izmaknile in praktično samo ena država – Italija – se je morala ukvarjati z neposrednimi posledicami libijske krize in severnoafriških kriz na splošno, z drugimi besedami, s poplavo priseljencev. Zato se moramo odločiti, kako se mora Evropa obnašati. Ali naj bo vedno „združena“ ne glede na posledice ali naj vedno prepusti državam članicam svobodo in v katerem primeru se mora Evropska unija prilagoditi?
Osupel sem nad tem, kakšen poudarek se daje potrebi po povečanju moči in sredstev za skupno delovanje in Evropsko obrambno agencijo. Glede na precedenčne primere mi to ni všeč pa tudi ne, da bi postali nekoristen birokratski stroj, namenjen samemu sebi, ukrepi pa bi postali povsem neučinkoviti. Zaradi vsega tega sem se odločil, da se vzdržim, hkrati pa počakam, da vidim, kaj bo Evropska unija storila, kot res „velika“ organizacija.
Mariya Nedelcheva (PPE), v pisni obliki. – (BG) Glasovala sem za poročilo gospoda Gualtierija. To poročilo potrjuje EU kot akterja, ki prispeva h globalni stabilnosti, in pomeni potreben korak v razvoju resnično vseevropskega pristopa v zunanji in obrambni politiki. Verjamem, da sta boljša uskladitev že obstoječih instrumentov in doseganje soglasja o strateških ciljih skupne varnostne in obrambne politike v duhu Lizbonske pogodbe izredno pomembna. Ob tem, ko se Evropa zanaša na obstoječe finančne, civilne in vojaške vire, lahko sprejme tudi odločnejše ukrepe v primeru naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, in se celo bolj vključi v odvračanje in upravljanje kriz in spopadov ter vzpostavljanje trajnega miru v tretjih državah. Poleg tega sta evropska varnostna in obrambna politika ter evropska politika razvojnega sodelovanja dve plati iste medalje. Močno podpiram poročilo, ki poziva k boljšemu usklajevanju obeh. Pri tem je bistvenega pomena organizacija rednih sestankov odbora za krizno upravljanje, ki bo sodeloval z Evropsko službo za zunanje delovanje. Predlogi v poročilu za bolj domiselno, usklajeno uporabo virov za obrambne programe EU in skupno uporabo vojaških zmogljivosti v EU bodo pripomogli k doseganju ciljev te politike.
Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to poročilo, ker ponuja pogled na to, kako bi lahko EU postala neodvisna strateška sila za varnost in stabilnost v Evropi in po vsem svetu. Lizbonska pogodba daje varnostni in obrambni politiki EU več priložnosti. Ta politika je postala bolj povezana z zunanjo politiko EU. Evropska služba za zunanje delovanje znatno prispeva k zagotavljanju varnosti EU.
Pri pripravi poročila je naša Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov dobila podporo večine drugih skupin, ker mora EU postati neodvisni varnostni akter in je treba pregledati koncept in strukturo bojnih skupin v mešanih civilnih in vojaških misijah EU. Na splošno so se strinjali tudi s pozivom naše skupine, da mora EU nujno izboljšati proces načrtovanja misij humanitarne pomoči.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za resolucijo o razvoju skupne varnostne in obrambne politike po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Skupna varnostna in obrambna politika je sestavni del skupne zunanje in varnostne politike (SZVP). Obe razsežnosti sta umeščeni v pravno zavezujoč institucionalni okvir načel EU, kot so demokracija, vladavina prava, univerzalnost in neločljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, enakosti in solidarnosti ter spoštovanje načel ustanovne listine Združenih narodov in načel mednarodnega prava, vključno z odgovornostjo za zaščito. Poleg tega so njuni cilji združeni s splošnimi cilji zunanjega delovanja EU.
V zvezi s tem podpiram predlog poročevalca, da se okrepi sodelovanje z nacionalnimi parlamenti EU pri izvajanju demokratičnega nadzora nad SZVP in SVOP, katerega cilj je vzajemna krepitev vpliva na politične odločitve, ki jih sprejemajo preostale evropske institucije in države članice, ob popolnem spoštovanju obstoječih pravic nacionalnih parlamentov na področju obrambne politike. V okviru vrednot in načel EU je bistveno, da se SVOP vodi s preglednim in demokratičnim procesom.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Mednarodni status Evropske unije je mogoče doseči samo z usklajenimi prizadevanji držav članic in organov EU. V tem okviru ostaja najvišja prednost skupna varnostna in obrambna politika (SVOP), ki se je sposobna odzvati na izzive. Dejavno vlogo Unije na mednarodni ravni bo resnično mogoče zajamčiti samo, če bo imela dovolj lastnih obrambnih instrumentov. Zato sem glasoval sem za to poročilo.
Teresa Riera Madurell (S&D), v pisni obliki. – (ES) Lizbonska pogodba postavlja temelje za Evropsko unijo, da se uveljavi kot verodostojni in vplivni akter na mednarodnem prizorišču. Iz tega izvira moja podpora poročilu, ki je potrebno, da bi ocenili napredek, dosežen v skupni varnostni in obrambni politiki po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, in ugotovili, koliko je še možnosti za izboljšave. Kot članica pododbora za varnost in obrambo sem pozorno spremljala to poročilo. Osebno sem poudarila potrebo po sodelovanju med državami članicami na področju raziskovanja, razvoja in inovacij v obrambnih vprašanjih. Znašli smo se sredi gospodarske krize in zato moramo držati skupaj, da bomo zmanjšali stroške in povečali skupno uporabnost vojaške zmogljivosti naših držav članic.
Vse to bo služilo ne le zmanjšanju stroškov obrambe, temveč tudi povečanju avtonomnosti Evropske unije na mednarodnem prizorišču. Menim, da je bilo to stališče dobro zajeto v poročilu, ki pomeni korak v pravo smer glede spodbujanja skupne varnostne in obrambne politike, ki bo tako učinkovitejša, bolj usklajena in skladnejša z drugimi politikami Evropske unije in njenih držav članic.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Odločil sem se, da se bom vzdržal končnega glasovanja, ker je bil zavrnjen naš predlog spremembe 1 v zvezi s sklicevanjem na Nato, predlog spremembe 3 proti jedrski razsežnosti v skupni varnostni in obrambni politiki, predlog spremembe 4 proti prožni uporabi bojnih skupin, predlog spremembe 5 proti uporabi bojnih skupin za mešane civilno-vojaške naloge, predlog spremembe 6 za brisanje določbe o obrambnem raziskovanju, predlog spremembe 7 za brisanje določbe o obrambnem raziskovanju, predlog spremembe 8 za brisanje sklicevanja na ministrstvo ZDA za domovinsko varnost, predlog spremembe 9 za brisanje sklicevanja na sodelovanje SVOP s Frontexom v Sredozemlju in kljub temu, da je bil sprejet naš predlog spremembe 2 o Evropski službi za zunanje delovanje/trajnih delovnih strukturah Komisije in predlog spremembe 1, ki pravi „ne“ Natovemu razvijanju civilnih zmogljivosti.
Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Poročilo opisuje potrebo po tem, da Evropska unija deluje kot stabilizacijska sila v svetovnem okviru, ki si prizadeva za ohranitev miru, krepitev mednarodne varnosti in upravljanje kriznih razmer. Glasovala sem za to poročilo, ker se pridružujem valu razočaranja v Parlamentu nad pomanjkanjem resnično svetovnega in enotnega polizbonskega pristopa Evropske unije k skupni varnostni politiki. Verodostojni in zanesljivi vojaški sistemi in zmogljivosti so bistveni pogoj za razvoj neodvisne varnostne in obrambne politike. Verjamem, da je treba dolgoročno sprejeti skupno politično voljo, ki bo okrepila sposobnost EU za odzivanje na krize in hkrati zavarovala njeno strateško neodvisnost.
Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. – (IT) Zadevno poročilo poudarja razvoj evropske obrambne politike, odkar je stopila v veljavo Lizbonska pogodba. Glasoval sem proti, ker je iz zadnjih dogodkov v Libiji jasno, da Evropska unija ni delovala enotno in soglasno. Šlo je za pomanjkanje solidarnosti v upravljanju krize priseljevanja, ki je razkrila, da EU, ko gre za nacionalne interese, pozabi na plemenite koncepte, ker ni zainteresirana za problem.
Traian Ungureanu (PPE), v pisni obliki. – Glasoval sem v podporo poročilu o naši skupni zunanji in varnostni politiki z upanjem, da bo taka politika končno dobila obliko. Do zdaj je bila naša skupna zunanja in varnostna politika zbirka nesoglasij in zgrešenih pobud. Nedavno lahkotno ukrepanje Evrope v Libiji in poznejša nemška zavrnitev sta dala preostalemu svetu jasno vedeti, da EU še vedno ni zmožna načrtovati resnično skupne zunanje in varnostne politike. Poleg tega je francoska pobuda, namenjena okrepitvi financiranja južnega sosedstva na račun vzhodnega sosedstva poslala našim vzhodnim partnerjem pogubno sporočilo. To je še bolj občutljivo v času, ko so osnovni evropski projekti negotovi, če ne celo v krizi. Evro je pod stalnim pritiskom in problem deloma ustvarja enako pomanjkanje evropske ambicije in usklajenosti. Schengensko območje se vsak dan potiska nazaj in spet se pojavljajo nacionalne ovire, ker države članice ne upoštevajo evropskega duha ali kršijo zakonodajo. Če ne bo skupne zunanje in varnostne politike, ki bi ji pomagala obsežna služba za zunanje delovanje, bo to resno spodkopalo evropsko verodostojnost v svetu.
Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasujem za ta predlog, ker predlaga krepitev vloge EU v večstranskem sistemu. Popolnoma pošteno je, da dobi EU učinkovitejše zastopanje v mednarodnih organizacijah in da se to zastopanje ceni glede na to, da je EU organizacija, ki največ prispeva v razvojno pomoč. Zaradi načel in vrednot EU, ki spodbujajo učinkovitejše in preventivno večstransko ukrepanje, je EU pomemben mednarodni akter v nastajajočem medpolarnem svetu. EU se mora predvsem potruditi, da ne bo več zgolj opazovalka v programih in na konferencah Združenih narodov. Okrepiti mora tudi svoj položaj v mednarodnih organih na področju gospodarstva in monetarne stabilnosti v skladu s svojo vlogo kot ena od glavnih gospodarskih sil na mednarodni ravni. Odobravam tudi izjave v poročilu, ki skušajo okrepiti vlogo EU v večstranskih varnostnih organizacijah, med drugim v G8 in G20.
Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – Glasovala sem za poročilo gospe Maríe Muñiz De Urquiza o EU kot globalnem akterju in njeni vlogi v mednarodnih organizacijah. Rada bi še enkrat poudarila potrebo po boljšem usklajevanju ukrepov držav članic EU v ZN in zlasti v Svetu ZN za človekove pravice. Menimo, da nova institucionalna struktura EU in ustanovitev direktorata za človekove pravice in demokracijo v sistemu Evropske službe za zunanje delovanje in Urada COHOM s sedežem v Bruslju ponujajo dobre možnosti za povečanje doslednosti, prepoznavnosti in verodostojnosti delovanja EU v Svetu ZN za človekove pravice. Nazadnje, v EP smo pozdravili priporočilo Sveta ZN za človekove pravice in poznejšo odločitev Generalne skupščine ZN, da se ukine članstvo Libije v Svetu ZN za človekove pravice. Po prizadevanjih in ukrepih, ki so jih izvedle nekatere države članice v Svetu za človekove pravice, je Sirija danes izjavila, da umika svojo kandidaturo, da bi postala članica Sveta ZN za človekove pravice. Ob upoštevanju teh primerov in naših skupnih izkušenj v preteklosti s Komisijo ZN za človekove pravice in od leta 2006 s Svetom ZN za človekove pravice, predlagamo, da se uvedejo jasna merila za članstvo v Svetu ZN za človekove pravice, EU pa bi morala trdno stati za to pobudo.
Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Lizbonska pogodba povečuje možnosti, da se EU pridruži različnim mednarodnim organizacijam, zagotavlja širši obseg pristojnosti pri zunanjem delovanju in ji ponuja jasnejši in močnejši glas v svetu. Pogodba tudi spodbuja sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi in regionalnimi organizacijami ter skupinami držav in ponuja Uniji priložnost, da postane učinkovit svetovni akter.
Zavezanost EU učinkovitemu multilateralizmu je vodilno načelo evropskega zunanjega delovanja. Mislim, da ima Evropska unija, izhajajoč iz notranjih izkušenj pri sodelovanju med narodi in institucijami, posebno svetovno odgovornost, ki jo mora še naprej braniti. Zato sem glasovala za to poročilo.
Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to poročilo. Procesi globalizacije prinašajo številne priložnosti, izzive in grožnje za globalno upravljanje. Globalne spremembe, kot so finančni trgi, varna oskrba z energijo, boj proti revščini, podnebne spremembe in kršitve človekovih pravic, zahtevajo skupno in usklajeno ukrepanje. Lizbonska pogodba s tem, ko daje Uniji status pravne osebe, povečuje možnosti, da se EU pridruži različnim mednarodnim organizacijam in zagotavlja možnost, da prevzame močnejši in vplivnejši svetovni položaj. Do zdaj je bilo zastopanje EU in njenih držav članic v mednarodnih organizacijah razdrobljeno, kar je preprečevalo EU, da bi nastopila na mednarodnem prizorišču z odločnim enotnim stališčem. EU mora postati vplivni svetovni akter in biti sposobna braniti svoj položaj. Da bi to dosegla, je treba povečati usklajevanje znotraj EU in za to bo potrebna močna politična volja in prožnost držav članic, ko gre za njihovo zastopanje.
Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Glasovala sem za poročilo, ki ga je pripravila gospa María Muñiz De Urquiza, ker je navzočnost Evropske unije v večstranskih organizacijah eno od vodilnih načel njene zunanje politike. Zdaj ima EU pravno osebnost, kar ji daje večjo svetovno prepoznavnost. Poleg tega je Unija s pomočjo Pogodbe postala polnopravna udeleženka v mednarodni politiki. Lizbonska pogodba je okrepila instrumente za zunanjo politiko, zlasti znotraj ZN. V tem smislu bi rada poudarila točko 12 poročila – prvi korak k usklajenemu, učinkovitemu ukrepanju držav članic v Varnostnem svetu. Poudariti moram, da so ZN zdaj ravno sredi preoblikovanja svojih struktur, kar omogoča, da se prestrukturira tudi zastopanje EU na tem forumu.
Dominique Baudis (PPE), v pisni obliki. – (FR) Podprla sem to resolucijo, ker sem prepričana, da je želja Evropske unije po okrepitvi navzočnosti v mednarodnih organizacijah povsem legitimna. Evropski državljani so prek naših vlad dali Uniji pravno osebnost in posebna pooblastila. Evropsko povezovanje gradi na zbirki temeljnih vrednot, ki se stalno razširjajo. Imamo dolžnost za usklajevanje svojih dejavnosti in spodbujanje enotnosti naše Unije, kot smo že storili s Svetovno trgovinsko organizacijo. Treba je še veliko storiti.
Vendar je nekaj spodbudnih znakov. Unija se poskuša opremiti s pravim orodjem za zunanjo politiko (imenovanje visoke predstavnice, oblikovanje Evropske službe za zunanje delovanje). S svojim na novo izboljšanim statusom bo Unija zdaj sposobna izraziti svoje stališče na Generalni skupščini Združenih narodov.
Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Živimo v svetu, ki je doživel strmo naraščanje števila in pogostosti novih kriz. Ob tej novi stvarnosti so nosilci političnega odločanja odgovorni za sprejemanje preventivnih ukrepov in za učinkovito odzivanje na nov razvoj. Vendar na tej ravni ne gre za preprosto mahanje s čarobno paličico. Kadar EU ni sposobna združiti sil, se dogovoriti za postopke in nastopiti enotno, pogosto ostane zadaj. EU mora uveljavljati svoje interese v okviru Združenih narodov in zlasti v okviru Mednarodnega denarnega sklada. Evropska unija se lahko zavzame za evropske interese in posledično za interese držav članic. To pomeni, da se moramo organizirati in to zdaj. To je namen in cilj tega poročila.
Slavi Binev (NI), v pisni obliki. – (BG) Menim, da je za Evropsko unijo izredno pomembno, da ima ključno vlogo v mednarodnih organizacijah. Mislim, da odločitve, sprejete o mednarodni politiki, ne smejo škoditi suverenosti posameznih držav članic. Sem tudi proti slabitvi vloge, ki jo ima vsaka posamezna država v Evropski uniji v mednarodnih organizacijah. V preteklosti smo videli razlike v zunanji politiki držav članic. Če bo Evropska unija dobila mesto v Varnostnem svetu ZN, bi lahko imel tak spor zelo škodljiv vpliv na podobo Evropske unije. Zato sem glasovala proti točki 20 in celotnemu poročilu.
Mara Bizzotto (EFD) , v pisni obliki. – (IT) To poročilo je povsem neuravnoteženo naklonjeno možnosti, da bi EU v prihodnje uživala status, ki bi bil vsaj enakovreden statusu držav članic v svetovnih in regionalnih večstranskih organizacijah. V osnovi bi to pomenilo konec diplomatske svobode ukrepanja držav članic, ker bi morale prilagoditi svoja stališča, da ne bi prišle v odprto navzkrižje s stališčem prihodnjega zastopanja Unije. Zaradi tega nacionalne vlade ne bi mogle ustrezno uveljaviti svojih interesov v mednarodnih forumih.
Čeprav se lahko strinjamo z možnostjo, da bi EU na nekaterih področjih, na primer pri monetarni politiki, zastopala prevladujoče stališče v ustreznih večstranskih organizacijah, pa je težko sprejeti zamisel, da bi lahko Evropska služba za zunanje delovanje prevzela vlogo zastopanja skupnega stališča držav članic na svetovnem prizorišču, ker imajo evropske države zelo pogosto tako različne interese, da je nemogoče doseči skupno stališče. Z glasovanjem proti poročilu nameravam pokazati svoje nasprotovanje predlaganemu prihodnjemu scenariju, v katerem bi nacionalno diplomacijo znatno nadomestila diplomacija Unije na škodo diplomatske avtonomije držav članic.
Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker je prišlo do strmega naraščanja političnih in humanitarnih kriz v svetu, kar zahteva boljše večstranske ukrepe EU. EU mora bolje uporabiti svoje instrumente za zunanjo politiko, da bi bolje izkoristila svoj vpliv v mednarodnih organizacijah in prevzela vodilno vlogo pri učinkovitejšem reševanju sedanjih in prihodnjih mednarodnih kriz. Poleg tega je treba nedržavne akterje dodatno vključiti v večstransko oblikovanje politik ter spodbujati in olajšati boljše posvetovanje z organizacijami civilne družbe in s socialnimi partnerji v prihodnjih strukturah upravljanja mednarodnih organizacij. Evropska unija bi morala prevzeti dejavno in vodilno vlogo v reformi svetovnega upravljanja s krepitvijo sodelovanja, izboljšanjem institucij in pritegnitvijo vseh zainteresiranih strani. S tem bi bile mednarodne institucije in organizacije legitimnejše, učinkovitejše in bolj naklonjene skupni odgovornosti. Glede na to, da je EU ena največjih svetovnih gospodarskih sil, je treba pregledati dogovore za zastopanje EU v mednarodnih organih na področju gospodarske, denarne in finančne stabilnosti.
Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Mehanizmi EU za doseganje soglasja in usklajeno delovanje so zgled za mednarodni red na podlagi pravil. Zato mora EU sodelovati z vodilnimi silami v regiji ter dejavno sodelovati pri oblikovanju in izboljšanju mednarodnega okolja, ki bo EU omogočilo uspešno spodbujanje vrednot in interesov. Časovna usklajenost je posebno primerna glede na opaženo strmo naraščanje števila političnih in humanitarnih kriz v svetu, kar povečuje potrebo Evropske unije, da učinkoviteje uporabi svoje instrumente za zunanjo politiko, da bi bolje izkoristila svoj vpliv v mednarodnih organizacijah in prevzela vodilno vlogo pri učinkovitejšem reševanju sedanjih in prihodnjih mednarodnih kriz.
Po drugi strani pa so se v procesu globalizacije pojavile številne priložnosti, izzivi in grožnje za globalno upravljanje, hkrati pa razkrile socialne vrzeli in pomanjkljivosti, na primer na finančnih trgih, pri varni oskrbi z energijo, boju proti revščini, politiki o podnebnih spremembah ter kršitvi človekovih pravic. EU mora res povečati svojo vlogo kot svetovni akter in delovati kot svetovni nosilec odločanja.
Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam prizadevanja za izboljšanje večstranskega delovanja Evrope in bi poudarila, da je pomembno, da ima EU vlogo dejavnega vodenja v reformi svetovnega upravljanja. To je dobra priložnost za EU, da izkoristi svoje instrumente za zunanjo politiko in prevzame vodenje z učinkovitejšim pristopom do sedanjih in prihodnjih mednarodnih kriz. Zato pohvalim pozornost, namenjeno položaju EU v sistemu Združenih narodov, v mednarodnih finančnih institucijah in drugih večstranskih institucijah, in se strinjam s predlogi reforme, ki krepijo nekatera stališča, ki smo jih sprejeli.
Mário David (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pogosto uporabljena fraza „gospodarski velikan vendar politični pritlikavec“ dobi nov pomen, ko analiziramo navzočnost EU v mednarodnih organizacijah in drugih regionalnih organizacijah, v katerih je članica. Nujno moramo spremeniti to stanje. Zato sem prepričan, da je to samoiniciativno poročilo pravočasno in ga na splošno podpiram. To poročilo preučuje vlogo EU kot svetovnega akterja v mednarodnih organih. V tem smislu menim podobno kot poročevalka, da je pred nami še dolga pot do verodostojnega, skladnega in prepoznavnega zunanjega delovanja EU, ker ni evropske strategije za vsako organizacijo, v katero so včlanjene države članice ali EU. Zaradi naraščanja zapletenosti, ki je značilna za mednarodni sistem, je treba objektivno uskladiti odnose med državami članicami ter med državami članicami in EU na različnih stopnjah, kjer vzajemno delujemo. Zato smo sprejeli Lizbonsko pogodbo. Poleg tega že obstaja primer dobre prakse: naša navzočnost v Svetovni trgovinski organizaciji (STO). Nujno je, da ima EU enotno zastopanje v različnih mednarodnih organih. Mislim, da je lahko priprava bele knjige o tej temi, kot jo predlaga poročilo, dober „začetek konca“ za to bizarno stanje.
Philippe de Villiers (EFD), v pisni obliki. – (FR) V tem poročilu o zunanji politiki EU je bil Parlament spet popolnoma omejen.
Bruselj poskuša vsiliti evropsko diplomacijo in varnostno ter obrambno politiko, vendar mu ne uspe, pa ne zaradi želje po financiranju, ampak bolj zato, ker je pristop še vedno podprt z napačno logiko in predpostavkami.
Za začetek, na svetovnem prizorišču nihče ne sliši glasu EU. Samo peščica šampionov federalne Evrope bi jo rada slišala govoriti enoglasno, vendar resnično vrednost Evrope predstavljajo različnost in diplomatsko sodelovanje, bodisi znotraj Združenih narodov ali drugje.
Drugič, nihče ne upošteva pridušenega in nerazumljivega mrmranja evropskih voditeljev, ki nimajo nobenega mandata in predvsem nobene legitimnosti.
Ko Evropa govori enoglasno, nima kaj povedati.
Anne Delvaux (PPE), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam sprejetje tega poročila, ki poziva po močnejši vlogi Evropske unije v strukturah večstranskih organizacij (Združeni narodi, mednarodne finančne institucije, Organizacija Severnoatlantske pogodbe, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, Svetovna trgovinska organizacija in tako dalje).
Na začetku maja 2011 je Generalna skupščina Združenih narodov dodelila EU status „superopazovalke“, kar pomeni, da bo zdaj imela besedo in pravico do odgovora na skupščini po enakih pogojih kot druge države članice ZN. To je samo prvi korak. Še naprej moramo zahtevati več.
Naslednji pomemben element je reforma Varnostnega sveta s ciljem izboljšanja njegove legitimnosti s pregledom regionalnega zastopanja. To poročilo vabi visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednico Komisije, naj stori nekaj, kar se mi zdi zelo pomembno, namreč, naj si prizadeva za skupna stališča EU o temah, o katerih odloča Varnostni svet, da bi se ta stališča izvedla s pomočjo skupne volilne prakse in bi se izognili ponavljanju preteklih nesoglasij.
Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker zagovarja krepitev vloge EU na področju miru, varnosti in ureditve na svetovni ravni. Za nepreklicno potrditev Unije glede zunanje politike in v smislu ciljev, določenih v Lizbonski pogodbi, pa je treba nadaljevati delo v tej smeri, da bo imela nekega dne EU stalni sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov.
Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta resolucija Evropskega parlamenta govori o vlogi sistema Združenih narodov (ZN) v mednarodnih finančnih institucijah, v večstranskih varnostnih organizacijah, v „diplomaciji na vrhu“ in drugih večstranskih organizacijah ter poziva, naj se okrepi njena vloga na večstranski ravni.
Obstaja jasna potreba po boljšem usklajevanju ukrepov Unije kot take z ukrepi držav članic. Menim, da bi morala imeti Unija dejavno in vodilno vlogo v reformi svetovnega upravljanja, da bi bile mednarodne institucije in organizacije legitimnejše, učinkovitejše in primernejše za skupno odgovornost.
Zavedam se številnih problemov, do katerih bi vodil radikalen pregled sedanjega sistema Unije za institucionalno zastopanje v večstranskih mednarodnih organih, zlasti glede morebitne krepitve položaja EU v ZN. Vztrajanje Parlamenta, da je potreben obsežen pregled Varnostnega sveta ZN in da mora Unija z dodelitvijo stalnega sedeža postati legitimna in učinkovita ter zastopati regije, zato ostaja cilj, ki ga bo težko v kratkem doseči.
José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo gospe Muñiz De Urquiza se nanaša na uspešnost EU kot svetovnega akterja in njene vloge v večstranskih organizacijah. Svet zdaj doživlja veliko rast procesa globalizacije, zlasti z revolucijami in prehodom v demokracijo v državah, ki so bile tradicionalno zaprte in vodene v totalitarnih režimih, kar predstavlja vrsto priložnosti, ki jih EU ne sme zanemariti. Učinkovito večstransko delovanje pomeni vodilno načelo zunanje politike EU v skladu z zavezo, določeno v evropski varnostni strategiji iz leta 2003. Pravna osebnost, ki jo Evropski uniji dodeljuje Lizbonska pogodba in v skladu s katero bi morala EU nastopati enotno, krepi njeno možnost za vključevanje s pooblastilom v različnih mednarodnih organizacijah, kjer se razpravlja o zunanji varnosti in obrambni politiki. Čeprav poročevalka zagovarja večje sodelovanje EU in razvojno pomoč, se strinjam z njenimi predlogi in sem glasoval za njeno poročilo.
João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) EU nima legitimnosti, ki ji jo skušajo pripisati, imajo jo samo države članice in njeni narodi.
To poročilo si prizadeva doseči legitimnost in utrditi pot k nacionalni suverenosti EU in njeni legitimnosti, ki je bila postopoma utrta na hrbtih narodov in z napadom na njihovo suverenost. Cilj je zagotoviti zastopanje EU v večstranskih organizacijah – v Organizaciji Severnoatlantske pogodbe (Nato), Mednarodnem denarnem skladu (MDS), Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Svetovni banki – kot da bi bila (super)država. Prizadeva si nadomestiti države članice in s tem pokvariti duh organov, kot je Generalna skupščina Združenih narodov, kjer ima vsaka država in njen narod še vedno enako težo ne glede na svojo velikost.
Poročilo predlaga tudi povečanje virov, predvsem s pomočjo Evropske službe za zunanje delovanje, danih na voljo politični in diplomatski agendi, katere cilji vključujejo težo in vpliv EU v različnih forumih in organizacijah, namenjenih njihovi uporabi. To je poskus spodkopati sedanji mednarodni red in ga nadomestiti z novim, manj demokratičnim, ki jamči boljše pogoje za velike posle in finance, da bi zasledovali svoje ambicije v neskončni tekmi za trge in vire.
Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Večina v Parlamentu si prizadeva utrditi pot in politiko, ki gre prek voditeljev organov nacionalne suverenosti in suverenosti narodov ter predstavlja EU, kot da ima legitimnost, ki jo imajo le države članice in njihovi narodi, ne glede na to, koliko jih to stane.
Želijo doseči legitimnost EU v večstranskih organizacijah – Organizaciji Severnoatlantske pogodbe (Nato), Mednarodnem denarnem skladu (MDS), Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Svetovni banki – in želijo nadomestiti države v regionalnih organizacijah za povezovanje, na primer v Generalni skupščini Združenih narodov, kjer ima vsaka država in njen narod še vedno enako težo ne glede na svojo velikost.
Predlagajo povečanje virov, predvsem s pomočjo Evropske službe za zunanje delovanje, danih na voljo politični in diplomatski agendi, katere cilji vključujejo težo in vpliv EU v različnih forumih in organizacijah, namenjenih njihovi uporabi. Cilji so jasni: vzpostaviti nov, manj demokratičen mednarodni red, ki bo zajamčil boljše pogoje za velike posle in finance za tekmovanje v neskončni tekmi za trge in nadvlado nad svetovnimi naravnimi viri; to zahteva večjo militarizacijo EU in povezano ter trajno sodelovanje z Natom pod vodstvom Združenih držav in velikih sil EU.
Zato smo glasovali proti.
Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – EU največ prispeva v razvojno pomoč in je najpomembnejši trgovinski blok, vendar ostaja zastopanje Unije kot take v večstranskih organizacijah razdrobljeno. Po drugi strani pa so države članice EU preveč zastopane v vseh večstranskih organizacijah z izjemo Svetovne trgovinske organizacije. Ta prevelika zastopanost – zlasti v institucijah Breton Woodsa – se pogosto kaže v neubranosti med evropskimi glasovi in jo novonastajajoče sile, ki menijo, da je sedanje stanje nepošteno, pogosto dojemajo kot izredno problematično. Bilo bi primerno, da bi bila EU na področjih izključne pristojnosti vodilni akter s polnim članstvom, hkrati pa bi bile lahko tudi države članice – vendar ne nujno – navzoče kot članice v večini primerov brez neodvisne vloge.
Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. – (IT) Učinki Lizbonske pogodbe nujno pomenijo, da je treba pregledati vlogo, ki jo ima Evropska unija v mednarodnih organizacijah. A kot smo v zadnjem času še prepogosto videli, je tako imenovana enoglasnost, s katero bi morala Evropa pristopati k večstranskim vprašanjem, pogosto škodljiva za pravice in avtonomijo odločanja držav članic. Zato se moram vzdržati, kajti poročilo ima nekaj pozitivnih vidikov, vendar jih izpodbijajo zgoraj navedeni pomisleki.
Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Podprl sem poročilo, ker je dodana vrednost članstva EU v večstranskih organizacijah navzoča na področjih, kjer ima izključne ali deljene pristojnosti: gospodarske in trgovinske zadeve, okoljska politika, razvojna pomoč ter varnostna in obrambna politika. Lizbonska pogodba daje Uniji status pravne osebe, povečuje možnosti, da se EU pridruži različnim mednarodnim organizacijam, zagotavlja širši obseg pristojnosti pri zunanjem delovanju, ji predvsem z ustanovitvijo mesta podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropske službe za zunanje delovanje daje jasnejši in močnejši glas v svetu, spodbuja vse vrste vzajemno koristnega sodelovanja EU z ustreznimi mednarodnimi in regionalnimi organizacijami ter skupinami držav in omogoča, da se lahko Unija organizira tako, da postane učinkovit svetovni akter. Menim, da je bilo zastopanje EU in njenih držav članic v večstranskih organizacijah, neformalnih vrhih in mednarodnih režimih razdrobljeno, pogosto neučinkovito in se še vedno znatno razlikuje. Menim tudi, da bi morale države članice na Evropsko unijo vse bolj gledati kot na sredstvo za povečanje moči pri doseganju lastnih ciljev, ki jih sicer same ne bi mogle doseči, in ji kot taki zaupati, ter da govorjenje EU z enim glasom ne povečuje le njihovih možnosti za uspeh, temveč tudi legitimnost in verodostojnost EU kot pomembnega mednarodnega akterja v nastajajočem medpolarnem svetu in pri tem seveda ne bi izgubile svoje identitete.
Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasoval sem za to poročilo, ker bo treba vlogo EU v večstranskem delovanju v prihodnjih letih še okrepiti. To je tudi v skladu z Lizbonsko pogodbo. S tem ko je Pogodba dala Evropski uniji pravno osebnost, je povečala njene možnosti, da se pridruži različnim mednarodnim in regionalnim organizacijam in skupinam držav. Ti odnosi bodo pomagali rešiti gospodarska in komercialna vprašanja, pa tudi tista, ki se nanašajo na okolje. Tudi prispevek Evropske unije mora imeti dodano vrednost v večstranskih organizacijah ali vrhih, kjer niso zastopani vsi njegovi člani. Na žalost je nedavna in tudi sedanja politična in humanitarna kriza v svetu narekovala hitro, odločno ukrepanje EU. Pogosto ni lahko, a države, ki jih je prizadela takšna kriza, pričakujejo hitro ukrepanje EU, ne zgolj v njeni zunanji politiki, ampak tudi v obliki hitre pomoči v nujnih primerih.
Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. – (RO) Zaveza Evropske unije učinkovitemu večstranskemu delovanju je izjemno pomembna. Unija mora upoštevati lastno utrjeno zastopanje in zastopanje držav članic v večstranskih organizacijah. Sedanje hitro naraščanje števila političnih in humanitarnih kriz je zaskrbljujoče in kaže, da je treba izpeljati takšno strategijo za EU. Zdaj Unija svoje vloge svetovnega akterja ne izpolnjuje ustrezno. Mislim, da je povečanje in pomembnost njene vloge v večstranskih organizacijah znamenje resničnega napredka pri vzpostavljanju njenega svetovnega pomena.
David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem proti odstavku 20, ker ne verjamem, da je čas že zrel za to, da bi imela EU enoten sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov.
Barbara Matera (PPE), v pisni obliki. – (IT) Zunanjo razsežnost Evropske unije je treba povečati, ker člen 21 Pogodbe o Evropski uniji spodbuja mednarodni sistem, ki temelji na močnejšem vsestranskem sodelovanju, v katerem države članice jamčijo, da lahko Unija uveljavi njihove interese in vrednote na mednarodnem prizorišču. V okviru Lizbonske pogodbe so bile vzpostavljene nove trajne strukture za zunanje zastopanje EU, vendar ta nova razsežnost Uniji še ne omogoča, da bi sodelovala v delu številnih mednarodnih teles kot en subjekt. To verjetno škoduje zavezi EU učinkovitemu večstranskemu delovanju, omejuje njeno odločenost in spodkopava njeno verodostojnost.
Glede na povečanje političnih in humanitarnih kriz v svetu mora EU kar najbolje izkoristiti svoje instrumente zunanje politike, da bo zagotovila boljšo uporabo svoje moči v večstranskih organizacijah in svoje zmožnosti za prevzem vodenja pri reševanju sedanjih in prihodnjih mednarodnih kriz. Spodbujanje demokracije in človekovih pravic, zlasti pravic žensk in otrok, svoboda izražanja in pravna država morajo biti v osrčju vseh zunanjih ukrepov EU.
Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Vsaka država članica je upravičena izraziti lastna stališča v mednarodnih organih. Vlade so v nasprotju z baronico Ashton, Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko izvoljene, pa vendar skuša to besedilo slednje narediti za naše edine predstavnike. Glasoval sem proti temu poskusu, da bi dali poljub smrti suverenosti držav na mednarodnem prizorišču.
Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) EU nikakor ne more pozabiti na svojo vlogo vodilnega akterja na svetovnem prizorišču. EU kot taka mora okrepiti svojo vlogo v vseh večstranskih organizacijah, zlasti v Združenih narodih (ZN), kjer mora biti njena vloga zdaj, ko je Evropska služba za zunanje delovanje operativna, vedno dejavnejša.
Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Narodi nimajo moči, da bi sami delovali proti glavnim izzivom naše dobe. Večstransko ukrepanje je edini način, da se lahko države lotijo izzivov, s katerimi se srečuje naš svet. Gospodarska, finančna in prehranska kriza, podnebne spremembe in spori so pripomogli, da smo spoznali, da moramo nujno ustvariti obliko svetovnega upravljanja, ali kot pravi Jacques Attali „svetovno državo“. Seveda mora imeti Evropa v tem novem svetovnem političnem prizorišču vlogo mehke svetovne sile, ki temelji na standardih in pravilih ter vodi z zgledom. Z Lizbonsko pogodbo ima Evropa osnovo, ki jo potrebuje, da se bo uveljavila politično, pa tudi gospodarsko.
Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Evropski parlament je sprejel resolucijo o vlogi, ki jo mora imeti Evropska unija v večstranskih organizacijah. Kot splošno načelo je bila odobrena krepitev vloge EU v večstranskih okvirih. Zaradi sporazuma, ki je bil dosežen, in skupnih sprejetih ukrepov je Evropska unija postala zgled za delovanje v svetovnem redu na podlagi mednarodnega prava.
Zato se poudarja, da mora EU sodelovati z vodilnimi regijami in se dejavno vključiti v ustvarjanje mednarodne skupnosti. Druge zahteve vključujejo sodelovanje med državami članicami in pripravo skupnega stališča, med drugim o vprašanju prihrankov in zmanjšanju proračuna. EU in države članice morajo sprejeti ukrepe za povečanje vloge EU in krepitev njenega položaja v ZN (spremembe podpore ZN, zlasti glede humanitarnih politik in pomoči ter vprašanja reševanja sporov).
V okviru sodelovanja z mednarodnimi finančnimi institucijami mora EU najti rešitev problema zunanjega gospodarskega in finančnega zastopanja, ki omejuje vpliv EU. Glede vloge EU v večstranskih varnostnih organizacijah je bilo rečeno, da je treba poenotiti predpise, ki omogočajo Evropski uniji, da ima korist od financiranja Nato. Razmisliti je treba, ali naj EU prevzame večjo odgovornost in sprejme učinkovitejšo vlogo v doseganju skupnih ciljev (vključevanje v skupen dialog, odločanje o skupnih ukrepih in njihovo usklajevanje itd.) v okviru sporazuma med EU in OVSE.
Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo „EU kot globalni akter: njena vloga v mednarodnih organizacijah“ pomeni pregled vloge EU. Glasovala sem za to poročilo, ker se strinjam z njegovo vizijo in ambicijo za močno navzočnost EU na mednarodnem prizorišču. Ne glede na vrednost vsake države članice same po sebi lahko EU kot organizacija prispeva mednarodni skupnosti svoje organizacijske izkušnje. Mehanizmi EU za doseganje soglasja in usklajeno delovanje so res zgled za mednarodni red na podlagi pravil. Glede na to je treba sodelovanje z vodilnimi regionalnimi silami spodbujati, da bo lahko EU dejavno sodelovala v gradnji in izboljšanju mednarodnega okolja, ki omogoča EU, da spodbuja svoje vrednote in interese, kot to zahteva Pogodba. Glede želje EU, da bi bila svetovni akter, je torej bistveno, da se okrepi notranje usklajevanje, da bo lahko govorila z enim glasom. To je edini način za doseganje večstranskega sodelovanja in obravnavanja mednarodnih izzivov, namreč tistih, ki izhajajo iz odgovornosti za varovanje in potrebo po povečanju človekove varnosti kot sredstva za doseganje svetovne varnosti.
Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) V sedanjem okviru je zelo pomembno, da se bo EU lahko uveljavila kot svetovni akter, sposoben učinkovitega odzivanja na zahtevne izzive, ki se pojavljajo na svetovni ravni. Kot taka se bo morala zavezati za povečanje notranjega usklajevanja, tako da bo lahko nastopala enotno in s tem povečala ne samo možnosti za uspeh svojih ukrepov, ampak tudi za svojo legitimnost in verodostojnost na mednarodni ravni.
Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Med drugim to besedilo ugotavlja, da je Parlament opazil, da so mehanizmi EU za doseganje soglasja in usklajeno delovanje zgled za mednarodni red na podlagi pravil. Zato poudarja, da mora EU sodelovati z vodilnimi regionalnimi silami in dejavno sodelovati v gradnji in izboljšanju mednarodnega okolja, ki omogoča EU, da spodbuja, kot zahteva Pogodba, svoje vrednote in interese. Zlasti na tistih področjih, kjer ima izključne ali deljene pristojnosti, meni, da je glede na željo in potrebo EU bistveno, da bi bila učinkovit svetovni akter in da bi zavarovala svoj položaj, da bi okrepila notranje usklajevanje, ki je potrebno za enoten nastop, sposobnost za oblikovanje večstranskega sodelovanja in vodenje skupinskih ukrepov pri obravnavi mednarodnih izzivov, zlasti tistih, ki izhajajo iz odgovornosti za zaščito in potrebo po povečanju človekove varnosti kot sredstva za doseganje svetovne varnosti.
Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Končno besedilo tega poročila poudarja strateško vlogo, ki jo mora imeti Evropska unija v mednarodnih organizacijah. Da bi to dosegli, moramo predvsem spodbujati dejavno, konkretno udeležbo, s katero bomo okrepili notranje in zunanje sodelovanje. To mora biti predvsem način povečanja legitimnosti sprejetih odločitev in tudi zagotovitev, da bodo odgovornosti v celoti deljene. Nazadnje, države članice morajo usklajevati svoja stališča v Svetu ZN za človekove pravice, da bodo vzpostavile jasna in stroga merila glede članstva, zlasti za države, kjer se kršitve človekovih pravic vsakdanji pojav.
Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Podpiram ohranitev članstva Združenega kraljestva v Varnostnem svetu Združenih narodov.
Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropska unija je danes pravi akter na svetovnem prizorišču. Njena vloga v mednarodnih, večstranskih organizacijah vidno narašča in pokazalo se je, da je vedno pomembnejša. Evropska unija bi morala zato imeti dejavno in vodilno vlogo v reformi svetovnega upravljanja. Govorim predvsem o potrebi po reformi sistema Združenih narodov (ZN), da dodeli mesto Uniji, in predvsem o njenem zastopstvu v Varnostnem svetu ZN.
To vključuje zahtevno stopnjo usklajevanja stališč držav članic, vendar bo povzročilo večjo doslednost, prepoznavnost in verodostojnost delovanja EU na mednarodni ravni. Evropska unija bi morala dobiti navdih v zgledu, ki mu sledi Svetovna trgovinska organizacija (STO). Za skladnejše in bolj povezano sodelovanje bi morala imeti status opazovalke v Organizaciji Severnoatlantske pogodbe (Nato), biti tesneje povezana s Svetom Evrope in polno sodelovati v dejavnostih G-7/G-8 in G20.
Niki Tzavela (EFD), v pisni obliki. – (EL) Ta posebna resolucija krepi vlogo EU v večstranskem sistemu. Če sem natančna, pojasnjuje vlogo EU v mednarodnih kreditnih institucijah, v sistemu ZN, v večstranskih varnostnih organizacijah in drugih večstranskih organizacijah na splošno, kot so Svetovna trgovinska organizacija, Svet Evrope in Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Nazadnje, vloga EU v diplomaciji vrhunskih srečanj je pojasnjena. Ob upoštevanju, da je evropsko sodelovanje nujnost, ne izbira, sem glasovala za predlog resolucije Evropskega parlamenta o EU kot svetovnem akterju.
Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki. – (FR) Po sprejetju Lizbonske pogodbe so bile diplomatske dejavnosti Evropske unije okrepljene z namenom, da bi povečali prepoznavnost Evrope na mednarodnem prizorišču. Pozdravljam sprejetje tega poročila, ki poziva k boljšemu zastopanju institucij Skupnosti v mednarodnih organizacijah. Evropa-27 je zdaj močnejša. Nove države članice so povečale gospodarsko in demografsko moč Unije. Vendar se je s povečanjem porušilo ravnovesje in usklajevanje med državami članicami. Evropsko sporočilo se je spremenilo, postalo je bogatejše in bolj zapleteno. Kot ga jaz vidim, moramo, če želimo izboljšati zastopanje Evropske unije v večstranskih organizacijah, najprej doseči soglasje. Veseli me, ko vidim, da je Unija podprla strategijo Združenih narodov, zlasti v primeru humanitarne politike in reševanja sporov. Evropa in ZN imajo ogromno skupnih ciljev in interesov, kar po mojem mnenju upravičuje še tesnejše sodelovanje in sinergije virov. Zato bi rada videla, da se Evropi dodeli močnejši položaj znotraj ZN, zlasti na letni Generalni skupščini.
Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Glasovala sem za to poročilo. EU mora povečati svojo neodvisnost in razviti dialog s tretjimi državami. Imeti mora močnejši in bolj poenoten glas in se odzivati veliko hitreje, da bo sposobna delovati kot zaupanja vredna in zanesljiva partnerica.
Zbigniew Ziobro (ECR), v pisni obliki. – (PL) Mednarodni položaj se je pred nedavnim začel še hitreje spreminjati. Naraščajoča gospodarska pomembnost Azije, revolucionarna gibanja v Afriki, povečana grožnja terorizma, potreba po vzpostavitvi skupnih in trajnostnih evropskih strategij na področju surovin in še pogostejše kršitve človekovih pravic so le nekateri problemi, s katerimi se mora danes spopadati diplomacija EU. Izkušnje so nam pokazale, da je v številnih primerih brez moči. Zdi se, da je zunanja politika Evropske unije slabo premišljena in slabo usklajena. Poleg tega so zamisel o skupnih in trajnostnih evropskih politikah ob več kot eni priložnosti izpodrinili interesi velikih držav „stare“ EU. Odličen primer je odsotnost pravila, ki bi zagotavljalo geografsko ravnotežje pri zapolnjevanju delovnih mest v Evropski službi za zunanje delovanje. Ta sistem je treba spremeniti in zato nisem podprl poročila gospe Muñiz De Urquiza. Menim, da ugotavlja ključne pogoje, ki jih morajo EU in države članice izpolniti, da bodo sposobni bolje opravljati naloge, določene v Lizbonski pogodbi. Vendar si ne smemo prizadevati, da bi Nato nadomestili z novo vojsko EU, ampak se moramo namesto tega osredotočiti na primerno razdelitev nalog v času mednarodnih kriz. Vloga EU bi bila lahko v zagotavljanju humanitarne pomoči, Severnoatlantsko zavezništvo pa bi usklajevalo vojaško pomoč. Ta razdelitev nalog bi lahko omogočila okrepitev sodelovanja z najpomembnejšim trgovinskim in vojaškim partnerjem EU, namreč z Združenimi državami.