Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Razprave
Četrtek, 12. maj 2011 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

9. Mladi in mobilnost: okvir za izboljšanje sistema splošnega in poklicnega izobraževanja v Evropi - Zgodnje učenje - Kulturne razsežnosti zunanjega delovanja EU - Izkoriščanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij - Sarajevo kot evropska prestolnica kulture v letu 2014 (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o:

- poročilo gospoda Zvera v imenu Odbora za kulturo in izobraževanje o pobudi Mladi in mobilnost: okvir za izboljšanje sistema splošnega in poklicnega izobraževanja v Evropi (2010/2307(INI)) (A7-0169/2011),

- poročilo gospe Honeyball v imenu Odbora za kulturo in izobraževanje o zgodnjem učenju v Evropski uniji (2010/2159(INI)) (A7-0099/2011),

- poročilo gospe Schaake v imenu Odbora za kulturo in izobraževanje o kulturnih razsežnostih zunanjega delovanja EU (2010/2161(INI)) (A7-0112/2011),

- poročilo gospe Sanchez-Schmid v imenu Odbora za kulturo in izobraževanje o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij (2010/2156(INI)) (A7-0143/2011), in

- vprašanje za ustni odgovor za Komisijo o Sarajevu kot evropski prestolnici kulture 2014, ki ga je postavila gospa Pack v imenu Odbora za kulturo in izobraževanje (O-000061/2011 - B7-0215/2011).

 
  
MPphoto
 

  Milan Zver, poročevalec.(SL) Najprej, današnji dopoldan bo resnično minil v znamenju dela našega odbora za kulturo, izobraževanje in mladino. Jaz sem poročevalec za dosje, pomembno poročilo Mladi in mobilnost, ki je nastalo na podlagi komunikacije Evropske komisije, in ob tej priložnosti bi se rad zahvalil tudi svojim kolegom, da sem dobil to priložnost, da sem lahko pripravil poročilo, istočasno pa bi se rad zahvalil tudi Evropski komisiji, ki je pripravila to poročilo in ki je uvrstila problematiko mladih med temeljne prioritete desetletnega razvoja Evropske unije

V času nastajanja tega poročila sem sodeloval z mnogimi déležniki, predvsem tistimi iz mladinskih vrst, tako iz držav članic kakor tudi z evropske ravni, z Evropskim mladinskim forumom, na primer. Imeli smo kar nekaj srečanj in konferenc. Sodeloval sem tudi z Odborom za regije kakor tudi z Odborom za ekonomske in socialne zadeve in tako je nastalo poročilo na podlagi mnogih izmenjanih mnenj v času nastajanja. Tudi v času sprejemanja tega poročila bi rad poudaril, da je bila drža mojih kolegov iz drugih političnih skupin dokaj konstruktivna. Zlasti bi se tu zahvalil rad svojim poročevalcem v senci, ki so opravili dobro nalogo in danes imamo pred seboj poročilo, kakršnega imamo.

Rad bi poudaril, da različne analize kažejo, da tisti mladi, ki so se udeležili učne ali delovne mobilnosti v tujini, da so boljši v šoli, da so bolj uspešni, bolj konkurenčni pri iskanju dela, in tudi sicer pri svoji integraciji v družbo. Vendar sama politika kot taka ne more zagotoviti dobre šole, dobre izobrazbe, in pa dobrega delovnega mesta mladim, lahko pa ustvari neke ustrezne pogoje, da pridejo do tega. In ti pogoji so vsekakor vezani na modernizacijo šolskega izobraževalnega sistema. Evropa in zlasti države članice so pred velikim izzivom, v tem desetletju izboljšati na primer poklicno izobraževanje in usposabljanje, ga narediti bolj atraktivnega in tudi bolj kakovostnega. Evropska ekonomija še kako potrebuje profile kvalifikacije s te ravni izobraževanja tudi v naslednjem desetletju. Še leta 2020 pričakujem, da bo kar 50 % poklicev zahtevalo tovrstno izobrazbo. Torej, poklicno izobraževanje in usposabljanje ostaja ena izmed prioritet naše politike kakor tudi politike držav članic.

No, še bolj pomembno je nadaljevanje reforme bolonjskega procesa. Evropske univerze se morajo še bolj odpreti gospodarstvu in pa družbi nasploh. Evropske univerze bodo postale bolj konkurenčne tisti hip, ko bodo še bolj priznavale potrebe trga, ekonomije, ko bodo uspele tudi poiskati dodatne vire financiranja. Dejstvo je, da v Evropi premalo financiramo visokošolski študij. Evropske države, članice Evropske unije premalo vlagajo v študente, in to je kar velik problem.

Seveda si je v okviru te prioritete Evropska unija zastavila tudi še druge cilje, ki jih bo potrebno uresničiti. Zmanjšati drop-out, osip v izobraževalnem procesu, ki je nerazumno visok, 16 %, pa bi ga morali znižati na 10 %. Prav tako bi potrebovali več visoko šolanega kadra v tem desetletju, če naj ostane Evropska unija še konkurenčna ostalim regijam.

Glede na to, da mi je čas potekel, bom kasneje po razpravi izkoristil še dve minuti za dodatna pojasnila.

 
  
MPphoto
 

  Mary Honeyball, poročevalka. – Gospod predsednik, z zadovoljstvom predstavljam svoje poročilo o zgodnjem učenju v Evropski uniji, zelo pomembnem vidiku izobraževanja, ki mu do zdaj nismo posvečali veliko pozornosti.

Zlasti bi se rada zahvalila komisarki Vassiliou in njenemu kabinetu, s katerim smo pri tem tesno sodelovali, ter madžarskemu predsedstvu, ki je zgodnje učenje postavilo za eno svojih prednostnih nalog. To je bilo vseskozi zelo plodno partnerstvo in omogočilo nam je, da smo opravili delo, ki ga odraža to poročilo.

Zahvalila bi se tudi poročevalcem v senci iz drugih političnih skupin. Zelo dobro smo sodelovali, kot je povedal gospod Zver za svoje poročilo, in poročilo o zgodnjem učenju smo v odboru sprejeli soglasno, kar je dokaz, da to podpira celotni politični spekter.

Vemo, zakaj: eden od glavnih razlogov je, da so zgodnja leta tako pomembna. Ukrepanje v zgodnjih letih lahko pomeni odločilen preobrat za življenjske priložnosti otrok, ne le v času, ko gredo skozi izobraževalni sistem, pač pa tudi pozneje v življenju. Raziskave, ki so bile opravljene, bojim se, da večinoma izven EU, kažejo, da če otroke podpremo in jim damo, kar potrebujejo, ko so majhni, jim bo to pomagalo kasneje v življenju: zniža se stopnja kriminala, izboljša zdravje in zmanjša brezposelnost, od česar imamo torej koristi vsi.

Otroci so v večini primerov uspešnejši v šoli, dobivajo boljše ocene, zanje je značilna visoka stopnja zaposlenosti in boljša zaposlitev in njihovi družinski odnosi so boljši – tako kot njihovo zdravje. Zato moramo glede tega narediti vse in vse je zelo koristno.

V EU je za zgodnja leta različno poskrbljeno in v mojem poročilu smo rekli, da želimo to spoštovati in ohraniti. Vsaka država članica ima svoj način, ker je za zgodnja leta bilo poskrbljeno v njihovih lastnih sistemih. Stvari še bolj zaplete dejstvo, da se starost, ko šoloobvezni otroci začnejo obvezno izobraževanje, prav tako razlikuje od ene države članice do druge. Zato nismo iskali rešitve, ki bi bila primerna za vse, temveč smo želeli vzpostaviti vrednote, načela in smernice za države članice, da bi razvili evropski okvir skupnih ciljev, skupnih vrednot in enakih pravic.

Prav to je bistvo tega poročila: v bistvu gre za oblikovanje okvira. Da bi to naredili, smo seveda začeli pri otroku. V zvezi s predšolsko vzgojo in nego smo zagovarjali pristop, ki v veliki meri temelji na otroku, kjer so v ospredju najboljši interesi otroka. Uporabili smo raziskave iz celega sveta in moje poročilo obravnava naslednja vprašanja: obveze do staršev, ki so zelo pomembne za zgodnje učenje majhnih otrok; osebje in kakovost storitev ter zahtevana usposobljenost ter vključevanje predšolske vzgoje v preostale izobraževalne sisteme v državah članicah. Zato smo pokrili ta ključna področja in nanje bi se morali osredotočati v prihodnosti.

Usposobljenost osebja je izjemno pomembna in na tem področju je zelo primanjkuje. Zdi se, da prevladuje mnenje, da lahko kdor koli zagotavlja varstvo majhnih otrok, v resnici pa temu ni tako. Dobro moramo premisliti o usposobljenosti ter o usposobljenosti, ki se lahko prenese in prizna povsod po Evropi. Prav tako moramo upoštevati dostop, da bodo vsi tisti, ki potrebujejo predšolske storitve, lahko te tudi koristili.

Končala sem svoje štiri minute, nekaj časa pa želim prihraniti za zaključek te razprave, zato bi za konec rada povedala le, da moramo v tem obdobju varčevanja in časih gospodarskih težav zagotoviti, da bo predšolska vzgoja še vedno na programu in da bomo na tem pomembnem področju še vedno delali to, kar je potrebno.

 
  
MPphoto
 

  Marietje Schaake, poročevalka. – Gospod predsednik, preden poudarim par elementov tega podrobnega poročila o vlogi kulture v zunanjem delovanju EU, se želim iskreno zahvaliti kolegom iz Odbora za kulturo in izobraževanje za njihovo konstruktivno sodelovanje in za soglasen sprejem našega skupnega dela na glasovanju v odboru. Seveda so civilna družba in ostale zainteresirane strani prav tako zelo koristno prispevale.

Kultura ima v naših liberalnih demokracijah resnično vrednost. Bogati življenja ljudi. EU je dobro znana po svoji kulturni raznolikosti, obenem pa je skupnost vrednot, ki so enake za vse državljane. Te evropske vrednote, na primer spoštovanje človekovih pravic, demokracijo in temeljne svoboščine, pa naši kulturni izdelki tudi predstavljajo. Kulturna identiteta, vrednote in mesto EU na svetovnem prizorišču so medsebojno prepleteni. Evropski interesi so izpolnjeni, kadar so kulturni vidiki strateško zasnovani v okviru sodelovanja in partnerstva, tako prek kulturnih programov kot v primerih, ko so sestavni del ekonomske, zunanje, varnostne in razvojne politike. Z izmenjavo literature, filmov, glasbe in dediščine se odpirajo vrata razumevanju in gradijo mostovi med ljudmi.

EU lahko ponudi pomembne izkušnje pri reševanju sporov in stabilizaciji na podlagi skupnih interesov in medsebojnega razumevanja. Pri vzpostavljanju Evropske službe za zunanje delovanje je treba vključiti in izboljšati vlogo, ki jo kultura ima oziroma bi jo morala imeti v zunanjem delovanju EU. Morala bi biti bistven element, horizontalno vključen v široko paleto področij, ki sestavljajo zunanjo politiko EU, od trgovinskih odnosov do širitve in sosedske politike, od razvojnega sodelovanja do skupne zunanje in varnostne politike.

Kultura ima tudi ekonomsko vrednost. Evropska kulturna industrija prispeva k evropskemu podjetništvu, inovacijam in poslovanju, zaradi raznolike kulturne pokrajine pa je EU najprivlačnejša turistična destinacija. Znanje in mednarodne veščine so nujno potrebni za izobraževanje in zaposlovanje, kot je zapisano v strategiji EU 2020, toda kulturo je mogoče razumeti tudi kot sestavino, ki spodbuja demokratizacijo, svobodo izražanja, vključevanje, razvoj, izobraževanje, spravo in še marsikaj.

Zelo različni vidiki kulturnih odnosov s tretjimi državami so privedli do razdrobljenosti politik, ki jo je treba spremeniti ter oblikovati bolj usklajeno in dosledno strategijo EU. Največjo pozornost smo namenili organizacijskim in političnim okvirom, ki so potrebni za optimalno usklajevanje kulturnih vidikov v zunanjem delovanju EU. Ustvarjanja vsebine ne bi smeli pretirano nadzorovati in urejati z vrha navzdol.

Evropski državljani bodo imeli največje koristi, če bo EU delovala kot svetovni akter na svetovnem prizorišču. To zahteva učinkovitejšo porabo sredstev in zavedati se moramo evropskih konkurenčnih prednosti za turiste, nadarjene, umetnike, podjetja in študente. Nastopati moramo enotno in se zavedati konkurence, ki prihaja od kulturnih programov Kitajske in Združenih držav, če navedem samo dva. Vendar ni treba odkrivati tople vode. EU se ponaša s številnimi praktičnimi zgledi držav članic in različnih kulturnih institucij, kot sta Alliance Française in British Council.

Še en vidik, ki je zelo značilen za naše 21. stoletje, je vse pomembnejša vloga nove tehnologije v tako v kulturi kot v mednarodnih odnosih. Ljudje vse bolj uporabljajo internet za iskanje informacij in se lahko svobodno izražajo samo, če te informacije in njihova komunikacija niso cenzurirane. Te tehnologije vse bolj olajšujejo uveljavljanje pravice do kulturnega razvoja in drugih temeljnih pravic. Novi mediji ponujajo tudi dostop do kulturne vsebine, priložnosti za svetovno povezljivost, ki jih omogočajo evropske kulturne dobrine in vsebine, pa je treba ceniti in izboljšati, na primer prek Europeane, spletnih mest muzejev in festivalov. Pomembno je, da EU razvije strategijo za internetno svobodo. V zadnjem delu svojega govora bom omenila nekaj konkretnih priporočil tega poročila.

 
  
MPphoto
 

  Doris Pack, avtorica.(DE) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, če nadaljujem, kjer je ostala gospa Schaake, bi rada začela s par besedami o pomembnem poročilu, ki ga je pripravila. Kulturne razsežnosti zunanje politike EU ne moremo preceniti. Zato potrebujemo – kot je že povedala – skladno strategijo EU za kulturo v okviru zunanje politike EU.

Kulturna diplomacija ima pomembno vlogo pri gradnji uspešnih odnosov s tretjimi državami in v mnogih državah je prisotna mreža nacionalnih kulturnih inštitutov, EUNIC, ki jo lahko uporabimo. Zelo veliko ljudi se je vključilo v mrežo in so pripravljeni pomagati.

Z veseljem prehajam na drugo današnjo temo, ki jo je prav tako že omenil gospod Zver, namreč temo Mladi in mobilnost, ki je seveda vodilna pobuda strategije Evropa 2020. Namen te vodilne pobude je spodbuditi akterje na področju usposabljanja in izobraževanja, naj več pozornosti posvetijo tem področjem politik. Potrebujemo bolj usposobljene ljudi. Potrebujemo ljudi, ki so izkusili Evropo zahvaljujoč izboljšanim priložnostim za mobilnost. Sprostiti moramo potencial mladih ljudi s pomočjo naših uspešnih programov. Vse to ima pomembno vlogo pri konkurenčnosti na znanju temelječe družbe.

Ko gre za vseživljenjsko učenje, so naši obstoječi programi Comenius, Erasmus, Leonardo in Grundtvig mnogim ljudem dali odlično priložnost za odkrivanje Evrope in njene raznolikosti, pridobivanje izkušenj zase in izboljšanje jezikovnih spretnosti. Poleg tega v tem okviru ne smemo podcenjevati pomena programa Mladi v akciji in Evropske prostovoljne službe.

Današnja razprava mora prav tako poslati sporočilo Komisiji, da moramo nadaljevati s temi vsesplošno dobro sprejetimi programi in priložnostmi tudi v naslednji generaciji izobraževalnih in mladinskih programov in da morajo biti dobro financirani, v skladu z njihovim pomenom. Vsak evro, ki ga porabimo na tem področju, se čez par let povrne družbi.

Sedaj pa se bom posvetila svojemu področju, to je Sarajevu. Sarajevo ima v evropski zgodovini in kulturi posebno mesto. Če bi ga imenovali za evropsko prestolnico kulture 2014, bi lahko poslali pomembno sporočilo večetnični naravi mesta in Bosni in Hercegovini ter morda bi politični razred in ta država ponovno premislili o svojih idejah. Še več, to mesto jasno priča o tem, kako je Evropi spodletelo in kako pomembno je delovati skupaj. Tak korak bi bil precej simboličen, saj je bilo Sarajevo prizorišče umora, ki je leta 1914 sprožil prvo svetovno vojno. To je razlog za datum 2014 – sto let po tem zgodovinskem dogodku.

Med vojno v Bosni, od leta 1992 do leta 1996, je bilo Sarajevo oblegano dlje kot katera koli druga prestolnica v zgodovini sodobnega vojskovanja. Naj vas spomnim na en dan v Sarajevu, 28. maj 1992. Čelist, Vedran Smajlović, odet v črno, je igral Adagio skladatelja Tomasa Albinonija. Njegov oder so bile ruševine uničene nacionalne knjižnice v Sarajevu; njegovo občinstvo je bila majhna skupina ljudi, ki je ostala kljub obleganju mesta in ki je poslušala njegovo glasbo. 22 dni je igral na raznih lokacijah v porušenem Sarajevu. Šlo je za rekviem ljudem, ki so bili ubiti v tistih mračnih dneh. Bila sem ganjena in polna občudovanja za pogumnega in opogumljajočega čelista ter njegovo občinstvo. To, kar so ti ljudje izrazili s svojim vedenjem spričo grozot in izgub, me je za vedno povezalo s Sarajevom.

Kulturno življenje mesta se ni nikoli ustavilo. Zimski festival se je odvijal tudi v najtežjih pogojih. Vsako leto ga obiščejo ljudje najrazličnejših narodnih pripadnosti. Vsako leto se odvijajo zimski festival, otroški in filmski festival. Od Koreje do Avstralije, od Bolgarije do Švedske se filmski ustvarjalci odpravijo v Sarajevo; nastajajo koprodukcije. Mesto je obdržalo medkulturni značaj, za katerega skrbi – tudi če se politične okoliščine vse bolj zaostrujejo v etnične jarke. Že zaradi tega si mesto zasluži, da pokaže svoj ogromni medkulturni potencial.

Sarajevo se želi prijaviti za ta naziv na podlagi odstopanja in se nanj že pospešeno pripravlja. Vsi dobro vemo, da če sprejmemo predlog danes, bomo prosili za odstopanje od sklepa Evropskega parlamenta in Sveta. Če bo Parlament danes podprl kandidaturo Sarajeva, zaupam razsodnosti in bistroumnosti Sveta, ker so naši argumenti dejansko neizpodbitni. Zlasti na tej točki Bosna in Hercegovina ter Sarajevo potrebujeta znak, da ni vse izgubljeno in da Evropa prav tako podpira njihova prizadevanja.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, poročevalka.(FR) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, v naši razpravi to jutro ne gre le za vprašanje gospodarskega modela ali pravnega sistema. Tukaj govorimo o kulturi in civilizaciji.

Kakšno mesto želi Evropa dati kulturi? Kakšnega vpliva si želimo za naša dela in naše ustvarjanje? Digitalna revolucija, povezana z globalizacijo in rastočo trgovino, od nas zahteva, da ponovno premislimo o našem kulturnem in gospodarskem modelu. Glede na internet in digitalne medije, v katero smer želimo, da se Evropa premika? Politika je umetnost predvidevanja, pripravljanja tega, kar si želimo, da nam ni treba shajati s tistim, česar si ne želimo.

Ameriški filmski ustvarjalec James Cameron je za svoj film „Avatar“ porabil toliko, kot je vreden celotni „kulturni“ program za obdobje 2007–2013. Ali bomo potrošniki kulturnih proizvodov, ki niso več naši, odvisni od multinacionalnih oligopolov, kot so Google, iTunes, Amazon ali Hollywood, ne da bi imeli možnost braniti svoje dobrine?

To jutro razmišljamo o izzivih, s katerimi se srečuje kultura globaliziranega sveta 21. stoletja. Evropska komisija je z lansko objavo zelene knjige končno preučila potencial naših ustvarjalnih in kulturnih industrij. Evropska unija ima kulturno dediščino in dobrine ter izjemno dinamično in živahno filmsko industrijo. Program MEDIA letos na festivalu v Cannesu praznuje dvajsetletnico in podpira 20 tekmovalnih filmov ter festivale, uprizoritvene umetnosti in velike razstave, ki se odvijajo čez celo leto in po vsej Evropi.

Kljub recesiji je sektor ustvarjalnih in kulturnih industrij v zadnjem desetletju dosledno napredoval. Številke povedo vse. Leta 2003 je ta sektor ustvaril za 654 milijard EUR prometa. Prispeval je 2,6 % BDP Skupnosti in predstavljal 3,1 % služb v Evropski uniji, kar je 4,8 milijona ljudi. Leta 2008 je že predstavljal 860 milijard EUR, 14 milijonov delovnih mest in skoraj 7 % BDP. To je več kot avtomobilska industrija in kmetijsko-živilska industrija skupaj.

Zaradi svoje dvojne narave, hkrati gospodarske in kulturne, so te industrije pomembni vzvodi za trajnostno, pametno in vključujočo rast za Evropo – kar so na kratko cilji strategije Evropa 2020. Niso le gospodarsko bogastvo, prav tako ohranjajo in bogatijo kulturno raznolikost. Prispevajo k socialni koheziji, večji privlačnosti regij in vplivu Evropske unije po svetu. Čas je, da na ravni Skupnosti poskrbimo za pravi zagon, ki bo sprostil njihov potencial in spodbudil njihov razvoj.

Tako sem želela raziskati več smeri delovanja za podporo rasti teh industrij. Ti ukrepi združujejo več razsežnosti.. Prvič, uvrstitev izobraževanja in usposabljanja v središče naše strategije. Po drugi strani mora Evropa že od zgodnjih let spodbujati ustvarjalno nadarjenost, povečati osveščenost ljudi o kulturi ter razviti partnerstvo med univerzami in podjetji. Po drugi strani bi moralo tistim v kulturnem sektorju omogočiti usposabljanje za nove tehnologije, podjetništvo in spodbujati izmenjavo najboljših praks ter prenos znanja. Drugič, bistveno je, da avtorske pravice prilagodimo digitalni dobi. Sedanji postopek za pridobitev avtorskih pravic je preveč razdrobljen, prezapleten.

Tretji bistveni element naše strategije bi moralo biti varstvo ustvarjalnosti. Intelektualna lastnina je dragocena dobrina. Spodkopana ustvarjalnost je ustvarjalnost, ki je obsojena na izginotje. Treba je spodbujati mobilnost ustvarjalcev. Evropska unija si mora prizadevati za uvedbo evropskega statusa, da bodo lahko deležni pravičnih delovnih pogojev in socialnega varstva. Olajšati mora nakup, širjenje in kroženje del, prilagoditi davčno ureditev, na primer z znižanim DDV za kulturne dobrine, in nazadnje, pomagati pri financiranju. Zasebni vlagatelji so pogosto zadržani, ko gre za financiranje malih in srednjih podjetij. Priložnosti, ki jih ponuja javno financiranje, zlasti strukturni skladi, niso v celoti izkoriščene. Ustvarjalnost in kulturo je treba šteti za ključna vidika naše politike in Evropa jih v svojem interesu mora spodbujati.

 
  
MPphoto
 

  Androulla Vassiliou, članica Komisije. – Gospod predsednik, seveda razumete, da si bom vzela malo več kot pet minut, da bom odgovorila na pet poročil.

Rada bi se zahvalila gospodu Zveru za njegovo poročilo o pobudi Mladi in mobilnost. Resnično cenimo njegova prizadevanja in prizadevanja njegovih soporočevalcev pri obravnavi te zelo pomembne teme. Kot poročilo jasno opredeli, je ključni cilj pobude Mladi in mobilnost pomagati mladim v Evropi, da bi pridobili spretnosti in izkušnje, ki jih potrebujejo za uspeh v današnjem vse bolj mednarodnem, na znanju temelječem gospodarstvu.

Naš cilj je ustvariti okolje, v katerem bodo vsi mladi lahko uresničili svoje zmožnosti. Zato je Komisija uvedla ukrepe, da bi države članice podprla pri izboljšanju kakovosti in ustreznosti izobraževanja in usposabljanja od zgodnjega otroštva do visokošolskega izobraževanja. Zato smo pripravili ukrepe, da bi nadalje okrepili možnosti za mobilnost, ki so na razpolago mladim, in zato sva s kolegom, komisarjem Lászlóm Andorjem, tako poudarila izboljšanje pogojev za mlade, ki vstopajo na trg dela.

Da bi to dosegli, kot jasno opredeljuje poročilo gospoda Zvera, so na vseh ravneh potrebne trajne naložbe v izobraževanje in usposabljanje in seveda mora Evropa opraviti svojo vlogo. Zato si tako močno prizadevam za povečana sredstva za novo generacijo izobraževanja, usposabljanja in mladinskih programov za obdobje po letu 2013.

To priložnost bi rada izkoristila, da se neposredno odzovem na dve točki poročila. Najprej bi vas rada pomirila glede našega pristopa za izboljšanje preglednosti sistemov visokošolskega izobraževanja. Kot pravi poročilo, je naš končni cilj izboljšati informacije, ki so na voljo bodočim študentom in drugim glede različnih vidikov dejavnosti in uspešnosti institucij. Razviti želimo orodje, da bi presegli pomanjkljivosti obstoječega razvrščanja univerz z vključitvijo večjega obsega dejavnikov. Ne nameravamo objaviti lestvice univerz.

Drugič, v zvezi s pozivom v poročilu po ukrepih za odstranitev ovir mobilnosti bi poudarila dejstvo, da bo priporočilo Sveta, ki bo države članice spodbujalo natanko k temu, v Svetu sprejeto v prihodnjih dneh. Predstavljalo bo še en ukrep v okviru naših ambicij za razširitev priložnosti za mobilnost.

Če zaključim glede pobude Mladi in mobilnost, bi se poročevalcu in spoštovanim poslancem rada ponovno zahvalila za njihovo podporo.

Na temo zgodnjega učenja bi se rada zahvalila gospe Honeyball za njeno poročilo in za konstruktivni pristop, ki ga je uporabila za vprašanje predšolske vzgoje in varstva. Vzgoja in varstvo majhnih otrok, ki sta široko dostopni, vključujoči in visokokakovostni, v prvi vrsti pomagata združevati družinsko in poklicno življenje. Drugič, sta temelj za vseživljenjsko učenje, vključevanje v družbo in zaposljivost kasneje v življenju. Zgodnje naložbe so mnogo učinkovitejše od poznejšega ukrepanja.

Komisija zato zelo ceni pristop Parlamenta, ki se osredotoča na dolgoročni pozitivni učinek vlaganja v zgodnje učenje. Komisija se strinja z mnenjem Parlamenta, da je potreben pristop, ki bolj temelji na otroku. Poleg števila razpoložljivih mest moramo prav tako obravnavati vprašanje kakovosti na evropski in nacionalni ravni. V mislih imam na primer osebje in kakovost osebja, vključevanje nege v vzgojo in dejavne obveze do staršev, ki so prvi vzgojitelji svojih otrok. Komisija pozdravlja poziv k več evropskim raziskavam na tem področju in k učinkovitejši uporabi obstoječih finančnih orodij, kot so strukturni skladi in programi vseživljenjskega učenja. Prav tako pozdravljamo velik poudarek potrebe po opredelitvi in izmenjavi dobrih praks na evropski ravni.

Če se posvetim poročilu gospe Schaake o kulturnih razsežnostih zunanjega delovanja EU, gospe Schaake čestitam za ta odlični samoiniciativni dokument. Pravilno poudarja vlogo kulture ne le kot mosta med narodi, temveč tudi kot temeljnega elementa za spodbujanje naših vrednot v svetu. Hkrati poziva k bolj strateškemu pristopu h kulturnemu sodelovanju med EU in tretjimi državami. Poročilo prav tako daje zanimive predloge, kako bi lahko Evropska služba za zunanje delovanje sprejela izziv za razvoj resnično evropske kulturne diplomacije.

V zvezi s tem, gospa Schaake, bi omenila dve posebni točki vašega poročila. Najprej naj izpostavim pomen vašega priporočila za skladno in celostno strategijo kulturne diplomacije na ravni institucij EU. Drugič, naj omenim idejo, da bi Evropski službi za zunanje delovanje zagotovili pravo razsežnost kulturne diplomacije. Eden od vidikov tega prizadevanja bi bila vzpostavitev kulturnih atašejev v večjih prestolnicah po svetu. Njihovo imenovanje bi omogočila povečano usklajevanje med sedanjimi kulturnimi atašeji veleposlaništev držav članic in med tistimi nacionalnimi kulturnimi inštituti, ki so lokalno prisotni, zlasti preko Evropske mreže nacionalnih kulturnih inštitutov (EUNIC). Z inštituti EUNIC sem se imela priložnost srečati tako na Kitajskem kot nedavno v Braziliji in rečeno mi je bilo, kako zelo potrebujejo sodelovanje in usklajevanje za spodbujanje naše kulture v državah, kjer so prisotni.

Glede naših strateških partnerjev, ki se pojavljajo po svetu, smo bili nedavno priča, kako lahko kultura postane sestavni del naših zunanjih odnosov. Bolj kot kdaj koli sem zavezana k nadaljevanju te zelo pomembne razsežnosti naše Evropske agende za kulturo.

Zdaj prehajam na poročilo gospe Sanchez-Schmid o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij. Rada bi se zahvalila Parlamentu in zlasti gospe Sanchez-Schmid za to zelo dobro poročilo. Zadovoljna sem, da pogledi iz vašega poročila močno sovpadajo z našo analizo. Strinjamo se, da so kulturne in ustvarjalne industrije pomembno gonilo ne le za delovna mesta, rast in izvozne zaslužke, temveč tudi za socialno vključevanje, kulturno in jezikovno raznolikost ter medkulturni dialog v Evropski uniji in drugod. Kot ste pravilno povedali v poročilu, te industrije bistveno prispevajo k strategiji Evropa 2020 in morajo v prihodnjih letih v EU dobiti pomembnejše mesto.

Prav tako se strinjamo, da njihov potencial ni v celoti razvit. Če želimo, da se te industrije v celoti razvijejo, moramo napredovati na različnih področjih: prilagoditev sposobnosti in krepitev zmogljivosti, dostop do financiranja, izboljšanje poslovnega okolja, podpora čezmejnemu kroženju in novim modelom širjenja, kar največje povečanje potenciala teh industrij za regionalni in lokalni razvoj, spodbujanje njihovih učinkov prelitja v zvezi z inovacijami in spodbujanje ustvarjalne Evrope na svetovnem prizorišču. Ta zaključek prav tako izhaja iz posvetovanja, ki ga je začela naša zelena knjiga in na katerega se je odzvalo 350 javnih organov, javnost, organi civilne družbe in podjetja, dejavna na področju kulture, iz vse Evrope.

Zadovoljna sem, da je naša zelena knjiga v Evropi in v evropskih institucijah sprožila zelo plodno razpravo o pravem okolju, ki ga je treba ustvariti, da bi izpolnili posebne potrebe za vzpostavitev podjetništva in izkoristili nove priložnosti, ki jih ponujajo globalizacija, digitalizacija in kulturna raznolikost. Trdno sem prepričana, da bodo naša skupna prizadevanja pomagala ustvariti boljše okolje, v katerem lahko te pomembne industrije odigrajo pomembno vlogo v razpravah o mehanizmih financiranja EU po letu 2013 in pri izvajanju strategije Evropa 2020.

Nazadnje, vesela sem, ko vidim navdušenje Parlamenta – zlasti moje dobre prijateljice Doris Pack – glede evropskih prestolnic kulture in zanimanja Sarajeva, da bi dobilo ta naziv. Komisija se seveda strinja z vami glede zgodovinskega in kulturnega pomena Sarajeva. Mesto simbolizira eno od najtemnejših obdobij v novejši evropski zgodovini, prav tako pa prinaša upanje v boljšo prihodnost. Kljub ponavljajočim se konfliktom je Sarajevo obdržalo svoj večkulturni duh.

Naj povem nekaj besed o pravilih, ki urejajo evropske prestolnice kulture. Leta 2006 sta Parlament in Svet sprejela sklep, na katerem temelji ta pobuda. To pravno besedilo določa vsa pravila glede izbire mest in bolje kot jaz veste, da se lahko sklep te vrste spremeni le z novo pobudo na podlagi rednega zakonodajnega postopka. Sklep določa, da je pobuda na voljo izključno 27 državam članicam Evropske unije. Kot sestavni del sklepa kronološki seznam za vsako leto do leta 2019 navaja dve državi članici, ki sta upravičeni do pridobitve naziva. Za leto 2014 sta že bili izbrani dve mesti in Svet bo kmalu odobril dve mesti za leto 2015.

Sklep določa postopek za podelitev naziva evropska prestolnica kulture, pravila pa Svetu ne omogočajo, da bi imenoval mesto zunaj teh postopkov. Komisija je v celoti in izključno pristojna za izvajanje sklepov, ki jih sprejmeta Parlament in Svet. Odstopanje od sklepa o evropskih prestolnicah kulture v zvezi s tako temeljno zadevo, kot je geografski obseg, bi preprosto kršilo pravila, za katera se od nas zahteva, da jih upoštevamo.

Menim, da bi bilo zlasti težko utemeljiti izjemo tako kmalu za tem, ko smo se dogovorili o pravilih pobude. Parlament in Svet sta sedanji sklep sprejela pred manj kot petimi leti. Vsekakor bi se takrat morali zavzemati za sodelovanje držav nečlanic ali predvideti izjeme. Vendar je bila takrat sprejeta odločitev, da se po letu 2010 sodelovanje držav nečlanic ne bo nadaljevalo.

Če pogledamo v prihodnost evropskih prestolnic kulture, Komisija zdaj pripravlja prenovo pobude po letu 2019. Začeli smo javno posvetovanje in opravljamo oceno sedanje sheme. Potem bomo pripravili predlog, ki bo po pričakovanjih sprejet na začetku leta 2012. Kot del pripravljalnega dela Komisija preučuje idejo, da bi se po letu 2019 pobudi pridružile države kandidatke. Prav tako vas obveščamo, da so interes pokazala številna mesta iz tretjih držav.

Naj za konec še enkrat poudarim, kako cenim mesto, ki ga ima Sarajevo v evropski zgodovini, ter njegov kulturni pomen. Medtem ko ukrepanje glede prestolnic kulture ni mogoče, lahko EU Sarajevu ponudi druge vrste podpore, leta 2014 in po njem, na podlagi naših kulturnih programov.

 
  
MPphoto
 

  William (The Earl of) Dartmouth, poročevalec mnenja Odbora za mednarodno trgovino. – Gospod predsednik, opustil sem besedilo, ki sem ga imel pripravljenega, ker moram nekaj povedati o predlogu, da bi imeli kulturne atašeje EU. Nisem mogel verjeti svojim ušesom: reči moram, da je ta predlog Komisije eden najbolj čudaških in absurdnih, ki so kdaj koli prišli od organa, znanega po svojih čudaških in absurdnih predlogih.

Kulturni atašeji EU bodo enostavno pomenili dobro plačana delovna mesta, ki to ne bodo, za privilegirane javne uslužbence EU, ki jih bodo financirale države plačnice. Prav tako moram povedati, da je zelo neumestno od Komisije, da daje ta absurden in drag predlog za nepotrebne kulturne atašeje v času vsesplošne gospodarske stiske. Morda boste vsaj enkrat pozabili na svoje previsoke plače in previsoke pokojnine in pomislili na realnost, koliko te pobude stanejo.

 
  
MPphoto
 

  Jutta Steinruck, poročevalka mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. (DE) Gospod predsednik, vrnimo se k temi. Kot poročevalka mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve bi se rada zahvalila vsem, ki so se ukvarjali s tem poročilom. V odboru so se vse skupine zavzemale za enotni cilj, da bi izobraževanje in usposabljanje omogočili vsem mladim v Evropi in da bi podprli njihov vstop v poklicno življenje, pri tem pa ne bi pozabili na nobenega mladega človeka.

Svojega mnenja odbora nisem osnovala na poročilu Komisije, ker se mi zdi preveč nejasno. Zame je bilo pomembno, da se v poročilu navedejo tudi zelo podrobne naloge. V nekaterih primerih nisem mogla podpreti stališč tega poročila.

V skladu z mnenjem Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve je eden od pomembnih vidikov prehod od šole k poklicnemu življenju. Gre za temeljni stik. Ta prehod se mora zgoditi brez čakanja. Prav tako se nam je zdelo pomembno, da vstop mladih v poklicno življenje ne sme biti povezan s socialnim dampingom in da se ne sme zgoditi pod pogoji dampinga. Vloga pripravništev se nam je zdela pomembna. Pomembna so in potrebna, vendar se je treba izogibati in prepovedati njihovo zlorabo. Želimo si, da bi pobuda za evropski okvir kvalifikacij opredelila minimalne standarde za pripravništva.

Zaključila bom z zahtevo Parlamenta in Komisije, naj se zagotovi, da program Mladi v akciji ne bo čutil varčevanja s sredstvi ali da ne bo celo ukinjen zaradi programa Mladi in mobilnost. Delo mladinskih združenj je pomembno za vključevanje v družbo in pomaga mladim napredovati, tako v materialnem kot osebnem smislu. To je prav tako velika prednost za kasnejše poklicno življenje.

 
  
MPphoto
 

  Karima Delli, poročevalka mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve.(FR) Gospod predsednik, najprej bom obravnavala kulturne in ustvarjalne industrije. Kot poročevalka Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve želim poudariti pomembno vlogo, ki jo imata kultura in ustvarjalnost v evropskem gospodarstvu in pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020, za družbo, temelječo na znanju in inovacijah, ter potencialna nova delovna mesta, ki jih predstavljata.

V tem poročilu je posebna pozornost namenjena delovnim pogojem v sektorju, zlasti nerednemu prihodku in negotovim delovnim odnosom, ki pozivajo k poglobljeni razpravi, da bi upoštevali posebne vidike, na primer z bojem proti diskriminaciji pri plačilu, in da bi izboljšali usklajenost med delovnim mestom in stopnjo usposobljenosti.

Mladim in najranljivejšim želimo olajšati dostop do kulture in ustvarjalnih vsebin, spodbuditi želimo mobilnost in kulturno raznolikost ter uporabo in širjenje brezplačne programske opreme in odprtih standardov.

Nazadnje želimo poudariti vlogo vseživljenjskega usposabljanja v tem sektorju, ki doživlja hitre spremembe. Zdaj bom spregovorila o shemi „Mladi in mobilnost“. Mladi Evropejci se srečujejo s težavami: naj gre za dostop do zaposlitve, izobraževanja, nastanitve, socialnih storitev, prestati morajo nekaj, kar je enako preizkušnjam obredov iniciacije v družbo. Povrniti jim moramo zaupanje v prihodnost z dajanjem prilagojenih in ambicioznih odgovorov.

Pozdravljam dejstvo, da to besedilo ne obravnava vključevanja mladih le skozi vidik zaposlovanja, temveč tudi preko izobraževanja in usposabljanja. V zvezi s tem bi rada poudarila zahtevo, ki jo podpiram in je bila predložena Evropski komisiji, po zeleni knjigi o udeležbi mladih.

Naše poročilo prav tako poudarja idejo mobilnosti, ki bi morala biti dostopna vsem, kar pozdravljam. Danes mobilnost predvsem zadeva študente, vendar jo je treba spodbujati za vse, mlade delavce in mlade ljudi, ki se poklicno usposabljajo. Obžalovanja vredno bi bilo, če bi mlade Evropejce razvrščali med izobraženo elito, ki je večjezična in zaupa v prihodnost, ali med mlade, ki so v slabšem položaju, ker nimajo magisterija ali ker opravljajo fizična dela.

Posebno zadovoljna sem, da smo v tem besedilu pozvali k odpravi diskriminacije, povezane s starostjo, v zvezi z dostopom do sistema socialnega varstva. Zahtevam ga tukaj in seveda mislim, da je shema minimalnega dohodka ključni element pri zagotavljanju samostojnosti mladih.

Naše poročilo vztraja pri glavni želji mladih po samostojnosti, zlasti dostopu do zdravstvenega varstva, in do primerne nastanitve po razumni ceni. Vsi vemo, da so mladi, ki nimajo druge možnosti, kot pa med študijem delati, pri svojem študiju neuspešni.

Nazadnje sem zadovoljna, da je bilo v tem parlamentu priznano, da delovne prakse ne smejo več biti zakrinkana, polna zaposlitev. Delovne prakse morajo biti dovolj plačane in vključevati ustrezno socialno varstvo.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Ivo Belet, poročevalec mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko.(NL) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, po mojem mnenju se vsi zavedamo, da se v Evropi srečujemo z zelo nemirnimi časi, tako gospodarsko kot politično. Naša solidarnost je ogrožena, saj so nacionalistična in populistična gibanja v porastu, kot je eden od naših britanskih kolegov pravkar pokazal, povrhu tega plemič.

Gospe in gospodje, sedanji trendi pomenijo grožnjo prihodnosti EU in blaginji ter dobrobiti Evropejcev. Izvoljeni smo bili, da podamo odgovor na to. Komisarka, kjer je potrebno, ta odgovor lahko in mora priti tudi iz kulturnega sektorja. Prav gotovo moramo več vlagati v vzpostavitev skupnega evropskega javnega prostora. Izobraževanje, kot je v tej razpravi že bilo izpostavljeno, bi lahko k temu pomembno, če že ne bistveno, prispevalo. Trdno smo prepričani, da lahko mnogo bolje izkoristimo sodelovanje med podjetniki v kulturnem sektorju po eni strani in akademskim svetom, tako visokošolskim izobraževanjem – univerzami in visokošolskimi ustanovami – kot srednješolskim izobraževanjem po drugi strani in da ponujajo mnogo več priložnosti, kot jih zdaj izkoriščamo.

Komisarka, pravkar ste sami povedali: gre za sektor z velikim potencialom za naše gospodarstvo in zaposlovanje, zato moramo sprejeti posebne, spodbujevalne ukrepe, kot je znižanje davka na spletne projekte, ker sedanji sistem, prav gotovo stopnja DDV, ni usklajen s časi in je popolnoma nepravičen. Poleg tega podjetniki, upravljavci malih in srednjih podjetij v ustvarjalnem sektorju, potrebujejo boljši dostop do možnosti financiranja, ker imamo zdaj premalo znanja in izkušenj ter premalo dostopa do bančnih finančnih sredstev.

Poročilo daje zelo konkretne predloge v zvezi s tem in, komisarka, računamo na Komisijo in pristojne nacionalne in regionalne organe, da boste sprejeli izziv in začeli izvajati ta predlog.

 
  
MPphoto
 

  Odřich Vlasák, poročevalec mnenja Odbora za regionalni razvoj. (CS) Gospod predsednik, položaj kulturne in ustvarjalne industrije je del evropske strategije za inovacije in strategije Evropa 2020 ter je tesno povezan z ukrepi, katerih cilj je učinkovitejša raba spomenikov, muzejev in galerijskih zbirk ali mestnih in podeželskih enot v turizmu in povezanih dejavnostih. Digitalizacija zgodovinske in kulturne vsebine predstavlja glavno priložnost v tem smislu. Digitalizacija bi morala povečati dostop splošne javnosti do gradiv, ki so bistvena za študij, znanje in izobraževanje, ter okrepiti kulturno identiteto.

Naložbe v ta področja se skoraj zagotovo povrnejo, ne le na področju turizma, ki je zagotovo pomembna sestavina mnogih regionalnih gospodarstev, ampak tudi v zunanji politiki. Splača se izboljšati osveščenost o globokih kulturnih tradicijah evropskih držav in hkrati spodbujati posamezne vasi, mesta, regije, države članice in samo EU v svetovnem okviru.

V novem programskem obdobju po letu 2013 bi morali zato nadaljevati s financiranjem kulturnih programov iz evropskih strukturnih skladov, okrepiti program za medinstitucionalno sodelovanje med lokalnimi organi in obdržati neodvisnost programa skupnosti za projekte na tem področju z naslovom „Kultura“.

 
  
MPphoto
 

  Cecilia Wikström, poročevalka mnenja Odbora za pravne zadeve.(SV) Gospod predsednik, rada bi se zahvalila poročevalki, gospe Sanchez-Schmid, za odlično opravljeno delo pri tem poročilu. Zelo zadovoljna in ponosna sem na dejstvo, da je Odbor za pravne zadeve predložil naše mnenje, o katerem smo se popolnoma strinjali, in veseli me, da je večina naših stališč vključena v vaše poročilo. Veselimo se široke podpore v Parlamentu.

To je čas, ko digitalna tehnologija in internet ustvarjata velike priložnosti in izjemne izzive za evropski kulturni in ustvarjalni sektor. Nadaljevati moramo s temeljem za varovanje intelektualne lastnine in hkrati sprejeti potrebne ukrepe, da lahko sprostimo potencial in ustvarjalnost v sodobni tehnologiji. Evropski kulturni delavci, tehnični inovatorji in predvsem evropski državljani si zaslužijo dobro delujoč notranji trg, kjer se lahko ustvarjalna vsebina prosto in velikodušno pretaka preko vseh meja in kjer kulturni delavci vedo, da bodo za svoje delo prejeli plačilo.

Prav tako bi se rada zahvalila poročevalcem, da so vključili predlog, ki ga je predložil Odbor za pravne zadeve, za zagotovitev povečanega dostopa do knjig za slepe in slabovidne. Upam, da bo to pomagalo tem ljudem, da še v večji meri izkusijo zadovoljstvo in moč, ki ga daje književnost. Svoboda govora mora biti na voljo vsem. Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – S tem zaključujemo nastope govornikov v imenu ustreznih odborov in ne morem si pomagati, da ne bi na nekaj opozoril.

V govorih, kot so ti, podanih v imenu posameznih odborov, menim, da se mora govornik potruditi in zastopati odbor, v imenu katerega govori.

V tej razpravi smo imeli govore, ki bi bili popolnoma ustrezni, če bi odsevali mnenje posameznikov, vendar pa so popolnoma neprimerni, če so podani v imenu odbora, za katerega sem precej prepričan, da se ni počutil zastopanega na podlagi besed, ki smo jih slišali.

Menim, da mora to zadevo preučiti vsaj predsedstvo parlamenta, ker ne moremo dovoliti, da bi stvari, ki smo jih tukaj slišali, bile izrečene v imenu odborov, ki predstavljajo tako veliko poslancev.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Marco Scurria, v imenu skupine PPE.(IT) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, najprej bi se rad v imenu Poslanske skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) zahvalil vsem poročevalcem, ki so danes zjutraj predstavili poročila, saj menim, da nam ta poročila omogočajo položiti temelje za Evropo prihodnosti. To jutro se ukvarjamo s prihodnjimi generacijami, od otrok do naših mladih, ki jih moramo usmeriti v svet dela s pomočjo pomembne vodilne pobude Mladi in mobilnost. To jutro razpravljamo o razširitvi Unije na Balkan preko kulture ter o razvoju kulturnih in ustvarjalnih industrij.

V času velike gospodarske krize je pomembno poudariti, da je edini sektor, ki nima izgube – pravzaprav se njegov promet povečuje – kulturni sektor. Želimo si, da bi kultura imela vlogo pri zunanjem delovanju Evropske unije in ne le, grof Dartmouthski in gospod Kuhn, preko dobro plačanih uradnikov, temveč s pripravo boljšega postopka za mir, stabilnost in razumevanje med različnimi kulturami.

Danes pa si moramo prav tako prizadevati za okrepitev naših programov za kulturo, izobraževanje in mlade. Za milijone Evropejcev programi, kot so Erasmus, vseživljenjsko učenje, Comenius, Leonardo, Mladi v akciji, niso le oznake, temveč simbol obstoja Evropske unije. Za veliko ljudi označujejo začetek evropskega duha, prvi stik, ki so ga imeli s kolegi in vrstniki, kar resnično pomaga krepiti Unijo, toliko bolj zdaj, ko je Unija po Lizbonski pogodbi dobila nove pristojnosti. Vlagati moramo v vse te programe, predvsem pa moramo vanje verjeti. Nihče ne zanika pomena mlečnih kvot, naložb v industrijo in varovanje okolja, vendar nam bo kultura omogočila zgraditi Evropo in to moramo narediti ne z besedami, temveč s programi in ukrepi, ki jih lahko in želimo uresničiti.

Gospa Vassiliou, igranje na strune tiste violine v Sarajevu, o kateri nam je povedala gospa Pack, bolj odzvanjajo v naši Evropi kot množica pravil. Na tak način bo Evropa zgrajena in včasih je pravila celo treba malo prilagoditi.

 
  
MPphoto
 

  Katarína Neveďalová, v imenu skupine S&D. (SK) Gospod predsednik, zadovoljna sem, da je Evropski parlament končno posvetil celo jutranje plenarno zasedanje kulturi in izobraževanju. Izobraževanje je eno od ključnih vprašanj v kriznih časih in ne smemo pozabiti, da je izobražena mladina naša prihodnost.

Pozdravljam pobudo Komisije Mladi in mobilnost ter dejstvo, da ni pozabila na mlade. Naložbe v izobraževanje so rešitev za vedno prisotne probleme v EU, tudi v časih zategovanja pasu. Rada bi čestitala poročevalcu Evropskega parlamenta za pobudo Mladi in mobilnost, gospodu Zveru. Mislim, da je njegovo poročilo izjemno dobro, zlasti ker je delo celotnega odbora, katerega skupni cilj so pozitivni učinki za mlade.

Mobilnost mladih v EU in zlasti navdušenje nad to mobilnostjo je pomembno za evropsko identiteto in dejavnosti evropskega državljanstva. Kot veste, pa sem bila zelo kritična do prvotne pobude Komisije, zato bi rada poudarila več točk, ki smo jih uspeli vključiti v poročilo.

Zagotovo je za nas pomembno, da ne nehamo vlagati v programe mobilnosti in mladinske programe, kot sta sedanja programa Erasmus in Leonardo, ter dejavnosti Mladi in mobilnost. To je zagotovo eden od načinov, kako lahko dosežemo cilje, ki smo jih zastavili v strategiji Evropa 2020.

Prav tako se mi zdi zelo pomembno, da podpremo vseživljenjsko učenje in dejavnosti, ki niso namenjene le mladim. Prav gotovo bi rada poudarila enake možnosti za vse, ne le v smislu enakosti med spoloma, temveč tudi za invalide in druge prikrajšane osebe. Prav gotovo je pomembno, da priložnostno učenje priznamo kot še eno zelo pomembno sredstvo za izboljšanje spretnosti, ki jih mladi lahko uporabijo v svoji prihodnosti.

Dialog med državami članicami in regijami je prav tako zelo pomemben in zadovoljna sem, da smo uspeli vključiti številne pripombe Odbora regij ter drugih organizacij, kot je na primer Evropski mladinski forum.

Tako veliko jih je, da bi lahko govorila 10 minut namesto dve minuti, vendar bi rada končala z enim stavkom. Prav tako bi z veseljem podprla – kot ena prvotnih avtoric – pobudo o Sarajevu, saj je za nas zelo pomembno, da ljudem v tej regiji pokažemo, da je EU tu zanje.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula, v imenu skupine ALDE.(FI) Gospod predsednik, zadovoljen sem, ker je to jutro plenarno zasedanje posvečeno kulturi: zelo pomembno je govoriti o njej, ne le eno jutro, temveč splošneje. Vendar je dobro, da se ukvarjamo s temi vprašanji. Pravi izziv je združiti vsa ta poročila in jih oceniti, toda morda lahko izrazim nekaj vidikov v zvezi z njimi.

Glede pobude gospoda Zvera Mladi in mobilnost je zelo verjetno res, da se je ta program mobilnosti izkazal za zgodbo o uspehu in njegovo poročilo se po njegovi zaslugi mnogo bolj poglobi v zadevo. Menim, da bi lahko vodilo v mnogo zgodb o uspehu, dokumentiranih v evropski zgodovini, ter na temo mladih v prihodnosti. Pomembno je zagotoviti, da imamo vseevropske izobraževalne programe, kjer lahko mladi sodelujejo, in da se posledično lahko okrepi večkulturnost.

Prav tako je zelo pomembno upoštevati, kaj pravi gospa Honeyball v svojem poročilu o predšolski vzgoji in varstvu. Raje bi govoril o predšolski vzgoji in negi kot o zgodnjem učenju, saj je proces rasti posameznika pomemben. Ljudem mora biti omogočena rast in izobraževanje je le del tega procesa. Če lahko naše otroke in mlade vzgojimo v dobre ljudi in uravnotežene člane družbe, je to velik izziv. Seveda ima dom pri tem ključno vlogo, toda kot poročilo tako dobro poudarja, je bistveno zagotoviti, da imajo tisti, ki delajo na področju predšolske vzgoje in nege, pri tem svojo vlogo in da gre za posredovanje, nekaj, kar otroci in mladi danes zlasti potrebujejo.

V zvezi s poročilom gospe Schaake o zunanjem delovanju EU mislim, da moramo pri oblikovanju zunanje politike bolj razumeti kulturo. To je zelo pomembno. Veliko je nesrečnih primerov razmer, ko je nepoznavanje kulturnega ozadja in kulturnega okolja povzročilo neuspehe v zunanji politiki, zato je zelo pomembno, da postane kultura sestavni del Evropske službe za zunanje delovanje.

Na koncu bi želel povedati svoje mnenje glede pobude o Sarajevu, ki jo je danes predstavila gospa Pack, in sicer je res, da so bili pred petimi leti sprejeti sklepi glede prestolnic kulture, toda podobno kot v znanosti je paradigmo treba vedno znova spreminjati. Morda je zdaj čas, da to naredimo v povezavi s tem posebnim vprašanjem, vsaj do neke mere, in poskušamo najti rešitev, pri kateri lahko uvedemo spremembo glede Sarajeva. Menim, da bi lahko prispevala dodatno vrednost programu Evropska prestolnica kulture in Evropski uniji kot celoti.

Če povzamem, pri kulturni politiki bi morali pogledati širše in poskušati razumeti njen pomen za celotno Evropsko unijo. Notranji trg in zunanja ter varnostna politika ne bodo zdržali, če jih ne bo podpirala močna kulturna podlaga. Kultura je podlaga vsega, podlaga za prihodnost Evropske unije kot celote, zato je pomembno zagotoviti, da je priznana, ne le v povezavi z BDP, temveč kot vrednota sama po sebi, tako za ljudi kot družbe, in nazadnje za celotno Evropsko unijo.

 
  
MPphoto
 

  Emma McClarkin, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, v zadnjih letih se je akademska in politična osredotočenost na kulturo in izobraževanje dramatično povečala, saj analize ta področja dosledno izpostavljajo kot temeljna, ne samo pri spodbujanju gospodarske rasti in socialne kohezije, temveč tudi pri spodbujanju mobilnosti mladih v Evropi. Na žalost se v sedanjih gospodarskih razmerah, ko države članice sprejemajo varčevalne ukrepe in zmanjšujejo proračune, da bi znižale primanjkljaje, ta področja pogosto zdijo zanemarjena in želim si, da ne bi bilo tako.

Naložbe v izobraževanje in kulturo pomagajo državam članicam, da so konkurenčne na svetovnem trgu, naše mlade pripravijo na izzive jutrišnjega dne in spodbujajo ustvarjalnost, inovacije in medsebojno razumevanje. Vendar lahko prav na teh področjih delujejo države članice in ne Evropska unija kot celota in te najbolje vedo, kako se odzvati na izzive na področju izobraževanja, s katerimi se srečujejo. Zaskrbljena sem zaradi več vidikov poročil, o katerih smo razpravljali to jutro, zlasti glede vmešavanja v subsidiarnost držav članic v zvezi z izobraževalnimi cilji in socialno politiko. EU ni pristojna za to, da bi državam članicam narekovala reforme, in zagotoviti moramo, da se bo to spoštovalo.

V zvezi s kulturo lahko EU pomaga državam članicam potegniti najboljše iz njihovih prednostnih nalog politik na podlagi izmenjav najboljših praks in poudarjanja pomembnih področij, kot so zgodnje učenje, zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja in spodbujanje poklicnega usposabljanja. Dodatni ključ do tega, da mladim pomagamo zagotoviti možnosti, je dopuščanje prožnosti na trgih dela, da se lahko ljudje učijo na delovnem mestu. Vendar je samovoljno oblikovanje novih projektov in organizacij, da bi pomagali tem ciljem, v nasprotju s proračunskimi realnostmi, ki so očitne v vsej EU.

Upoštevati moramo to žalostno dejstvo in poskušati narediti, kar lahko, za resnični svet, s katerim se srečujemo. Vendar močno verjamem v moč kulture za zagotovitev medsebojnega razumevanja in za spodbujanje inovacij in gospodarske rasti. V Evropi imamo bogastvo kulture in ustvarjalnosti, ki ga je treba spodbujati in razvijati. Ustvarjalne industrije veliko prispevajo h gospodarstvu EU in našim kulturnim izkušnjam. Dati jim moramo orodja za nadaljevanje njihovega razvoja in prejemanje nagrad, ki si jih zaslužijo. Ni treba posebej omenjati, da bolj kot bomo izobrazili naše mlade po vsej Evropi, svetlejša bo prihodnost v zahtevnem globalnem okolju.

 
  
MPphoto
 

  Oriol Junqueras Vies, v imenu skupine Verts/ALE.(ES) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, kot poročevalec v senci za poročilo Mladi in mobilnost in zgodnje učenje ter ob upoštevanju različnih sprememb, ki so bile predložene k poročilom o kulturnih in ustvarjalnih industrijah in zgodnjem učenju, bi rad povedal naslednjo misel.

Gospodarsko krizo čutijo zlasti mladi. V mnogih regijah Evropske unije brezposelnost mladih presega 40 %. Zato je poglobljen pregled politik za zaposlovanje mladih, kot je poročilo Mladi in mobilnost, tako pomemben.

Osredotočil se bom na štiri – po mojem mnenju – ključne vidike poročila.

Prvič, menim, da je spodbujanje mobilnosti izjemnega pomena. Je izredno pomembno sredstvo za priložnostno učenje, naklonjeno kulturnim izmenjavam, in daje mladim orodja, ki jih potrebujejo za razvoj v svetovnem poklicnem okolju.

Drugič in v tesni povezavi z mobilnostjo, ključnega pomena je, da se mladi učijo drugih evropskih jezikov, in to iz dveh razlogov: za tekoče sporazumevanje v evropskem okolju in da bi bili v celoti vključeni člani skupnosti, kjer živijo in delajo, ali z drugimi besedami, zaradi socialne kohezije.

Tretjič, rad bi poudaril pomen politik za spodbujanje podjetništva. Bistveno je spodbujati programe podjetništva za univerzitetne študente. To bo vključevalo organiziranje forumov, kjer lahko sodelujejo finančni akterji in študenti z inovativnimi idejami.

Nazadnje, menim, da je bistveno spodbujati enake možnosti in dostop do univerz, da ne bo izgubljen niti delček evropske nadarjenosti. Mladi morajo zavzeti dejavno vlogo v gospodarstvu. Mladi morajo v celoti razviti svoj potencial, ker morajo tudi oni imeti ključno vlogo, če želimo priti iz krize.

 
  
MPphoto
 

  Rui Tavares, v imenu skupine GUE/NGL.(PT) Gospod predsednik, ker imam na voljo samo dve minuti, da spregovorim o petih poročilih in vprašanju za ustni odgovor, se bom omejil na dve poročili: poročilo gospe Sanchez-Schmid o ustvarjalnih industrijah in poročilo moje kolegice, gospe Schaake, o kulturnih razsežnostih zunanjega delovanja EU. To bom storil, ker nam skupaj dajeta mikro in makro vizijo tega, kar Evropa potrebuje, da bi lahko preobrnila to krizo s pomočjo nadarjenosti in domišljije Evropejcev.

V primeru ustvarjalnih industrij menim, da je zelo jasno, da ima Evropa verjetno največjo koncentracijo potenciala za ustvarjalne industrije. To že od vsega začetka velja za naša mestna območja, naša mesta, ki imajo po eni strani zelo dobro povezljivost, po drugi pa so zelo močne in razgibane kulturne osebnosti z veliko stopnjo raznolikosti.

Nekatere od naših mestnih makroregij prav tako vsebujejo elemente, ki jih ustvarjalne industrije potrebujejo, da bi bile trajnostne same po sebi: to je intenziven kapital, koncentracijo nadarjenosti in znanja ter veliko število že uveljavljenih podjetij. To lahko na primer vidimo v regiji med Parizom, Londonom in Antwerpnom.

Vendar to ne velja za vso Evropo. Z drugimi besedami, v nekaterih obrobnih regijah Evrope je nadarjenost, tam je zgodovina in tam so mesta, ki bi lahko imela veliko vlogo pri ponovnem zagonu evropskega gospodarstva, vendar tja ne morejo priti brez pomoči, naj bo to na ravni Evropske unije ali držav članic.

Zato se ne moremo slepiti glede tega: dokler ne bo Evropa uredila svojih gospodarskih zadev, na primer z izdajo obveznic, ne moremo nič. V Parlamentu imamo zelo dobre ideje, hkrati pa vlade trgajo evro na koščke in onemogočajo oživitev.

V zvezi s politiko zunanjega delovanja in ker mi je skoraj že potekel čas, bi rad povedal, da ima Evropska unija edinstveno priložnost za razvoj zunanje politike, ki je popolnoma drugačna od politik držav članic. Poleg tega v kulturnem smislu to ni povezano z ustvarjanjem potencialne evropske identitete in iluzorne evropske identitete ter njenega naknadnega izvoza ali prodaje v čezmorske države. Evropa bi se namesto tega lahko zelo dobro umestila, da bi uporabila kulturo in zunanje delovanje kot dvosmerno ulico, s pomočjo katere učimo ter se učimo in s pomočjo katere ohranjamo ploden dialog z ostalimi pomembnimi regionalnimi bloki, kot sta Mercosur ali Zveza držav jugovzhodne Azije (ASEAN).

Tako bo preostali svet imel največ koristi od primera evropske demokracije, koristi pa bo imela tudi Evropska unija, ker se bomo lahko učili od drugih.

 
  
MPphoto
 

  Giancarlo Scottà, v imenu skupine EFD.(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, prispeval bi rad z izjavo, da potrebujemo nov metodološki pristop, zlasti v zvezi z dediščino in sektorjem kulturne dediščine, povezanim z uporabo novih tehnologij. Zavedanje o izjemnem potencialu za izboljšave, ki nam ga lahko ponujajo nove tehnologije, tako v smislu učinkovitosti kot uspešnosti, nujno vključuje opustitev preteklih načinov dela. Nove tehnologije pomenijo nove delovne metode.

Bil sem priča, da je z inteligentno uporabo tehnologije v sektorju za spomeniško varstvo mogoče dobiti pomembne rezultate pri načrtovanju in obnovitvenih delih. Poleg tega lahko kot hkratni stranski proizvod in brez dodatnih stroškov pridobimo zelo točne geometrične podatkovne baze, ki jih lahko uporabimo za spremljanje in upravljanje artefaktov v primeru naravnih nesreč ter proizvodov za znanstveno izobraževanje in za spodbujanje artefakta na svetovni ravni, ob izpolnjevanju meril za kulturno razumevanje in izmenjavo.

Po mojem mnenju je najbolj pomembno, da prispevamo k akcijskemu načrtu, namen katerega je, da nam pomaga doseči novo zavedanje o tehnologiji, tako da se lahko za Evropo ustvarijo nove gospodarske priložnosti. Zlasti verjamem v potrebo, da usposobimo nove ljudi v strokovne, mlade in izjemno kvalificirane posameznike, ki se lahko spopadejo z izzivi na novem svetovnem trgu.

 
  
MPphoto
 

  Dimitar Stoyanov (NI).(BG) Gospod predsednik, pri povedanem se bom omejil na poročilo Mladi in mobilnost.

Rad bi čestital poročevalcu, ker je poročilo uspelo vključiti popolnoma vse vidike tega vprašanja in te evropske politike. Natančneje, svoj govor bom omejil na tri vprašanja.

Glede točk 24 in 25 poročila, da naj otroci ostanejo v šoli in naj se njihova navzočnost v šoli poveča, bi rad postavil naslednje vprašanje. Mimogrede, nedavno sem prav tako Komisiji predložil vprašanje za pisni odgovor. Še vedno čakam na odgovor, vendar bi izkoristil to priložnost in omenil ta problem, ki ga izpostavljam že dalj časa. Mnogo vzhodnoevropskih držav iz zadnjega kroga širitve se srečuje s problemom, da določene manjšine izvajajo prakso, ki se je skoraj že spremenila v tradicijo, in sicer da prekinejo šolanje svojih otrok in potem jih izkoriščajo njihovi starši. Ko so sprejeti ukrepi za spremembo tega procesa, so ti ukrepi pogosto opisani kot diskriminatorni. Zato postavljam to vprašanje: koga diskriminiramo, če smo bolj natančni? Zanima me, ali so to starši, ki izkoriščajo svoje otroke, ali otroci, ki posledično izgubljajo priložnost, da bi postali vključeni, ker nimajo izobrazbe, čeprav, kot veste, gospodarsko povezovanje preko dela in virov zagotavlja podlago za druga povezovanja.

Glede točke 27 poročila, tudi ta točka zelo konkretno omeni realen problem. Vodilni univerzitetni predavatelj mi je nedavno povedal svoje mnenje, da se bolgarske univerze ne zavedajo, da obstaja tudi program Erasmus za učitelje. Na tem področju je treba sprejeti nadaljnje ukrepe.

Nazadnje, glede teme brezposelnosti mladih, ki je omenjena pod točkama F in G v poročilu in je prav tako velik problem. Problem, o katerem govorim, je, da ko se mladi prijavijo na delovno mesto, že morajo imeti opravljeno pripravništvo. Če pa je nekdo pravkar prišel s šole ali univerze, še ne more imeti teh delovnih izkušenj. Takšna zahteva je smešna in diskriminatorna in jo je treba pozorno preučiti. Postopek je tak v javnem in zasebnem sektorju. Glede na to je ukrep, ki se lahko sprejme zlasti v javnem sektorju, uveljavitev strogih pravil, da se ljudje, ki so dosegli upokojitveno starost, upokojijo in sprostijo delovna mesta mladim ljudem.

 
  
MPphoto
 

  Alajos Mészáros (PPE). (HU) Gospod predsednik, komisarka, gospe Sanchez-Schmid se moramo zahvaliti za poročilo. Institucije EU so si zastavile cilj, da bodo učinkoviteje izkoristile obstoječe priložnosti, ki jih ponujajo kulturne in ustvarjalne industrije. To je pomembna naloga, ker bi boljši industrijski pogoji omogočili EU, da na tem področju postane vodilna na svetovnem trgu.

Kultura prispeva k boju proti revščini in marginalizaciji in ima vlogo pri krepitvi in ohranitvi skupnega evropskega duha in dediščine. Z vzpostavitvijo jasne poti za ustvarjalno mišljenje in ideje, ki izhajajo iz njega, lahko vsi pridobimo intelektualne in gospodarske prednosti. Kulturne in ustvarjalne industrije že pomembno motivirajo in vplivajo na industrijo, čeprav razmere niso vedno ugodne. Medtem ko ni mogoče omejiti ustvarjalnosti, je mogoče negativno vplivati na pripravljenost ljudi za ustvarjanje. Negotovo podjetniško okolje in neugoden zakonodajni okvir lahko zmanjšata ustvarjalni duh državljanov. Od evropske strategije lahko upravičeno pričakujemo, da bo pomagala ustvarjalnim skupinam, ki so bile do zdaj omejevane, da se izrazijo na evropski ravni. Hkrati lahko spodbuja določeno stopnjo uravnoteženih priložnosti med državami članicami, da bomo lahko izkusili prisotnost industrije s petimi milijoni delavcev in rast njihovega števila v vseh državah članicah. Na tem področju želimo pripisati pomembno vlogo tudi malim in srednjim podjetjem Srednja Evropa ima veliko število pametnih državljanov z željo po ustvarjanju. Vprašanje je, ali lahko že danes vsem zagotovimo primerne razmere. Na žalost je odgovor ne, vendar je bilo pripravljeno večje število ciljnih programov za izboljšanje razmer, na primer tudi strategija za Podonavje.

Današnja jutranja razprava se nanaša tudi na mladino. Za prihodnje generacije je pomembno, da od Evrope prejmejo polno podporo na področjih kulturnega učenja, nadaljnjega izobraževanja in umetniškega ustvarjanja. Najti moramo rešitve, zaradi katerih postaja umetniško ustvarjanje v Evropski uniji privlačno in ki hkrati zagotavljajo konkurenčne pogoje v mednarodni konkurenci.

Če povzamemo, bistvenega pomena je, da se ukvarjamo s kulturnimi in ustvarjalnimi industrijami, zato moramo čim prej ustvariti – za oboje, umetnike in ustvarjalne ljudi – primerne pogoje za upoštevanje edinstvenih značilnosti na področju mobilnosti, pravic intelektualne lastnine in socialnega varstva.

 
  
MPphoto
 

  Knut Fleckenstein (S&D).(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, na podlagi svojega poročila o kulturnih razsežnostih zunanjega delovanja EU Parlament pojasnjuje svojo težnjo, da bi pustil svoj pečat na tem razvijajočem se področju politike. Dejstvo – in to želim previdno povedati –, da danes tukaj ne vidim predstavnika Službe za zunanje delovanje, kaže, kako pomembno je to poročilo.

Poročilo pravilno poziva, da bi v prihodnosti kulturni vidiki morali imeti pomembnejšo vlogo v zunanji politiki, v katero bi morali biti sistematično vključeni. Za mojo skupino je bilo pomembno, da pozovemo k usklajeni strategiji, ki učinkoviteje usklajuje obstoječe programe EU za zunanjo politiko s kulturnimi komponentami in ob tem upošteva kulturno raznolikost EU. Gospa Pack je to že omenila, ko je rekla, da je treba vključiti obstoječe strukture v državah članicah in med njimi, kot je mreža nacionalnih kulturnih inštitutov EUNIC, in da je na civilno družbo treba gledati kot na del evropske zunanje kulturne politike. Slogan EU „Združena v raznolikosti“ bi se prav tako moral odražati v podobi, ki jo EU predstavlja v zunanjem svetu. Poleg tega bi morali bolje uporabiti nove medije kot platformo za sporazumevanje.

V naših prizadevanjih pa moramo zagotoviti, da umetnost in kultura ne bosta postali sredstvo za dosego cilja v zunanji politiki. Naše kulturne vrednote so značilne za našo Evropsko skupnost. Zato je pomembno in prav, da to kulturno raznolikost in identiteto prav tako s politikami razširimo zunaj Unije. Prepričan sem, da lahko v tem parlamentu dosežemo mnogo več na ta način, med drugim tudi z razpravo o človekovih pravicah in o demokraciji, ne pa s številnimi grožnjami z vojaškim posredovanjem, za katerimi včasih sploh ne moremo stati.

 
  
MPphoto
 

  Morten Løkkegaard (ALDE).(DA) Gospod predsednik, gospe in gospodje, smo na sredini boja, kar se prav tako odraža v današnji razpravi – boji med silami v Evropi, ki želijo oslabiti evropski projekt, in tistimi izmed nas, ki – sredi krize, v kateri smo se znašli – želimo podvezati jadra in evropski projekt okrepiti. Veliko se govori o gospodarstvu, povezovanju in zunanji politiki, seveda pa je to tudi pomembno. Vendar sploh ne dvomim, da če želimo ohraniti evropski projekt in zlasti če ga naj podprejo ljudje Evrope, ki imajo trenutno pomisleke glede te ideje, moramo vlagati v kulturo in vlagati moramo v mlade. Zato toplo pozdravljam današnjo razpravo in pet poročil, o katerih razpravljamo.

Bil sem poročevalec v senci za poročilo Mladi in mobilnost in rad bi se zahvalil našemu poročevalcu, gospodu Zveru, za njegovo odlično sodelovanje. Ker mi čas ne dopušča, da bi šel v podrobnosti, se bom osredotočil na dva vidika. Prvo je vprašanje mladih in njihovih možnosti za potovanje čez meje. Menim, da se v tej krizi moramo resnično osredotočiti, politično in finančno, na dejansko izvajanje in podporo tej mobilnosti za mlade. Zato sem seveda zelo zadovoljen, da si zdaj med drugim prizadevamo okrepiti tako imenovani evropski okvir kvalifikacij, z drugimi besedami shemo, ki mladim omogoča uporabiti točke, ki jih dobijo preko meja. To je majhna, toda oprijemljiva podrobnost, katere spodbujanje je tako pomembno, da mladi v tem pogledu ne bodo naleteli na težave.

Drugič, rad bi poudaril tako imenovan „pregled stanja na področju mobilnosti“, kjer označujemo ovire mobilnosti v državah članicah. Tudi to je nekaj, kar močno podpiram – mislim, da je ideja zelo dobra. To sta le dva konkretna primera, ki kažeta, da napredujemo in da je hudič v podrobnostih. Natančneje, na tem moramo delati, da bi okrepili priložnosti za mlade in tako vlagali v naše mlade. Nazadnje bi se rad zahvalil poročevalcu za sodelovanje in komisarki zaželel srečo pri veliki nalogi – kot vem – ozaveščanju ostalih komisarjev in kolegija Komisije o pomenu kulture in mladih.

 
  
MPphoto
 

  Marek Henryk Migalski (ECR).(PL) Gospod predsednik, rad bi se osredotočil na kulturne razsežnosti zunanjega delovanja in poročilo, ki ga je pripravila gospa Schaake. Rad bi povedal, da je poročilo v več vidikih vredno podpore in čestitk. V odstavku 17 obsoja totalitarne režime, ki uporabljajo cenzuro. V odstavku 50 ugovarja uporabi kulturnih argumentov za upravičevanje kršenja človekovih pravic, vendar imamo težave zaradi izkoriščanja prav te vrste kulturne raznolikosti, na primer v stikih s Kitajsko. V odstavku 39 spodbuja vključevanje civilne družbe in poudarja pomen demokratičnih svoboščin in temeljnih človekovih pravic.

Na vseh teh področjih je poročilo vredno podpore in pohvale. Mimogrede, med delom Odbora za kulturo in izobraževanje smo lahko iz poročila odstranili predlog za imenovanje posebnega veleposlanika EU samo za kulturne zadeve. To so uspehi. Na žalost pa prav tako obstajajo zadeve, ki bi jih imenoval problematične, kar pomeni, da je na žalost med sestanki Odbora za kulturo in izobraževanje bila spremenjena določba, ki je opredeljevala, da gre za imenovanje osebe, ki bi bila pristojna le za kulturne zadeve in nič drugega. Na to bi morali biti pozorni. Druga stvar – poročilo poziva k dodatnemu usposabljanju za osebje Evropske službe za zunanje delovanje na področju kulturnih in digitalnih politik. V Odboru za kulturo in izobraževanje nismo želeli, da bi ta določba povečala stroške na tem področju, na žalost pa sprememba ni uspela. Zato je moj odnos do poročila protisloven.

 
  
MPphoto
 

  Malika Benarab-Attou (Verts/ALE).(FR) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, poročili gospe Schaake in gospe Sanchez-Schmid nas opominjata, da kultura ni okrasek, temveč plod zapletenih soodvisnosti, ki kažejo, da bi kulturna vprašanja morali obravnavati v prečnem smislu in jih vključiti v vse evropske politike, notranje in zunanje, socialne in gospodarske.

V zvezi s tem vas spodbujam, komisarka, da nadaljujete v tej smeri in razvijete sodelovanje z ostalimi odbori, z ostalimi službami Evropske komisije ter z Evropsko službo za zunanje delovanje baronice Ashton.

Poleg tega bi se rada vrnila na točko, ki ni bila razvita v teh poročilih, o mobilnosti umetnikov in strokovnjakov v kulturnem sektorju. To vprašanje je zelo pomembno za vzpostavitev evropskega kulturnega območja. V zvezi s tem se mi zdita pomembna dva vidika; prvič, da Evropska unija in države članice širijo jasne in razumljive informacije o veljavnih predpisih in postopkih.

Drugič, odstranitev – kot je bilo že povedano – regulativnih in upravnih ovir v schengenskem območju, ki ovirajo prosto gibanje tistih v kulturnem sektorju, zlasti za državljane tretjih držav, na primer z uvedbo skupnih pospešenih postopkov v Evropski uniji za kratkoročne in dolgoročne vizume ter enotnega postopka za pridobitev delovnih dovoljenj v Uniji. Komisijo odločno pozivam, da nadaljuje svoje delo na teh področjih.

Nazadnje, v okviru prevlade večinoma ameriške kulture prostega časa je nujno, da Evropsko unijo in države članice spomnimo, kako pomembno je, da si priskrbijo orodja, ki jim bodo pomagala zaščititi in spodbujati raznolikost evropskih kultur in kultur tretjih držav. Zato bi se morala Evropa ponovno uveljaviti, ne pa opustiti bitke mehke moči, saj je danes na kocki spoštovanje kulturne raznolikosti kot orodja za dialog in kot jamstva za mir in stabilnost po svetu.

 
  
MPphoto
 

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL) .(FR) Gospod predsednik, rada bi podala nekaj splošnih pripomb glede vseh razprav, ki so pred nami to jutro.

Na žalost se vprašanjem, ki se nanašajo na izobraževanje in kulturo, v tem parlamentu ne daje dovolj pomena. So ključna za našo prihodnost, prihodnost Evrope, prihodnost naših mladih. Mlajši od 30 let predstavljajo 20 % evropskega prebivalstva, vendar je brezposelnost pri mlajših od 24 let zdaj dosegla skoraj 21 % in skoraj 15 % prebivalcev med 18. in 24. letom prekine nadaljnjo ali visokošolsko izobraževanje in dodatno ne študira ali obiskuje usposabljanja. Še huje, skoraj 25 % mlajših od 15 let ima težave z branjem. Teh številk ne moremo sprejeti in z recesijo se v številnih državah članicah še slabšajo.

Poročilo „Mladi in mobilnost“, ki nam je bilo predloženo, je korak v pravo smer glede nekaterih točk in Komisiji ter državam članicam posreduje več sporočil. Evropski parlament potrjuje svojo voljo, da ne bo gledal žrtvovanja naše mladine na oltarju varčevalnih politik, ki se izvajajo po Evropi. Upajmo, da to ne bodo prazne besede!

To poročilo prav tako vsebuje številne zaskrbljujoče vidike, zlasti ko kaže svojo željo po reformi visokošolskih učnih načrtov samo na podlagi tržnih potreb, ne da bi sploh potrdilo splošnejšo vlogo visokošolskega izobraževanja v zvezi s splošnim izobraževanjem jutrišnjih državljanov.

Vemo, da širša, kot je izobrazba mladih, bolje se lahko spoprimejo z negotovostmi življenja, posebno negotovostmi, povezanimi z delom. Kmalu bomo imeli priložnost ukvarjanja z vprašanji bolonjskega procesa, in to pozdravljam. Povedati želim le, da je naša naloga poslušati rastočo zaskrbljenost – in ta beseda je šibka – v številnih državah v povezavi z reformami, uvedenimi v imenu bolonjskega procesa. Ne moremo žrtvovati naše mladine; besede glede tega niso dovolj.

Rada bi povedala še nekaj besed v zahvalo gospe Honeyball za njeno poročilo in za delo, ki smo ga lahko opravili v zvezi z vprašanji varstva otrok. Popolnoma podpiram smernice tega poročila. Po drugi strani pa se ne morem strinjati s smernicami poročila gospe Sanchez-Schmid o kulturnih industrijah, saj bi te smernice za kulturne dobrine uvedle poslovno logiko, podrejeno tržnim silam.

Nazadnje bi rada izrazila trdno podporo gospe Pack, ker je izbrala Sarajevo za evropsko prestolnico kulture.

 
  
MPphoto
 

  Juozas Imbrasas (EFD).(LT) Gospod predsednik, nekaj besed sem želel povedati o pobudi Mladi in mobilnost. Ta pobuda ima zelo dober cilj – povečati izobrazbo in usposobljenost mladine preko mobilnosti in olajšati prehod mladih od izobraževanja na trg dela. To je danes zlasti pomembno za mlade, ki so ena od socialnih skupin, najhuje prizadetih zaradi svetovne finančne krize. Mlade je pri vstopu na trg dela treba podpreti, da bi zaščitili njihovo prihodnost ter prispevali h gospodarski rast in blaginji. Za mlade je ključnega pomena, da lahko razvijejo sposobnosti, veščine in znanje, ki jim bodo omogočili, da bodo dejavno prispevali k rasti in trajnostni prihodnosti Evropske unije v prihodnjih letih. Menim, da je bistveno zagotoviti, da je izobraževanje, ki so ga deležni, v skladu s potrebami trga dela. Prav tako je pomembno zagotoviti, da mladi v Evropi ne bodo oropani priložnosti, da se razvijejo in prispevajo k blaginji Evropske unije. Mobilnost povzroča določene težave. Mladi, ki so pridobili izobrazbo v drugi državi članici, morajo pogosto ostati in delati tam. Zato država, kot je Litva, ki se srečuje s težkim gospodarskim položajem, tvega, da bo za nekaj časa izgubila izobražene ljudi, ki so podlaga za rast države, in ne samo v gospodarskem smislu. Res je, to je naš notranji problem in rešili ga bomo sami. Na splošno rečeno, odlično je, da danes poskušamo obravnavati vprašanje, ki je za mlade zelo pomembno.

 
  
MPphoto
 

  Róża, grofica Thun Und Hohenstein (PPE).(Róża Gräfin von Thun und Hohenstein)(DE) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, dragi gostje iz Turingije in na galeriji,

– Gospod predsednik, svojemu kolegu, ki se boji, da se bodo izobraženi mladi preselili v drugo državo, bi rekla, da civilizacija raste in se razvija, ko se mladi selijo, in tega se ne bi smeli bati. Dogaja se povsod, kjer se srečujejo ljudje iz različnih držav in združujejo različne izkušnje: primeri tega v Evropi so številni in dobro je, da imamo toliko za povedati o mobilnosti. Ta mobilnost bo Evropi zajamčila trajno zdravje in blaginjo.

Poročilo gospoda Zvera opozarja na številne ovire, ki mobilnosti v Evropi ne spodbujajo, in rada bi izpostavila nekatere izmed njih. Če se navežem na to, kar je na kratko omenil gospod Løkkegaard, resnično ni sprejemljivo, da se mladi, ki študirajo, se usposabljajo ali delajo, med selitvijo srečujejo s težavami, kot je dostop do bančnih storitev ali najem stanovanja. Še več, kaznovani so s stroški gostovanja, ko želijo telefonirati domov ali dostopati do interneta in na spletu poiskati osnovne, potrebne informacije. Podatkovno gostovanje je izjemno drago.

Komisija je predlagala uvedbo pregleda stanja na področju mobilnosti kot del pobude Mladi in mobilnost. To bo omogočilo sistematično spremljanje napredka držav članic pri odpravljanju ovir. Pregled stanja bi moral biti celovit in enostaven, da lahko služi kot pravi katalizator odstranjevanja ovir v državah članicah. Od tega bi imeli korist mladi in stari, študentje in delavci. Komisijo pozivam, naj predstavi podroben predlog, kako bo pregled stanja na področju mobilnosti deloval, in upam, da bo to naredila čim prej.

Če zaključim, mobilnost je horizontalno vprašanje in zato pozivam svoje kolege, Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov ter ostale odbore, naj pri svojem delu na vseh področjih ne pozabijo na dimenzijo mobilnosti.

 
  
MPphoto
 

  Silvia Costa (S&D).(IT) Gospod predsednik, v starajoči se Evropi, ki s težavo išče odgovore na svetovne izzive prihodnosti, morajo Evropska unija in njene države članice izkoristiti to močno spodbudo Parlamenta, da bi pokazale, da so lahko pogumnejše z vlaganjem v prihodnje generacije, izobraževanje in kulturo. S temi štirimi poročili in predlogom o Sarajevu Parlament poziva, naj se ta vprašanja uvrstijo v središče strategije Evropa 2020.

Gospodarske prednosti in tiste pri zaposlovanju in inovacijah poudarja poročilo o kulturnih in ustvarjalnih industrijah, ki že predstavljajo skoraj 3 % evropskega bruto proizvoda in zaposlujejo 5 milijonov ljudi – številka, ki se povzpne na 7 %, če prištejemo pomožne industrije. Kot poročevalka v senci za ta ukrep za Skupino naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu sem zadovoljna, da je gospa Sanchez-Schmid sprejela naše spremembe.

Kaj smo predlagali? Prvič, osmim sektorjem, ki so že vključeni, bi morala biti dodana kulturni turizem in moda. Prav tako upamo, da bo Komisija – in prepričana sem, da bo gospa Vassiliou ukrepala, da bi to zagotovila – čim prej predložila belo knjigo o kulturnih in ustvarjalnih industrijah, da bi v Evropi in državah članicah okrepila to medsektorsko strategijo. Zmanjševanje sredstev za kulturo in izobraževanje v časih krize – kot se dogaja v moji državi z obrazložitvijo, da kultura ni bistvena za preživetje – pomeni, da ne vlagamo v prihodnost in v pametno, vključujočo rast; pomeni, da ne razumemo, da je kultura bistvena za življenje.

Poročilo pravi, da bi bilo treba evropski status umetnikov in tistih, ki opravljajo ustvarjalne poklice, uradno priznati, in da je v kulturni industriji treba v celoti priznati mala in srednja podjetja, na primer za dostop do kredita in podpore pri vzpostavljanju podjetij, zlasti za mlade, mlajše od 35. leta. Prav tako obljublja, da bo zaščitilo delovna mesta in uvedlo posebno usposabljanje in inovativne finančne instrumente, ob upoštevanju, da kapital v ustvarjalnem sektorju pogosto sestavljajo vrednote, ki niso oprijemljive, pa vendar so ključne za inovacije v vseh sektorjih.

Vseevropski kulturni sektor je treba upoštevati v pravnem okviru za mednarodno trgovino, prav gotovo v evropski dimenziji in v kulturni diplomaciji, na mednarodnem trgu, v mobilnosti...

(Predsednik je prekinil govornico)

 
  
MPphoto
 

  Liam Aylward (ALDE). – Gospod predsednik, da bi strategije, kot je Mladi in mobilnost, bile učinkovite in bi prinesle merljive rezultate, potrebujemo več izobraževanja in poslovnega sodelovanja. Medtem ko se s poročevalcem strinjam, da izobraževanje ne sme zagotoviti le zaposljivosti, temveč mora tudi spodbujati ustvarjalnost, je treba povezovati izobraževanje in poslovne cilje. Univerzitetne programe je treba približati zahtevam trga dela. Mladi bi morali dobiti priložnost, da brez ovir pridobijo izkušnje, spretnosti, znanje ter strokovno znanje in izkušnje, da bi se opremili za prihodnje poklicne poti in podjetništvo. Zlasti je treba izboljšati priložnosti za mlade, ki se poklicno izobražujejo in usposabljajo, da bi spodbudili njihovo mobilnost v Evropski uniji in jim omogočili pripravništva v tujini ter s tem razširili njihovo znanje in zaposljivost.

Programi mobilnosti in koristi, ki jih prinašajo izkušnje dela in študija v tujini, morajo biti dostopne vsem mladim, ne glede na vrsto izobraževanja, ki so ga izbrali. Pobuda Mladi in mobilnost ima potencial za uspeh, vendar se mora prenesti v konkretne ukrepe, ki bodo prinesli ugodnosti za naše mlade.

 
  
MPphoto
 

  Kay Swinburne (ECR). – Gospod predsednik, moje volilno okrožje že dolgo časa združuje spodbujanje valižanskega jezika med mladimi z umetniško in tehnično nadarjenostjo za izdelavo animiranih programov, kot so Sally Mally, Supermedo in Gasilec Samo. Danes so to preteklost ponovno oživile nove produkcije, kot so Dr Who in Torchwood, tako da Wales hitro postaja znan kot središče kulturne odličnosti, kar zadeva filmsko produkcijo in produkcijo programov, ter kot dom novejših ustvarjalnih idej, kot je zelo dobičkonosna industrija iger.

Da bi se to nadaljevalo, je najpomembneje, kar moramo zdaj narediti, zagotoviti podporo, ki jo naše ustvarjalne industrije potrebujejo za nadaljnjo rast. Osredotočiti se moramo na zmanjševanje upravnih ovir, s katerimi se srečujejo mala podjetja, in preučiti načine za pridobivanje resnične dodane vrednosti iz enotnega trga preko sodelovanja pri pravicah intelektualne lastnine, evropskem patentu in izpolnjevanju polnega potenciala Digitalne agende ter seveda odpravljanju neskladij v obstoječi zakonodaji EU, na primer na področju DDV.

Naš proračun EU je treba učinkovito uporabiti za razvoj velikega števila ustvarjalne energije okrog nas v prava podjetja za ustvarjanje bogastva, ki zagotavljajo trajnostna delovna mesta in uspešno ter bogato prihodnost.

 
  
MPphoto
 

  Helga Trüpel (Verts/ALE).(DE) Gospod predsednik, komisarka, v resnici danes zjutraj razpravljamo o pomenu kulture na različnih področjih politike – v zunanji politiki, gospodarski politiki, politiki izobraževanja – in vemo, da imamo vsi koristi, če kulturo resneje obravnavamo. Izbruh demokracije v arabskih državah ne bi bil mogoč brez te na kulturi temelječe želje po odprtju, po kulturni raznolikosti, demokraciji in svobodi tiska.

Ustvarjalne industrije so pomemben del gospodarske politike. V moji domovini, Nemčiji, je več delovnih mest v ustvarjalnem sektorju kot v avtomobilskem sektorju. To moramo upoštevati. Rezultat je, da je to prav tako pomemben del strategije Evropa 2020. Kar želim povedati, pa je, da če želimo okrepiti naše ustvarjalne industrije, nas čaka delo, zlasti pri digitalnem razvoju. Vemo, da prav producenti ustvarjalne vsebine predstavljajo podlago vrednostne verige kulturnega sektorja. Po drugi strani se zelo zanimamo za kulturno raznolikost, spodbujanje ustvarjalnih ljudi in enostaven dostop do ustvarjalne vsebine na spletu. Vendar si hkrati želimo poštenega plačila za naše umetnike, kar v današnjem digitalnem svetu ni vedno tako. Zato moramo spremeniti pogodbeno pravo, da bi okrepili pogajalski položaj naših umetnikov. Razviti moramo nove socialne modele, da bi našli pravo ravnotežje med enostavnim dostopom za uporabnike in poštenim plačilom za tiste, ki ustvarjajo nove vsebine.

Imam še zadnjo pripombo. Imelo bi velik simbolni pomen in za Evropo bil bi velik zgodovinski uspeh, če bi Sarajevo postalo evropska prestolnica kulture za leto 2014.

(Predsednik je prekinil govornico)

 
  
MPphoto
 

  Paul Murphy (GUE/NGL). – Gospod predsednik, poročilo Mladi in mobilnost vsebuje nekaj dobrih idej, na primer zahtevo, da krize ne smemo uporabiti kot izgovor za zmanjšanje porabe za izobraževanje. Vendar poročilo sprejema bolonjski proces, ki je povečal nadzor velikih podjetij in nadaljeval proces komodifikacije izobraževanja.

Poročevalec je omenil dejstvo, da prejemajo univerze premalo sredstev in zato jih je pozval, naj dodatno financiranje poiščejo pri zasebnih virih. Gotovo odgovor na premalo sredstev ni vabilo zasebnemu sektorju glede na izkrivljajoči vpliv, ki ga ima na izobraževanje, ali uvedba šolnin, ki ovirajo dostop sto tisočim v Evropi, temveč da državne naložbe zagotovijo brezplačno, dobro financirano izobraževanje na vseh stopnjah. Poleg tega je kot posledica neprizanesljivega varčevanja v mnogih državah praktično nemogoče, da bi mladi ljudje po koncu izobraževanja našli dobro službo. Četrtina mladih na Irskem je zdaj brezposelnih in vsak teden se izseli tisoč ljudi, zato ima za mnogo irskih družin sam pojem Mladi in mobilnost zelo drugačen pomen. Ta kriza brezposelnosti se lahko razreši le na podlagi obsežnih državnih naložb v ustvarjanje delovnih mest.

 
  
MPphoto
 

  Derek Roland Clark (EFD). – Gospod predsednik, ko odgovorni ljudje in vlade gledajo na vsak cent, Komisija predlaga več stroškov – kartica Mladi in mobilnost, evropski potni list znanj in spretnosti, evropski sistem za spremljanje ponudbe delovnih mest – preko Evrope 2020, vse za kulturno diplomacijo in da bi mladi potovali, kar že tako počnejo, ko z nahrbtnikom potujejo po svetu na lastno pobudo. Zakaj potrebujemo drage promocije?

Glede širjenja evropske kulture, to kar najbolj izkoristite, ker kakor kaže tej nori EU, je ne bo nič ostalo, razen nesmiselne mantre: „Združena v raznolikosti“. Ali niste razumeli, da Evropa ni ena država, ampak široka in veličastna paleta privlačnih, značilnih, toda ujemajočih se kulturnih podob, in njihovo spajanje pomeni, da jih spremenimo v sivo brezlično maso, s čimer uničimo tisto, za kar pravite, da občudujete?

Ne vztrajajte pri kulturi EU; dajte italijansko, nemško, francosko, nizozemsko, britansko in vse ostale kulture na razpolago vsem, ki jih želijo preskusiti, in ostali bodo sledili.

 
  
MPphoto
 

  Marielle Gallo (PPE).(FR) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, od digitalizacije kulturnih in umetniških dobrin dalje menim, da je vprašanje naslednje: ali je Evropi usojeno, da bo postala potrošniška dežela Združenih držav in kmalu tudi držav v vzponu, ali se bo končno zbudila in svoja sredstva namenila razvoju svojega informacijskega, kulturnega, pa tudi gospodarskega potenciala?

Seveda trdno verjamem v bogastvo in raznolikost evropske kulture, vendar danes govorim s stališča konkurenčnosti, da bi obsodila določen nesmisel in absurd. Ta nesmisel so brezplačne storitve, o katerih sanjajo nekateri ljudje, dostop do vsega brez plačila. Če bi se odločili za to pot, ne bi bilo več vlaganj v ta sektor. Ustvarjalci in vlagatelji ne bi prejeli poštenega plačila in sčasoma bi izginili. Zato gospodarski modeli, ki jih bomo izvajali za spletni pretok naše kulturne dediščine, ne vključujejo brezplačnih storitev.

Absurden je davek, ki se uporablja za dematerializirane kulturne dobrine na podlagi dveh vidikov. Prvič, gre za izkrivljanje DDV glede na države, kjer se dejavnost izvaja. Za ameriške platforme na primer velja moratorij od leta 1998, posledično so se zelo razvile. Drugič, pri stopnjah DDV obstaja diskriminacija, saj je digitalno blago v slabšem položaju kot fizično blago. Menim, da moramo ti dve vprašanji obravnavati z zakonodajo.

 
  
MPphoto
 

  Maria Badia i Cutchet (S&D).(ES) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, tudi jaz pozdravljam priložnost, ki nam jo daje sedanja razprava, razprava o štirih poročilih, o katerih bomo glasovali na koncu tega jutranjega zasedanja. Ta poročila, za katera menim, da obravnavajo zelo pomembna vprašanja, poskušajo najti rešitve na osrednje probleme Evropske unije; poročila, ki obravnavajo, kako se lotiti zgodnjega zapuščanja šole, brezposelnosti mladih, gospodarske krize in migracijskih tokov.

V tem smislu bi kot prvo rada podala kratko pripombo o predšolski vzgoji. Kot je povedala gospa Honeyball, menim, da je to eno izmed vprašanj, ki ni bilo deležno pozornosti, ki si jo zasluži. Vemo – in vsak dan imamo več študij, ki to potrjujejo –, da v zgodnjem otroštvu pride do najintenzivnejšega razvoja naših kognitivnih in čustvenih sposobnosti. Zaradi tega vse študije pravijo, da vlaganje v prva leta življenja daje mnogo boljše rezultate kot poznejše vlaganje. Menim, da je čas, da se poleg osredotočanja na univerzitetni študij ali na strokovno usposabljanje, kot smo se do zdaj, osredotočimo na predšolsko vzgojo.

Drugo poročilo, ki se mi zdi zelo pomembno, je Mladi in mobilnost in eden od glavnih ciljev tega poročila je obravnavati zgodnje opuščanje šolanja. Menim, da je to vprašanje v celoti povezano z brezposelnostjo mladih, glede na zelo visoko stopnjo brezposelnosti v naši Uniji. Dati moramo odgovore za prihodnost teh mladih, ki so prihodnost Evropske unije.

Da zaključim, v zvezi s poročilom o kulturnih razsežnostih zunanjega delovanja EU bi želela poudariti pomen kulture v naših politikah sodelovanja. Pomembno je ustvariti boljše medsebojno razumevanje s tretjimi državami in v teh časih velikih pretresov južno od naših meja menim, da je zelo pametno, da odgovorimo na ta vprašanja.

 
  
MPphoto
 

  Marietje Schaake (ALDE). – Gospod predsednik, „če želiš vedeti, kje je pekel, vprašaj umetnika, in če ne moreš najti umetnika, veš, da si v peklu“. Mislim, da ta citat, ki sem ga našla v Sarajevu, katerega avtor je neznan, povzema pomen umetnosti in kulture ne le za odprte družbe, temveč tudi za naše odnose s preostalim svetom. Bosna in Hercegovina z njeno prestolnico Sarajevom spada med črne luknje evropskega zemljevida in razlog je naša zgodovina. Vendar moramo zdaj pogledati v prihodnost.

Sarajevčani so od blizu spoznali pekel, zlasti med obleganjem tega mesta, umetnost in kultura pa sta tem ljudem pomagali preživeti. Orkester je vadil, medtem ko je mesto bilo obstreljevano z granatami, in zimski festival, poln umetnosti in kulture, se je nadaljeval. Sarajevo si zasluži evropsko pomlad. Naslednja generacija trpi zaradi ran zgodovine in kot Evropejci imamo pomembno odgovornost, da z njimi gledamo v prihodnost in jih vključimo v evropsko obzorje.

Popolnoma podpiram pobudo gospe Pack in prosim Parlament, naj jo podpre in naj naredi vse, kar lahko, da bi vključili Sarajevo kot evropsko prestolnico kulture. Menim, da če si to vsi želimo, potem je popolnoma izvedljivo, ker bi bilo veliko razočaranje, če bi naše ideje in zdravo pamet onemogočila birokracija.

 
  
MPphoto
 

  Paweł Robert Kowal (ECR).(PL) Gospod predsednik, deli poročila gospe Schaake, ki govorijo o potrebi po povečani mobilnosti mladih iz evropskih sosednjih držav, so zelo pomembni. Medtem ko se mi po eni strani zdi, da prevelika udeležba Evropske unije v kulturnih dejavnostih v državah članicah ni potrebna, mislim, da je po drugi strani glede na to, kaj se dogaja zdaj v Tuniziji, pa tudi glede na dogodke izpred dveh mesecev v Belorusiji, pomembno, da se Evropska unija s svojim kulturnim sporočilom in sporočilom o demokraciji in pravni državi obrne na mlade elite sosednjih držav in da se najde denar za izmenjave mladih, skupne študije, potovanja, ustanovitev univerz in podporo programom učenja. Takšni programi v državah članicah obstajajo – na primer v Centru za vzhodnoevropske študije Univerze v Varšavi na Poljskem. To je le primer in pozdraviti je treba, da nas gospa Schaake danes usmerja v to smer. Brez tega ne bomo mogli ničesar doseči.

 
  
MPphoto
 

  Heinz K. Becker (PPE).(DE) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, obiskovalci na galeriji, zame je velika čast, da morda ne kot najmlajši, a vendar nov poslanec tega parlamenta tukaj prvič spregovorim.

Vodilno pobudo Mladi in mobilnost, del programa Evropa 2020, bi rad označil kot odličen cilj za največje možno izboljšanje vstopa mladih na trg dela z dvema glavnima poudarkoma. Poleg predšolske vzgoje je njen cilj, prvič, znižanje stopenj osipa v šolah in drugič, povečanje števila diplomantov. Zaradi nezanemarljivih ovir, ki jih je povzročila gospodarska kriza, pa tudi in predvsem zaradi strukturnih pomanjkljivosti v številnih – skoraj vseh – državah članicah na drugih področjih, imajo države članice popolnoma različne predpogoje.

Dovolite mi, da kot primer navedem svojo domovino: V Avstriji je osip v šolah le 8,7 %, v primerjavi s povprečjem EU, ki je okoli 14 %, in gotovo bi bilo vredno preučiti dvojni sistem avstrijskega poklicnega usposabljanja, ki ga podpirajo socialni partnerji. Tudi Nemčija je zelo uspešna na tem področju. Vzemimo to za referenčno vrednost. Vendar bi si Avstrija morala prizadevati za dosego referenčne vrednosti, ko gre za nezadovoljivo število visoko kvalificiranih diplomantov. V drugih državah članicah je precej večje število kvalificiranih akademikov in morali bi preučiti njihove sisteme. Na teh področjih se lahko veliko naučimo drug od drugega.

Neuspehi jasno kažejo, da moramo ukrepati – hitro in učinkovito moramo premostiti vrzel med izobraževalnim sistemom in trgom dela.

Za zaključek bi se rad iskreno zahvalil gospe Pack in jo podprl z besedami, da Sarajevo kot evropska prestolnica kulture ni odstopanje, je nujnost!

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Gospod Becker, nisem vas želel prekiniti, ker vem, da je to vaš prvi govor v Parlamentu in vas želim pozdraviti. Upam, da se boste v prihodnosti držali dodeljenega časa, vsekakor pa bi vam rad zaželel uspehov pri vašem poslanskem delu.

 
  
MPphoto
 

  Cătălin Sorin Ivan (S&D).(RO) Gospod predsednik, v Evropski uniji so države, kjer je stopnja brezposelnosti 20 %, stopnja brezposelnosti med mladimi pa 40 %. Ne gre le za eno državo, ampak za zelo veliko držav, kjer je povprečna stopnja brezposelnosti med mladimi dvakrat večja od nacionalne ravni.

Če govorimo o evropskem povezovanju ali o prihodnosti teh programov in projektov, ki jih imamo v mislih, morajo vsi ti mladi čutiti, da so Evropejci. Vsi ti mladi morajo najti svojo prihodnost znotraj meja Evropske unije. Zato resnično menim, da bi se mnogo več morali pogovarjati o tem, da mladim zagotovimo dostop do delovnih mest, in o prihodnosti, ki jo ti mladi imajo v Evropski uniji, ko omenimo program „Mladi in mobilnost“.

Menim, da rešitve, ki jih dajemo na ta vprašanja, niso dovolj dobre in da bi mnogo večjo pozornost morali nameniti načinu, kako države članice izvajajo projekte in programe, ki jih imamo v mislih. Menim, da je vloga Evropske komisije spodbuditi več držav članic, naj pravilno izvajajo te programe in izpolnijo potrebe mladih.

 
  
MPphoto
 

  Ivo Vajgl (ALDE).(SL) V času, ko kulturne razlike med narodi spodbujajo birokrate, da zapirajo meje – nazadnje so to storili Danci – in zidajo visoke zidove, reševanje konfliktov raje prepuščajo orožju kot razumevanju in sočutju, v času, ko dosežki umetnosti postajajo blago za enkratno rabo in velik profit, ko se ustvarjajo vsemogočni globalni monopoli, ki narekujejo trende in merila vrednosti, je poročilo o kulturni dimenziji naše zunanje službe in kulturni dimenziji Evropske unije v celoti več kot dobrodošlo.

Poročilo nas vodi skozi načine, kako lahko naša skupna kulturna podoba in umetniški dosežki majhnih narodov in članic Evropske unije v stiku s kulturami drugih dvignejo standard našega diskurza, da celo razbremenijo naše diplomate in stratege pri iskanju rešitev za neštete krize, pri nas in okoli nas. Novi mediji in nove tehnologije z nepriznavanjem meja pri tem odpirajo neizmerne možnosti. Mogoče bi lahko v poročilu bila kakšna beseda več posvečena knjigi, ideji na primer, da bi knjigo razbremenili obdavčitev. Lahko bi spregovorili o kulturnem menedžmentu ali pa o enkratni zamisli Meline Mercouri o mestu – kulturni prestolnici Evrope, dali nov impetus. Kolegi, gospa komisarka, dajmo Sarajevu priložnost!

 
  
MPphoto
 

  Valdemar Tomaševski (ECR).(PL) Gospod predsednik, proces predšolske vzgoje je ena od najpomembnejših dolžnosti staršev in države. V zvezi s tem je pomembno in primerno, da resolucija poudari pomen zgodnjega učenja regionalnih in manjšinskih jezikov. Zlasti pomembno je učenje v maternem jeziku kot sredstvu za poučevanje, ker je znano, da je jezik, v katerem učenci razmišljajo, prav tako jezik, v katerem uspešneje pridobivajo znanje. Zato je nesprejemljivo, da se v šolah za avtohtone nacionalne manjšine za poučevanje prvih in drugih razredov uvede pouk v jeziku, ki ni materni, kot je nedavno odločil litovski parlament. Obvezno uvedbo dvojezičnega pouka Poljaki, ki v Litvi živijo že sedem stoletij, jasno razumejo kot diskriminacijo in treba jo je končati.

 
  
MPphoto
 

  Anna Záborská (PPE).(FR) Gospod predsednik, žal mi je zaradi posledic potresa v vaši državi.

(SK) Rada bi čestitala gospe Honeyball za njeno delo pri poročilu o zgodnjem učenju. Iz besedila lahko vidim prizadevanje, ki je bilo vloženo za premostitev ideoloških predsodkov in za doseganje kompromisa v celotnem političnem spektru. To je prav in primerno, saj gre med drugim za družino in dobrobit otrok. Starši imajo glavno odgovornost za vzgojo in izobraževanje svojih otrok. To potrjujejo tudi členi Listine o temeljnih pravicah Evropske unije in Konvencije ZN o otrokovih pravicah, ki jih je omenila poročevalka. Odgovornost staršev je prav tako omenjena v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah – starši imajo prednostno pravico pri izbiri vrste izobraževanja svojih otrok.

Prav tako se strinjam, da se bodo naložbe v izobraževanje in predšolsko vzgojo povrnile v prihodnji blaginji. Obstajajo dokazi, da otroci v zgodnjih letih razvijejo temelje za odgovornost, razumevanje in socialno vedenje. Poročilo prav tako poudarja, da je skrb za mlade najboljši način za preprečevanje mladostniškega kriminala. Te dejavnike sem podrobneje preučila v poročilu o prispevku k boji proti mladostniškemu kriminalu na podlagi politik o enakosti spolov in odgovornosti staršev.

Podobno kot poročevalka nasprotujem umetnemu povečevanju odstotka žensk na trgu dela za vsako ceno. Mnogo mater bi raje skrbelo za svoje majhne otroke kot bilo formalno zaposlenih. Vendar se ne morejo svobodno odločiti, saj družba le malo ali nič ne ceni dela žensk doma in pri negi otrok. Predloženo poročilo ne vsebuje nobenih predlogov, da bi države finančno ovrednotile delo mater pri vzgoji in izobraževanju otrok, vsaj v povezavi s prispevki, ki jih država nameni za obratovanje predšolskih ustanov. Poročilo kot celota je korak v pravo smer in prihodnji socialni razvoj nas bo obvezal, da bomo pozornejši na to temo.

 
  
MPphoto
 

  Chrysoula Paliadeli (S&D).(EL) Gospod predsednik, pobuda „Mladi in mobilnost“ se osredotoča na okrepitev mobilnosti mladih, predvsem z namenom zaposlovanja. Vendar v časih gospodarske krize in ko so vrednote postavljene pod vprašaj, mobilnosti mladih ne moremo povezati le s preprečevanjem brezposelnosti. Glede na konzervativne trende, ki grozijo enotnosti Evropske unije, in nekaj smo jih slišali danes zjutraj, lahko mobilnost mladih uporabimo kot pomemben instrument za okrepitev evropske kohezije. Potrebe trga je treba upoštevati kot sekundarni dejavnik.

Vendar bi univerze morale obdržati svojo neodvisnost in javni značaj, njihovi študiji pa bi morali ohraniti svojo akademsko in na raziskavah temelječo usmeritev. Višje izobraževanje v Evropski uniji ne bi smelo biti omejeno na ponavljanje modelov, ki so ustvarili krizo in izgubo zaupanja. Nasprotno bi njihov cilj moral biti ustvarjanje novih standardov socialne kohezije in kolektivnosti, ki jih lahko v pravi smeri razvijejo humanistične vede in evropski sistem razvrščanja univerz, ki na njih temeljita.

 
  
MPphoto
 

  Sabine Verheyen (PPE).(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, obiskovalci, kulturna raznolikost Evrope je pomembna dobrina, ki jo moramo ohraniti in v prihodnosti tudi razviti. Da bi to omogočili, se moramo spoprijeti z izzivi digitalne dobe, vendar ne le v informacijski družbi in družbi znanja, temveč tudi in predvsem v kulturnem in ustvarjalnem sektorju.

Kulturna raznolikost ni le ideal; prav tako je pomemben gospodarski dejavnik. V Evropski uniji je okoli pet milijonov ljudi zaposlenih v kulturnem sektorju. To je približno 2,5 % celotnega prebivalstva. Kulturni sektor je sektor rasti, ki se razvija hitreje kot mnoga druga področja v gospodarstvu. Razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij vodi tako vsebina, ki jo ponuja kulturni sektor, kot narava in kakovost te vsebine, ki sta bili spremenjeni in razviti s pomočjo tehnologije. Zato potrebujemo okvir za kulturni in ustvarjalni sektor, znotraj katerega se lahko ta trajnostno razvije spričo izzivov digitalne dobe. Potrebujemo sodoben, dostopen in pravno varen sistem, v katerem se lahko vsak razvije pod enakimi pogoji.

Kulturni in ustvarjalni sektor je gonilo Evrope. Zato moramo nekaj pozornosti nameniti temu področju, tudi ko gre za izobraževanje in usposabljanje. Mladim moramo zagotoviti kulturne in ustvarjalne sposobnosti – tudi v okviru vseživljenjskega učenja. Vendar moramo prav tako izboljšati poslovna znanja naših ustvarjalnih umetnikov in jim dati dobro medijsko podlago pri novih tehnologijah.

Ustvariti moramo okvir, znotraj katerega si lahko tisti, ki so zaposleni v kulturnem sektorju, zagotovijo svoje preživetje. Zato se moramo intenzivno ukvarjati z vprašanji avtorskih pravic, socialne varnosti in intelektualne lastnine, pa tudi s prostim dostopom do informacij in vsebine, da bi v prihodnosti zagotovili nadaljnji razvoj ustvarjalnega in kulturnega sektorja v digitalnem okolju in da bi lahko obdržali kulturno raznolikost in kulturno dediščino Evrope kot pomembno značilnost Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Gospa Verheyen, med vašim govorom so mi tolmači pokazali, da vam ne morejo slediti. Nisem vas prekinil, ker se mi je to zdelo težko, in zaradi tega se opravičujem tolmačem. Poslance želim obvestiti, da se sistem spreminja, tako da se opozorilni signal ne bo več prižgal predsedniku, temveč vsakemu izmed vas, medtem ko govorite. Tako lahko neposredno vidite, da vam ekipe tolmačev ne morejo slediti.

 
  
MPphoto
 

  Barbara Matera (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, „Življenje je lepo, ljubezen moja. Pogledaš svet in že je tvoj“. Te začetne vrstice preproste pesmi kažejo, kako čudovito je življenje, in nas spominjajo, da smo vsi odgovorni za svet, ki ga gradimo za naše otroke. V predstavljenem poročilu nas gospa Honeyball pravočasno opozarja, da se prihodnost naših otrok oblikuje od najzgodnejših let njihovega življenja, let, v katerih morajo institucije prevzeti ključno vlogo, če naj naši otroci odrastejo, kot si želimo.

Strinjam se s točkami poročila: Pomembno je, da države članice in Unija skupaj nosijo odgovornost za ukrepe v podporo zgodnjemu učenju otrok, vendar morajo prevzeti vlogo, ki je ni mogoče dodeliti le staršem ali tistim, ki so zaposleni v izobraževanju. Kot vedno ponavljam na sestankih Odbora za pravice žensk in enakost spolov, starši, ki živijo v revščini, pomenijo otroke, vzgojene v revščini. Otroci imajo pravico do prejema pomoči in storitev od držav članic in Unije. Če želimo premagati revščino, socialno izključenost in nepismenost, moramo naše otroke podpirati od prvih korakov.

Zato moramo vlagati v nego in vzgojo od najzgodnejšega otroštva dalje in spremljati ponujene storitve in usposobljenost ponudnikov. Vsi otroci morajo imeti dostop do izobraževanja, ne glede na njihovo socialno ozadje, in zagotoviti moramo, da bo ta možnost na razpolago tudi iskalcem azila, beguncem in vsem tistim, ki imajo dovoljenje, čeprav začasno, za bivanje v Uniji.

Gospa Honeyball poudarja raziskave in izmenjavo dobrih praks, pametno uporabo strukturnih skladov in programov, kot je Comenius, ter potrebo, da države ponovno prevzamejo svojo ključno vlogo v najzgodnejših letih vzgoje otrok, da bi zagotovile izpolnitev ciljev pametne, vključujoče in trajnostne rasti.

 
  
MPphoto
 

  Olga Sehnalová (S&D). (CS) Gospod predsednik, poročilo o zgodnjem učenju ni in ne more biti poskus poenotene ureditve te zelo posebne zadeve. Vendar je po mojem mnenju pomemben prispevek k razpravi o skupnih evropskih ciljih in vrednotah predšolske vzgoje. Raziskave na tem področju poudarjajo pomembno vlogo, ki jo ima predšolska vzgoja za zdrav razvoj otrok in njihovo nadaljnje vključevanje v družbo. Zdi se, da ima predšolska vzgoja pozitivni učinek tudi na nadaljnje izobraževanje otroka in da so naložbe v predšolsko vzgojo v najširšem smislu besede učinkovitejše od poznejšega ukrepanja. Zato je v našem interesu, da podpremo izobraževanje te vrste, med drugim tudi z namenom doseči cilje strategije Evropa 2020 in povečati število prebivalcev s kakovostno visokošolsko izobrazbo, hkrati pa zmanjšati delež ljudi, ki ne zaključijo študija. Visokokakovostna predšolska vzgoja nas lahko zelo približa tem ciljem, morda bolj, kot smo zdaj pripravljeni priznati.

 
  
MPphoto
 

  Roberta Angelilli (PPE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi želela čestitati gospe Honeyball za opravljeno delo. Zagotovitev, da imajo že v najzgodnejšem otroštvu vsi otroci dostop do izobrazbe in podpornih struktur, mora postati pravica obeh staršev, predvsem pa mater, najbolj pa otrok samih, ker pomeni, da lahko položijo trdne temelje za svojo izobrazbo, najdejo podporo pri socialnem vključevanju in osebnem razvoju ter imajo boljše možnosti, da bodo našli službo, ko odrastejo.

Bolj na splošno – kot so izpostavili drugi poslanci – sporočilo Komisije glede strategije EU o otrokovih pravicah pravi, da je leta 2009 več kot 6 milijonov mladih opustilo šolanje, potem ko so komaj končali nižjo srednješolsko izobrazbo, 17,4 % med njimi pa je končalo le osnovno šolo. Te številke so zaskrbljujoče in dajo nam misliti, da je šolski in izobraževalni sistem pogosto zanemarjen in ne prejme naložb, ki jih potrebuje.

Naložbe v kakovostno izobraževanje od najzgodnejših let življenja ne predstavljajo le temeljne izhodiščne točke za kognitivni, zaznavni in gibalni razvoj otroka, ampak je tudi predpogoj za gradnjo vključujoče družbe, ki ponuja obilje priložnosti za prihodnje generacije.

Poleg tega povečanje kakovosti in števila vrtcev in struktur za zgodnje otroštvo – kot zagotavljajo cilji, zastavljeni v sklepih zasedanja Evropskega sveta v Barceloni – omogoča zaposlenim staršem usklajevati družinsko življenje in službo. Na žalost pa statistika kaže, da morajo mnoge države članice prehoditi še dolgo pot, preden bodo dosegle te cilje.

 
  
MPphoto
 

  Nessa Childers (S&D). – Gospod predsednik, Mladi in mobilnost vsebuje mnoge spodbudne pobude. To zlasti vključuje načrte za evropsko ustanovo za študentska posojila, evropsko jamstvo za mlade, za zagotovitev, da se mladi začnejo usposabljati ali najdejo zaposlitev štiri mesece po zaključku šolanja, ter nedavno napovedan načrt Mladi na delu, namenjenem sklepanju stikov med mladimi in podjetji.

Vendar moramo biti previdni. Leta 2010 so države EU dosegle le eno od referenčnih vrednosti za izobraževanje, in to ni dobro za strategijo Evropa 2020. Če si želimo večjega uspeha pobude Mladi in mobilnost, bomo poslanci tega parlamenta v svojih volilnih okoliših morali tesno spremljati njeno izvajanje in napredek.

 
  
MPphoto
 

  Piotr Borys (PPE).(PL) Gospod predsednik, današnja razprava je ena od najpomembnejših in ključnih razprav, kar smo jih imeli v Evropskem parlamentu. Zadeva celotni kulturni in izobraževalni sektor in s tem temelj, ki trajno podpira naš prostrani evropski dom. To si moramo zapomniti in pripisati velik pomen tej razpravi, ob upoštevanju, da nam ni bilo vse dano za vedno. Vedeti moramo, da mora ta ogromni evropski dom, če naj bo trden, imeti trdne temelje in biti odporen na prihodnje potencialne krize in morda velike spremembe, ki jih ne moremo izključiti in ki morda prežijo na nas.

Zato sem se želel zahvaliti vsem poročevalcem za ta zelo dobra poročila, zlasti pa gospodu Zveru in gospe Honeyball, ker prvič uvajamo celovit pristop k izobraževanju. Našim otrokom moramo dati izjemne in obširne sposobnosti, od najzgodnejših let do visokošolskega izobraževanja. Če si danes želimo, da bi bila evropska družba mobilna, mladi pa odprti, občutljivi in sposobni, moramo imeti odgovoren pristop do celotnega področja izobraževanja, sploh pa so sedanji kazalniki zaskrbljujoče slabi. Tretjina evropskih državljanov nima nobenih poklicnih kvalifikacij.

V zvezi s kulturno razsežnostjo bi se rad zahvalil komisarki za informacijo, da bo Evropska služba za zunanje delovanje imela veleposlanike in kulturne atašeje v vseh državah sveta. Rad bi se zahvalil gospe Sanchez-Schmidt, ker podpora kulturi pomeni predvsem podporo podjetjem, povezanim s kulturo, zlasti pa pomeni podporo notranjemu vidiku kulture. Zato kulturna podjetja potrebujejo upravno podporo in manj birokracije v upravnih sistemih, prav tako pa potrebujejo podporo pri zbiranju kapitala, ki lahko pride tudi iz sredstev Unije. To je naše skupno poslanstvo in zato bi na koncu prosil komisarko, naj to resno in pomembno razpravo posreduje Svetu, ki je danes odsoten, tako da bo tudi na forumu Sveta mogoče razpravljati o teh pomembnih nalogah Evrope.

 
  
MPphoto
 

  Monika Smolková (S&D). (SK) Gospod predsednik, kot poročevalki v senci Odbora za regionalni razvoj za poročilo o sprostitvi potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij se mi zdi pomembno, da so kulturne in ustvarjalne industrije bile priznane kot instrument lokalnega in regionalnega razvoja. Veliko regij še vedno zaostaja – tudi zaradi finančne krize – kulturni in ustvarjalni projekti pa bodo gotovo pomagali ustvariti delovna mesta in prispevali h konkurenčnosti teh regij.

Za države članice, regije in lokalne oblasti je pomembno, da kar najbolje izkoristijo programe EU, ki podpirajo kulturo in ustvarjalnost, politično kohezijo, strukturno politiko in drugo. Opredelitev možnosti financiranja je pomembna za kulturne in ustvarjalne industrije. Financiranje je največja ovira za rast številnih podjetij. Zato je za zasebni kapital in javno-zasebna partnerstva pomembno, da vstopijo v kulturne in ustvarjalne industrije, kot pravi poročevalka, in da se poudari pomen sponzorstva. Podpiram predlog resolucije.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE).(GA) Gospod predsednik, zelo dobro je, da danes zjutraj razpravljamo o tej pomembni zadevi, kar kaže, kako resni smo glede kulture in izobraževanja.

– Kultura in izobraževanje sta sami po sebi neločljivi vrenoti. Obe imata pomembno vlogo pri ustanavljanju združene Evrope in pri razvoju naših gospodarstev v prihodnosti. Pobude, o katerih razpravljamo danes zjutraj, bi to spodbudile.

Mladi in mobilnost je čudovita pobuda. Mnogi so od nje že imeli koristi in jih bodo imeli tudi v prihodnosti, toda ena stvar je bistvena, in sicer da v vseh državah članicah obstaja vzajemno priznavanje kvalifikacij in diplom. To bi spodbudilo večji pretok, pa tudi dvignilo standard v vseh institucijah.

Prav tako moram povedati – mea culpa –, da sem pozno začel verjeti v zgodnje učenje. Kot mnogi sem menil, da gre le za storitev varstva otrok, zdaj pa vem, da gre za najboljšo in najbolj donosno naložbo v izobraževanje na kateri koli stopnji. Gotovo odraža star irski pregovor, „dober začetek je že pol dela“ in izvede se lahko na stopnji zgodnjega otroštva.

Prav tako želim poudariti pomen pravic intelektualne lastnine, zlasti za igralce. Mnogi so na robu preživetja in zaslužijo si, da bi imeli koristi od svoje nadarjenosti, za to pa lahko prav gotovo poskrbimo z varstvom pravic intelektualne lastnine na spletu in zunaj njega.

Prav tako želim omeniti šport, saj je tudi šport zelo pomemben del kulture in izobraževanja. Pozval sem k izvirnemu evropskemu športnemu dogodku. Če bomo to uresničili, bomo veliko prispevali k športu kot delu kulture.

Moja zadnja točka je, da sem lani obiskal Mannheim. Tam je bila pod eno streho glasbena šola, ki je vključevala produkcijo, nastope, izobraževanja, izdelavo instrumentov itd. To je nekaj, kar bi lahko posnemali tudi drugje.

 
  
MPphoto
 

  Enrique Guerrero Salom (S&D).(ES) Gospod predsednik, dovolite mi, da se pridružim besedam podpore za prebivalce Lorce v Španiji, ki jih je prizadela ta naravna katastrofa. To je dežela, ki je že večkrat izkazala svojo podporo in bo vedela ceniti podporo, ki jo danes daje Evropski parlament.

Komisarka, leta 1989 je takratni predsednik Komisije, Jaques Delors, izjavil, da bi izobraževanje in kultura morala biti duša Evrope. Zdaj vemo, da nista le duša, temveč srce in mišice Evrope. Brez enakih možnosti, ki izboljšajo možnosti vseh otrok in mladih Evropejcev, brez socialne kohezije, ki zagotavlja izobraževanje, brez konkurenčne sposobnosti, ki prispeva k širjenju znanja med vsemi državljani, bo Evropska unija šibka. Vendar bo z vso to kulturo imela na svetu mesto, ki si ga zasluži.

 
  
MPphoto
 

  Emine Bozkurt (S&D). – Gospod predsednik, leta 2014 bo preteklo 100 let od umora nadvojvode Franca Ferdinanda, ki je bil povod za začetek 1. svetovne vojne. Prav tako je v Bosni in Hercegovini v devetdesetih bila v Evropi krvava vojna. Pomembno je obeležiti te tragične dogodke, katerih posledica so bile smrtne žrtve, trpljenje, delitev in grozote, vendar je še pomembneje obeležiti in proslaviti današnjo enotnost in mir v Evropi.

Sarajevo je mesto, ki je kljub vsemu, kar se je zgodilo, ohranilo svoj večkulturni duh in moč. Da bi to priznali, bi bila pomembna simbolična poteza, če bi Sarajevo imenovali za evropsko prestolnico kulture 2014, da bi ponovno potrdili evropsko sporočilo miru in stabilnosti. Škoda bi bilo zamuditi ta zgodovinski trenutek zaradi sledenja pravilom. Šele ko opravimo s svojo preteklostjo, ko priznamo in obravnavamo svojo zgodovino, lahko odkrito pogledamo v prihodnost, zato prosim dajte Sarajevu to možnost.

 
  
MPphoto
 

  Kinga Göncz (S&D).(HU) Gospod predsednik, za starajočo se Evropo je ključnega pomena, da vsi mladi kar najbolj izkoristijo svojo nadarjenost in kasneje uspejo na trgu dela. To zahteva izobrazbo, katere cilj je že v zgodnjem otroštvu uravnotežiti neskladje priložnosti; takšno, ki posebno pozornost namenja zagotavljanju izobraževanja, poklicnega usposabljanja in zaposlitvenih prednosti vsem mladim, ne glede na njihov finančni položaj, socialno in etično ozadje, invalidnost ali druge zdravstvene težave.

Strategija 2020 namerava povečati raven visokošolske izobrazbe na 40 % in zmanjšati delež tistih, ki zgodaj opustijo šolanje, na 10 %. Da bi dosegli ta cilj, se morajo vse države članice podati na to pot. Na nekaterih področjih danes vidimo prav nasprotne težnje: znižanje starostne omejitve za obvezno izobraževanje in zmanjšanje števila visokošolskih ustanov, ki jih financira država.

Prihodnja evropska trajnostna rast in inovativna sposobnost se lahko zajamči le, če k temu vsi prispevamo, če vse države potujejo po isti poti.

 
  
MPphoto
 

  Francisco José Millán Mon (PPE).(ES) Gospod predsednik, tudi jaz bi seveda rad izrazil podporo prebivalcem Lorce.

V tej razpravi o izobrazbi želim ponoviti pomembno točko: potrebo po tem, da se v srednji šoli uvede poseben predmet, ki pokriva zgodovino, cilje in delovanje Evropske unije.

O tem vprašanju sem govoril že v prejšnjem mandatu, na plenarnem zasedanju, po neuspehu referendumov o Ustavni pogodbi. Na srečo je lani v tem parlamentu poročilo gospoda Løkkegaarda o novinarstvu in novih medijih, odobreno septembra, podprlo uvedbo tega predmeta v odstavku 13. Sam sem predložil predlog spremembe v zvezi s tem.

Nedavno se je v Španiji regionalna vlada Valencie odločila, da bo za naslednje akademsko leto vključila predmet. Gre za pobudo, ki bi jo druge regije in države morale posnemati. Razumem, da Komisija seveda podpira in pozdravlja pobude te vrste.

Gospe in gospodje, cenimo, vrednotimo le...

(Predsednik je prekinil govornika)

 
  
MPphoto
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D).(PL) Gospod predsednik, Mladi in mobilnost je ena najpomembnejših pobud strategije Evropa 2020. Spodbujati moramo gospodarsko rast, temelječo na sodobnih tehnologijah, ki jih lahko ustvarijo le izobraženi ljudje. Otrokom in mladim moramo dati pravo podporo. Poučevanje tujih jezikov, športne in kulturne dejavnosti, prostovoljno delo in izmenjave mladih – to so programi, ki bi morali biti dostopni otrokom in mladim v vseh regijah Evropske unije.

Poskrbeti moramo za izboljšanje izobraževalnih standardov in zmanjšati razhajanja – na vseh ravneh izobraževanja, od vrtca do univerze – v vseh regijah Evropske unije. Po mnenju profesorja Jaceka Kochanowicza je nezmožnost sodelovanja ena največjih težav Poljske in Evropske unije – tudi to moramo spremeniti. Človeški kapital izhaja iz izobraževanja in socialni kapital izhaja iz zaupanja med ljudmi. Naložbe v izobraževalne in kulturne programe...

(Predsednik je prekinil govornika)

 
  
MPphoto
 

  João Ferreira (GUE/NGL).(PT) Gospod predsednik, najprej bi morali pogledati okvir, v katerem imamo to razpravo. Lepe besede, ki jih tukaj poslušamo o pomenu kulture in izobraževanja, moramo primerjati s stvarnostjo. Neovrgljiva resničnost je ostro odvračanje na teh področjih; država se umika, kar ogroža njeno socialno vlogo in povečuje neenakosti pri dostopu do izobraževanja, znanja in kulture. Rezultat sta povečanje števila socialnih neenakosti in njihova poglobitev.

Resničnost v državah članicah, kot je Portugalska, je zaprtje več tisoč šol, povečanje brezposelnosti mladih in zmanjšanje varnosti zaposlitve več tisoč učiteljev, pa tudi kronično pomanjkanje sredstev za državni visokošolski sistem in povečanje stroškov študiranja v tem sistemu. Resničnost je, da se proračuni za kulturo zmanjšujejo na raven uboštva.

Zato ne smemo spregledati te stvarnosti, da so naložbe nujno potrebne: toliko bolj, če bo izvajan sramotni in mračnjaški načrt za posredovanje, ki so ga pripravili Mednarodni denarni sklad (MDS), Evropska centralna banka (ECB) in Evropska komisija.

 
  
MPphoto
 

  Nikolaos Salavrakos (EFD).(EL) Gospod predsednik, rad bi izrazil sočutje svojim rojakom; Španija je naša prijateljica in z njo sočustvujemo vedno, ko se tam kaj zgodi. Poročilo „Mladi in mobilnost“ je ena od najpomembnejših pobud, ki so del strategije Evropa 2020 za spodbujanje in zagotavljanje več priložnosti za izobraževanje in usposabljanje za mlade, in jim pomaga pri prehodu od izobraževanja na trg dela. Izobraževanje, vseživljenjsko učenje in kultura gotovo vodijo k napredku. Grški pregovor pravi, da glave ustvarjajo kapital in ne obratno, zato moramo opredeliti, poudariti in razviti spretnosti in sposobnosti naših mladih, kar lahko naredimo, če zagotovimo, da lahko najdejo zaposlitev v skladu s svojimi kvalifikacijami in sposobnostmi.

(Predsednik je prekinil govornika)

 
  
MPphoto
 

  Andrew Henry William Brons (NI). – Gospod predsednik, ta poročila so v najboljšem primeru polna protislovij in v najslabšem popolnoma dvolična.

Z odobravanjem govorijo o raznolikosti, pa vendar pozdravljajo odpravo razlik med narodi. Raznolikost, ki jo spodbujajo v državah članicah, vključuje spodbujanje kultur novih priseljencev, ki so vse drugo kot evropske. Tako kot se spreminja prebivalstvo, se spreminja njihova kultura. Avtohtone kulture bodo razseljene in izgubljene. Govorijo o svobodi izražanja, vendar so prepričljivi le, ko izražajo svojo nestrpnost do tistih, s katerimi se ne strinjajo.

Želijo spodbujati le tiste kulturne vrednote, ki jih odobravajo; tiste, ki so v skladu s tako imenovanimi „evropskimi“ vrednotami. Na političnem področju smo v torek videli odnos tega parlamenta do svobode govora, ko je glasoval o predaji poslanca tega parlamenta na zrežiran sodni proces za izmišljeno kaznivo dejanje, ne da bi sploh dobil priložnost, da bi se lahko branil.

 
  
MPphoto
 

  Damien Abad (PPE).(FR) Gospod predsednik, sedanji položaj mladih v Evropi je zelo zaskrbljujoč – kot se zavedate –, saj je pet milijonov mladih brezposelnih.

Danes sem navdušen nad ambicijo Evropske unije, ki želi demokratizirati dostop mladih v Evropi. Vendar menim, da moramo iti dlje od tega programa „Mladi in mobilnost“ ter se predvsem izogniti pasti, da bi se želeli univerzitetne izobrazbe za vse mlade. Upoštevati moramo vse skupine mladih, tudi tiste, ki so najbolj oddaljeni od Evropske unije, in seveda vajence. Ob upoštevanju tega menim, da bi morali nujno uvesti pristen program mobilnosti za te ciljne skupine, poleg programa Leonardo. Menim, da je ime Erasmus, zaščitni znak Erasmus, treba uporabiti za vse programe in v različnih oblikah, zlasti za vajence, tako da bomo imeli potrebne ambicije za dosego naših ciljev.

Drugo vprašanje je financiranje. Zagotoviti moramo sredstva, saj ste mnogi poudarili, da bi mladi in izobraževanje morali biti najpomembnejši prednostni nalogi za prihodnost Unije.

 
  
MPphoto
 

  Luís Paulo Alves (S&D).(PT) Gospod predsednik, to je priložnost za izjemno zavezanost socialni mobilnosti mladih in odločilna zaveza za usposabljanje generacije z odprtim pogledom na svet; generacije, ki ima zaradi globalne vizije in razmišljanja sposobnosti, da prispeva k razvoju svojih regij in k napredku Evrope. Razlog za to je, da če imajo mladi Evropejci izkušnje s študijem, delovno prakso ali zaposlitvijo v drugi državi, ne bodo le pridobili večjih sposobnosti, postali bolj neodvisni in imeli boljše vizije, ampak bodo predvsem pridobili ogromno dodano vrednost zaradi stika z drugimi Evropejci in izmenjavo izkušenj z njimi.

Bolj kot kdaj koli Evropa potrebuje generacijo Evropejcev, ki se poznajo in si zaupajo in ki poznajo in zaupajo Evropi, da bi projekt popeljali naprej. Zato dovolite vsem iz Fajã Grande v Azorih, najzahodnejši točki Evrope, da pri tem sodelujejo. Zagotoviti moramo, da nihče ne bo izostal zaradi finančnih razlogov.

 
  
MPphoto
 

  Jaroslav Paška (EFD). (SK) Gospod predsednik, poročilo o zgodnjem učenju omenja pristop do izobraževanja, temelječ na delovnih izkušnjah, za otroke iz revnejših družin. Poročevalka med njimi opredeli otroke iz romskih družin, ki imajo zelo omejen dostop do zgodnjega učenja, kot najbolj ogroženo skupino.

Zato je za države članice zelo pomembno, da ustvarijo posebne pogoje za dostop do zgodnjega učenja za otroke, katerih družine jim iz različnih razlogov ne zagotovijo gradiva in družinske podpore, ki bi jim brez večjih težav omogočili udeležbo v standardnem izobraževalnem sistemu. Posebno skrb za otroke iz bolj tveganih skupin pa je treba zagotoviti zelo preudarno, da bi se izognili stigmatizaciji teh otrok ali družin, kar bi lahko povečalo tveganje za njihovo socialno izključenost.

Zato moramo sistematično spremeniti in izboljšati mehanizme za posebno skrb za te otroke, da lahko v našo družbo uspešno vključimo kar največje število otrok iz ogroženih skupin.

 
  
MPphoto
 

  Franz Obermayr (NI).(DE) Gospod predsednik, prva tri leta otrokovega življenja so ključna za umski razvoj in učenje jezika. Brez določene ravni znanja jezika je nadaljnje učenje komajda možno, saj se pomanjkljivo znanje jezika v poznejših letih le stežka odpravi.

V poročilu je omenjeno, da se večina priseljenskih otrok v EU izobražuje brez ustreznega znanja jezika. Obenem je v poročilu navedeno, da priseljenske družine in manjšine, kot so Romi, precej manj uporabljajo ponujene storitve predšolske vzgoje kot druge družine. Ne smemo dopustiti, da se raven naših šol še naprej vztrajno znižuje, ker toliko otrok preprosto ne razume pouka. Z drugimi besedami, ob vstopu v šolo mora vsak otrok – priseljenski ali ne – toliko obvladati nacionalni jezik, da lahko spremlja pouk.

 
  
MPphoto
 

  Joanna Katarzyna Skrzydlewska (PPE).(PL) Gospod predsednik, vzpostavljanje evropskega okvira za zgodnje učenje, ki temelji na skupnih ciljih in vrednotah, nas usmerja v pravo smer za uskladitev naših izobraževalnih sistemov. Poudarjanje pomena prvih let življenja v nadaljnjem razvoju človeka in izpostavljanje potenciala, ki je značilen za zgodnje otroštvo, je izjemno pomembno v okviru izvajanja strategije 2020. Zame je tema, o kateri razpravljamo, v današnjih razmerah izjemno pomembna. V moji državi je prejšnji mesec začel veljati nov zakon o oblikah varstva otrok, ki še niso dopolnili treh let. Novi zakon razširja obseg ustanov za varstvo otrok in uvaja številne nove oblike varstva: otroške klube, dnevne negovalce, zakonite varuške in vrtce na delovnem mestu. Namen teh sprememb je ustvariti ugodne pogoje za pravilen razvoj otrok. Različne možnosti varstva omogočajo, da je ta razvoj deležen pomoči in spodbud na vseh področjih, obenem pa se izkorišča naravni potencial otroka. Odprtje vrtcev na delovnem mestu bo staršem olajšalo vrnitev na delovno mesto po daljšem premoru.

(Predsednik je prekinil govornico)

 
  
MPphoto
 

  Evelyn Regner (S&D). – Gospod predsednik, ko omenjamo pobudo Mladi in mobilnost, govorimo o denarju, toda v prvi vrsti govorimo o prihodnosti. Inovativnost, ustvarjalnost, zaposljivost so teme, ki so res pomembne za vse nas v Evropski uniji. Dobro je, da se je Komisija osredotočila na ta ključni trenutek vstopa na trg dela, in prav na to bi se rada osredotočila tudi jaz. Mladi se srečujejo z žalostno resničnostjo, s slabimi delovnimi pogoji današnjih pripravništev, celo z izkoriščanjem. Seveda je tu tudi zaznamovanost, ko se ob vstopu na trg dela sprašujejo „ali me zares potrebujejo?“ glede na tako visoke stopnje brezposelnosti.

To je po mojem mnenju res pomembna tema, zato pozivam komisarko, naj prosim poskrbi za nadaljevanje in se prav tako osredotoči na prihodnost, da bi ustvarila neke vrste statut za pripravništva, ki določa pravila proti izkoriščanju...

(Predsednik je prekinil govornico)

 
  
MPphoto
 

  Androulla Vassiliou, članica Komisije. – Gospod predsednik, na začetku bi rada izrazila sočutje Komisije in njeno solidarnost z ljudmi v Lorci ter njenem sosedstvu. Kot otrok sem doživela zelo močan potres v svojem domačem mestu in vem, kako grozljiva je ta izkušnja.

Kot Evropejci ne smemo biti zadovoljni s stanjem evropskega izobraževalnega sistema. Ne moremo sprejeti, da eden od sedmih mladih zapusti šolo brez sposobnosti in kvalifikacij, ki jih potrebuje, da bi našel zaposlitev in imel izpolnjujoče življenje. Niti ne sprejmem, da eden od petih majhnih otrok ne zna pravilno brati.

Resnično se moramo popolnoma posvetiti našim izobraževalnim sistemom. Okrepiti jih moramo z okrepitvijo naših programov mobilnosti, ker preko mobilnosti majhni otroci, študenti, delavci in prostovoljci dobijo prečne spretnosti, ki jih ne morejo pridobiti s formalnim izobraževanjem. Mislim, da je zmanjševanje proračunov za izobraževanje zelo kratkovidna politika. Ponovno prosim države članice in vlade, naj tega ne delajo, zlasti v časih krize, ker bo to imelo zelo negativne posledice na prihodnost. Sodelovati moramo, da bi v naslednjem večletnem finančnem okviru zagotovili, da bo preskrba za izobraževanje in mobilnost višja kot zdaj, ker to potrebujemo za izhod iz krize in za dajanje pomena našim ljudem.

Spoštovana poslanka je omenila subsidiarnost. Naj vam zagotovim, da vse naše politike in vsa naša priporočila o izobraževanju in kulturi v celoti priznavajo in so v skladu s pravili subsidiarnosti. Državam članicam ne ukazujemo. Državam članicam preprosto dajemo priporočila. Dajemo jim platformo za sodelovanje, za izmenjavo dobrih praks in da se ena od druge učijo.

Kulturne in ustvarjalne industrije so pomembne – kot ste omenili mnogi izmed vas – kot gonilo za razvoj in ustvarjanje delovnih mest. Vendar se prav tako spomnimo, da imajo te ustvarjalne in kulturne industrije vrednost same po sebi. Ustvarjalnost in kultura sta vrednoti Evropske unije, ki smo jih okrepili in ju moramo ohraniti. Po analiziranju prispevkov, ki smo jih na to temo prejeli od zainteresiranih strani, in po javnem posvetovanju z zainteresiranimi stranmi bomo kmalu predložili priporočila, kako bi morali okrepiti in podpreti kulturne in ustvarjalne industrije, da bi razvili in dobili rezultate, ki jih pričakujemo.

Glede zunanje razsežnosti kulture – kulture v naših zunanjih odnosih – mislim, da smo odgovorni, da to naredimo. Ne pozabimo, da smo vsi podpisali in sprejeli konvencijo Unesca o kulturni raznolikosti. Sodelovati moramo z državami, ki so sprejele konvencijo, da bi zagotovili njeno izvajanje. Naj poudarim, da bodo takšne kulturne izmenjave z zunanjim svetom koristile ne le njim, temveč tudi nam, ker bogatimo našo kulturo, naše znanje in naše vrednote v svetu.

Na koncu, opazila sem močno podporo, ki ste jo vsi izrazili Sarajevu, da bi prejel naziv prestolnica kulture 2014.

 
  
MPphoto
 

  Milan Zver, poročevalec.(SL) Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Hvala tudi za to, da ste tako demokratično in širokogrudno vodili to razpravo, da se je lahko veliko mojih kolegov vključilo vanjo. Razprava je bila nadvse kvalitetna in poudarila naslednje: želimo, da bi okrepili in še ohranili že obstoječe programe mobilnosti v okviru programa vseživljenjskega učenja kakor tudi programa mladih v akciji. Želimo sporočiti tudi državam članicam, da posvečajo več pozornosti in tudi več denarja mladinskim politikam, ki so večsektorske. In želimo tudi, da se iz te razprave ustvari neka kolateralna korist, da države članice vendarle tudi nadaljujejo z reformami svojih izobraževalnih sistemov, socialnih politik, tudi reform trga in podobno.

Rad bi poudaril samo odgovor na nek očitek, ki se je pojavil v razpravi. Dosje, poročilo Mladi in mobilnost se ne fokusira preveč na poudarjanje pomena trga; temu smo se celo želeli izogniti, tako da smo večkrat poudarjali, da se morajo izobraževalni sistemi prilagoditi potrebam družbe in gospodarstva, da se ta velika razpoka, velik prepad čim bolj zmanjša in da mladim omogoči čim bolj gladek vstop na trg dela. In to, zanimivo, to je bilo tudi poudarjeno s strani mladinskih organizacij, ko smo pripravljali to poročilo.

Skratka, jaz bi rad na koncu poudaril naslednje: izkoristimo vso to pozitivno energijo, ki jo čutimo tukaj v Evropskem parlamentu, hramu evropske demokracije, kakor tudi v Evropski komisiji, in naredimo vse, da to poročilo ne bo ostalo samo črka na papirju.

 
  
MPphoto
 

  Mary Honeyball, poročevalka. – Gospod predsednik, vsem bi se rada zahvalila, da smo danes imeli tako koristno in konstruktivno razpravo. Velika večina z le eno ali dvema opaznima izjemama je močno podprla moje poročilo o zgodnjem učenju in ostala poročila, o katerih smo danes razpravljali. Mislim, da smo res označili pot za prihodnost, da je izobraževanje zelo pomembno. Ni pomembno le za otroke, za zelo majhne otroke, o katerih sem govorila, in mlade, o katerih je govoril moj kolega, ampak je prav tako pomembno za prihodnost Evrope. Zato močno podpiram, kar je rekla komisarka, da bi države članice zdaj morale še naprej vlagati v izobraževanje in ne bi smele uporabljati gospodarskih razmer za znižanje sredstev, ker bi bilo zmanjševanje sredstev v izobraževanju najslabše, kar bi lahko naredili.

Pri izobraževanju gre za našo prihodnost, gre za to, da imamo odrasle, ki so zaposljivi, primerni, zdravi, ki ne bremenijo naših socialnih služb. Razumemo, da moramo to sporočilo poslati nazaj našim državam članicam, da lahko izvajajo svojo subsidiarnost za zagotovitev, da bo to, o čemer smo se pogovarjali tukaj, dejansko izvajano v praksi.

 
  
MPphoto
 

  Marietje Schaake, poročevalka. – Gospod predsednik, vračam se z nekaj konkretnimi ukrepi glede poročila o vlogi kulture v zunanjem delovanju EU, o katerem smo govorili zjutraj. Začeti želim s citatom madžarskega diplomata iz Združenih držav, gospoda Simonyija, ki je rekel „rokenrol je bil iz kulturnega vidika odločilni element za odpiranje komunističnih družb in njihovo približevanje svobodnemu svetu“. Če pogledamo današnje vstaje mlade generacije na Bližnjem vzhodu, lahko vidimo, da je danes odprti internet tisti odločilni element za vstopanje v svobodni svet. Potrebujemo strategijo za internetno svobodo, ki bo omogočila svobodno izražanje, dostop do informacij in dostop do kulturne in izobraževalne vsebine.

To je prednostna naloga, vendar je v poročilu še mnogo več konkretnih predlogov, za katere že obstajajo temelji tako v Lizbonski pogodbi kot v ratifikaciji konvencij Unesca. Zdaj jih je treba izvajati v praksi.

Služba za zunanje delovanje bi morala usklajevati delo različnih generalnih direktoratov in ustvariti generalni direktorat za kulturno in digitalno diplomacijo. Osebje Evropske službe za zunanje delovanje mora biti usposobljeno in vsako predstavništvo EU potrebuje kulturnega atašeja. Potrebno je usklajevanje, racionalizacija in vključevanje na podlagi medinstitucionalne projektne skupine, ki mora poročati Evropskemu parlamentu.

Komisijo prosimo, naj leta 2011 sprejme zeleno knjigo, za njo pa sporočilo o strategiji za kulturno sodelovanje v zunanjem delovanju EU. Prav tako pozivamo h gradnji zmogljivosti preko financiranja pobud, ki so neodvisne od vlade, in spodbujati želimo kulturne dejavnosti EU v preostalem svetu tudi na spletu.

Obstoječi programi, kot sta evropska sosedska politika in evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, imajo kulturne sestavine, ki jih je treba usklajevati in strateško razporediti. Prav tako moramo zaščititi in spodbujati kulturno dediščino, na primer preko programa Blue Shield, in vključiti se moramo v dialoge o kulturni politiki s tretjimi državami.

Človekove pravice je treba spoštovati in kulturni argumenti se nikoli ne morajo uporabiti za upravičevanje kršitev človekovih pravic. Priporočam, da kolegi preberejo poročilo. Mislim, da ta razprava kaže, da v EU potrebujemo še veliko več razprav o kulturi.

 
  
MPphoto
 

  Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, poročevalka(FR) Gospod predsednik, komisarka, po vseh teh govorih se želim zahvaliti kolegom poslancem, poročevalcem v senci in poročevalcem odborov, ki so pripravili mnenja, mi predlagali mnogo idej in pomagali izboljšati besedilo, o katerem danes glasujemo.

Zdaj bi rada z vami pogledala malo dlje. Kako bomo nadaljevali v zvezi s tem poročilom? Evropsko komisijo prosimo, naj pripravi belo knjigo, nadaljevanje njene zelene knjige, da se opravi pregled, ki bo pripeljal do prave strategije za ustvarjalne in kulturne industrije. Prav tako nestrpno pričakujemo zakonodajne predloge o načinu obdavčenja kulturnih dobrin, o vodenju družb za kolektivno upravljanje in o proračunskih sredstvih za programe, ki se nanašajo na kulturo, izobraževanje in medije.

Naše ambicije moramo spremeniti v konkretne ukrepe. Zakaj ne bi takoj uvedli nižjega DDV za vse kulturne izdelke, ki uporabljajo fizični medij ali so na spletu? Razlike v obdavčenju povzročajo izkrivljanja, ki so brez izjeme v nasprotju s konkurenčnostjo evropskih podjetij. Američani imajo zaradi davčnega moratorija na te storitve že dolgo konkurenčno prednost. Ali bo Evropa naredila kaj v zvezi s tem? Zakaj ne bi razmislili o enotni ceni digitalnih knjig po vsej Evropi? Francoski politik, Edouard Herriot, je nekoč rekel: „Kultura je tisto, kar nam ostane, potem ko smo vse pozabili“. Kljub vsemu je lahko kultura hitro pozabljena, če je ne varujemo, če je ne ohranjamo, če se zanjo ne zanimamo.

Upam, da si bo Evropa namenila sredstva za spodbujanje svoje kulture, tako da lahko njen model in dediščina uveljavljata svoj vpliv in da lahko Evropa brani svojo identiteto ter krepi svoje gospodarstvo.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Prejel sem en predlog resolucije(1), predložen v skladu s členom 115(5) poslovnika.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo danes opoldne.

Pisne izjave (člen 149 poslovnika)

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki.(RO) Prihodnost Evropske unije temelji na njenih mladih, na njihovem potencialu in sposobnosti, da sprejmejo sedanji projekt EU in ga popeljejo v novo razsežnost vključevanja in sodelovanja držav članic. Prvi pogoj za to, da bodo današnji mladi postali jutrišnji državljani Evrope, je to, da mladi spoznajo drug drugega. To pomeni, da pridejo v stik s kar se da veliko kulturami v Evropi, se prosto gibajo in študirajo v kar se da veliko državah članicah. Ob upoštevanju tega menim, da morajo programi vseživljenjskega učenja, kot sta Erasmus ali Leonardo da Vinci, v prihodnjih letih prejeti znatnejšo finančno podporo oblasti. Evropa potrebuje to, da čedalje večje število evropskih dijakov in študentov prihaja v stik z novim družbenim, izobraževalnim in kulturnim modelom. Prepričana sem, da bodo programi mobilnosti za mlade uspešno privedli do resnične spremembe odnosa evropskih mladih ter ustvarili skupno vizijo za mlade glede pomena Evrope na področjih od izobraževanja, znanosti in raziskav do kulture in naših skupnih vrednot.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Baudis (PPE), v pisni obliki.(FR) To poročilo pošilja jasno sporočilo: Evropska unija mora v svojo zunanjo politiko vključiti dosledno in usklajeno kulturno strategijo. Vezi, ki še posebno združujejo Evropo in države južno od Sredozemlja, se korenito spreminjajo. V arabskem svetu veje veter svobode. Kultura je pomemben pripomoček. Prispeva k živi in dolgotrajni demokraciji. Kulturne in izobraževalne izmenjave spodbujajo nastanek organizirane civilne družbe. Kulturno sodelovanje je tudi eden od ključev do uspeha Unije v Sredozemlju. To sodelovanje vodi do izmenjave in medsebojnega vplivanja ter spoštovanja in boljšega vsakodnevnega razumevanja med narodi.

 
  
MPphoto
 
 

  Sergio Berlato (PPE), v pisni obliki. (IT) Evropska unija je že od devetdesetih let prejšnjega stoletja priča eksponentni rasti kulturnih in ustvarjalnih industrij z vidika števila delovnih mest, ki so jih ustvarile te industrije, in njihovega prispevka k bruto domačemu proizvodu. Narava teh industrij je dvojna: z gospodarskega vidika pomagajo ustvarjati delovna mesta in rast, s kulturnega vidika pa omogočajo socialno vključevanje državljanov. Zelena knjiga Komisije uradno priznava gospodarski in socialni pomen tega sektorja gospodarstva. A medtem ko nekateri naši mednarodni partnerji že obsežno uporabljajo številne vire, ki jih ponujajo kulturne in ustvarjalne industrije, Evropska unija še ni razvila strategije na podlagi kulturnih dejavnosti. Po mojem mnenju izzivi globalizacije tem industrijam zagotavljajo odlične možnosti za razvoj, ki bodo verjetno povečale potencial gospodarske rasti in rasti zaposlovanja. Konkretno, sposobnost kulturnih in ustvarjalnih industrij, da povečajo socialno in ozemeljsko kohezijo, bo odvisna od strateškega vlaganja. Prav tako bodo potrebni sodelovanje z lokalnimi organi, posredovanje strokovnega znanja in izkušenj ter izmenjava dobrih praks. Menim tudi, da je močnejše varstvo pravic intelektualne lastnine bistven pogoj za zaščito kulturne raznolikosti v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki.(LT) Sporočilo Evropske komisije z naslovom Predšolska vzgoja in varstvo je dobrodošla pobuda, saj preučuje težave pri izobraževanju otrok, njen namen pa je vzpostaviti sredstva za zagotovitev najboljšega začetka v jutrišnjem svetu za otroke. Vendar po mojem mnenju v tem dokumentu Komisije manjka analiza raziskav in podatkov o izobraževanju, varstvu in socialni zaščiti otrok ob upoštevanju informacij iz vseh 27 držav članic Evropske unije. Poleg tega bi rada poudarila tesno povezavo med družbeno-gospodarsko prikrajšanostjo ter možnostmi za zgodnje izobraževanje in poučevanje otrok, saj je veliko manj verjetnosti, da bodo družine z nizkimi prihodki uporabile storitve ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo. Zato nekateri od teh mladih pozneje niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo. Razumem prizadevanja Komisije za spodbujanje držav članic k izmenjavi primerov dobre politike in prakse ter uporabi odprte metode usklajevanja, vendar bi bilo veliko koristneje in učinkoviteje, če bi pripravili in sprejeli skupna merila kakovosti. To bi spodbudilo zbiranje in primerjanje podatkov v vseh državah članicah Evropske unije, saj je zbiranje podatkov še posebno pomembno za zaznavanje napredka in merjenje rezultatov. Rada bi poudarila, da manjkajo predvsem informacije o otrocih iz družin s socialnimi težavami, otrocih s posebnimi potrebami in prikrajšanih otrocih.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Brzobohatá (S&D), v pisni obliki. (CS) To samoiniciativno poročilo obravnava vprašanje študijske mobilnosti mladih, ki izhaja iz strategije 2020. Nedvomno je prav, da se konkurenčnost mladih poveča s tem, da se v okviru univerzitetnega izobraževanja vzpostavijo pogoji za to, da bodo mladi preživeli vsaj eno leto v drugi državi članici. Mobilnost, sistem priznavanja kreditnih točk in drugi ukrepi bodo omejili naraščanje brezposelnosti mladih, ki danes v EU v povprečju znaša 21 %, kar je skrb vzbujajoč podatek. Osebno zelo toplo pozdravljam poziv Komisiji in državam članicam v zvezi s podpiranjem prostovoljnih dejavnosti in tem, da se v zakonodajo uvedejo ukrepi, ki bi omogočili, da se prostovoljna dejavnost brezposelnih prizna kot delovna doba. Ta ukrep bo zlasti pri mladih okrepil delovne navade ter povečal konkurenčnost in motivacijo pri iskanju zaposlitve. Po mojem mnenju ni nič manj pomembna stalna povezava med zahtevami trga dela in poklicnim izobraževanjem, povezava, ki mora biti v tem pogledu izjemno prilagodljiva, tako da bo prihodnje diplomante mogoče kar najbolje umestiti na trg dela in postopoma zmanjšati brezposelnost mladih.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki.(RO) Rad bi poudaril, da zelo podpiram okvir Mladi in mobilnost, ki je namenjen izboljšanju izobraževalnih sistemov in sistemov poklicnega izobraževanja v Evropi. Menim, da je to nadvse pomembno za razvoj posebnih politik, ki podpirajo mobilnost mladih in omogočajo njihov stabilen prehod od izobraževalnega sistema do zaposlitve. Treba je upoštevati pomemben dejavnik, namreč, da so mladi ena od družbenih skupin, ki jih je svetovna gospodarska kriza močno prizadela. Naša dolžnost je, da podpremo mlade, ki vstopajo na trg dela, zaradi njih samih in zato, da se podpre evropsko gospodarstvo. Današnji mladi so jutrišnji voditelji. Zato je nujno, da imajo možnost razvijati svoje spretnosti, sposobnosti in znanje zdaj, tako da bodo v bližnji prihodnosti lahko dejavno prispevali k rasti in razvoju Evropske unije. Položiti moramo temelje za konkretne politike, ki bodo podprle mlade ter jim zagotovile večjo mobilnost in možnosti za študij v tujini. Vloga te mobilnosti ni samo podpiranje gospodarstva, temveč obenem tudi zagotavljanje izjemno pomembnega prispevka k vzpostavljanju kulturne kohezije na evropski ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Kinga Gál (PPE), v pisni obliki.(HU) Menim, da je naša razprava o izobraževanju in kulturi pomembna, in rada bi dodala pristop, ki ga do zdaj pri številnih pomembnih razmislekih ni bilo. Vzajemno razumevanje in spoštovanje sta temeljna pogoja za tradicionalne nacionalne skupnosti, manjšine in večine, ki usklajeno in uspešno živijo skupaj. Pri tem ima izobraževanje pomembno vlogo. Če bi se v šolah večine poučevali zgodovina in literatura manjšinskih skupnosti ter če bi prizadevanja za izobraževanje manjšine vključevala kulturo večine, bi skupnosti, ki živijo skupaj, bolj usklajeno shajale ena z drugo. Tudi učenje jezikov ima pomembno vlogo pri kulturnem razumevanju. To ne velja samo pri procesu učenja svetovnih jezikov, temveč tudi v odnosu med večinami in manjšinami, ki živijo ena ob drugi. Ne samo, da bi se morale manjšine učiti jezika večine, temveč bi po mojem mnenju moralo biti tudi obratno. Vsi bi lahko imeli bogatejše življenje in to bi omogočilo vzpostavitev vzajemnega spoštovanja. Obenem bi odraščajoče generacije z znanjem jezika druga druge razvile veliko bolj pozitivno medsebojno naravnanost in bi lahko lažje vzpostavile odnose s svojimi sovrstniki, kar bi bilo odločilno za prihodnost teh regij. In za konec, zdi se mi pomembno omeniti pomen temeljitega razumevanja kulturne dediščine, tako da skupnosti, ki živijo skupaj, lahko priznajo in spoštujejo kulturne vrednote druga druge. Menim, da je konkretna naloga Komisije spodbujanje vseh teh vprašanj, medtem ko je konkretna naloga Parlamenta okrepitev teoretične in politične podpore.

 
  
MPphoto
 
 

  Filiz Hakaeva Hyusmenova (ALDE), v pisni obliki.(BG) Mladi so gonilna sila vsake družbe in njene prihodnosti. Njihovo izobraževanje, poklicno usposabljanje, kvalifikacije in vključevanje na trg dela so podlaga za uresničevanje ciljev Evropa 2020, ki so namenjeni pametni, trajnostni in vključujoči rasti. Zato sem trdno prepričana, da mora Evropa še naprej vlagati v njihov razvoj in da bi bilo treba pobude, kot so Erasmus, Leonardo ter Mladi in mobilnost, stalno razvijati naprej in jih popularizirati. Izboljšanje kakovosti izobraževanja in usposabljanja ter dostopa mladih do njiju je pomemben korak na poti k zmanjšanju brezposelnosti in razvijanju evropskega gospodarstva. Na žalost v Evropi še vedno obstajajo regije in družbene skupine, pri katerih so pogoji za to omejeni. Za rešitev te težave je treba uskladiti prizadevanja. Pomembno je tudi, da se programi izobraževanja in usposabljanja tesneje povežejo s potrebami podjetij ter da se spodbudita potencial in ustvarjalnost mladih, tako da bodo mladi konkurenčnejši na trgu dela. Podpiram prizadevanja za spodbujanje mobilnosti mladih tako med njihovim izobraževanjem kot v povezavi z njihovim poklicnim življenjem. Menim, da je to pomemben pogoj za razvijanje novih spretnosti in zavedanje mladih o njihovi evropski identiteti.

 
  
MPphoto
 
 

  Filip Kaczmarek (PPE), v pisni obliki.(PL) Kulturna razsežnost zunanjega delovanja EU je pomembna in zelo potrebna. Evropska kultura po svetu na splošno velja za privlačno in zaželeno. Težje je najti sprejemanje evropskih vrednot. Med delom v skupni parlamentarni skupščini AKP-EU sem bil večkrat priča kulturnim razlikam in njihovim posledicam.

Kot Evropejci poskušamo sistematično spodbujati vrednote in načela, ki so za nas temeljni in neodtujljivi. To precej pogosto naleti na pomanjkanje razumevanja pri naših partnerjih. Nekateri od njih v tem vidijo celo nekakšen kulturni imperializem. Ravno zato je tako težko prepričati naše partnerje, da vrednote, ki jih spodbuja Evropska unija, niso poskus, da bi drugim vsilili svoj način razmišljanja. Dejstvo, da poskušamo razširiti svoje ideale, na primer na področju človekovih pravic, preprosto izhaja iz moralne dolžnosti. Spoštujemo razliko in raznolikost, vendar se ne moremo odreči načelom, ki jih štejemo za temeljna. Ne bomo sprejeli diskriminacije in ne bomo se odrekli varstvu človekovega življenja in človekovega dostojanstva. Glede tega je Unija enotna in popolnoma soglasna.

 
  
MPphoto
 
 

  Ádám Kósa (PPE), v pisni obliki.(HU) Rad bi čestital gospe Honeyball za odlično delo in omembo kritičnih točk, ki jim v preteklosti morda ni bilo namenjene dovolj pozornosti. Mednje spada zlasti priznavanje povezave med revščino, prikrajšanostjo in slabim šolskim uspehom. Kolege poslance bi rad opomnil, da obstaja še ena povezava: prikrajšanost je še posebno izrazita v primerih, v katerih otrok živi z invalidnostjo, ki je neustrezno obveščeni starši ne razumejo in ne sprejemajo. Tej težavi se bom natančno posvetil v poročilu, ki ga trenutno pripravljam. Delo, ki ga je opravila gospa Honeyball, in zlasti sprejetje na otroku temelječega pristopa bosta v prihodnosti odlična referenčna podlaga. Osnutek poročila „opozarja na pomen vsega zgodnjega učenja za pridobivanje znanja, zlasti za učenje jezikov, dojemanje pojma o večjezičnosti ter jezikovni raznolikosti“, kar z veseljem in navdušenjem podpiram. Strinjam se, da sta podpiranje zgodnjega razvoja invalidnih otrok in zagotavljanje pomoči tem otrokom pri pridobivanju ustreznih jezikovnih sposobnosti temeljna naložba v človeške vire, kar predstavlja enkratno življenjsko priložnost. Pomembno je tudi to, da se morajo gluhi otroci za razvoj svojih jezikovnih sposobnosti najprej naučiti svojega maternega jezika (znakovnega jezika), kar jim bo omogočilo, da bodo v prihodnosti postali resnično večjezični. In to je naložba za uresničitev ciljev EU 2020 in povišanje stopnje zaposlenosti, da se vzpostavi dostopnejša, bolj vključujoča in bolj trajnostna družba.

 
  
MPphoto
 
 

  Paweł Robert Kowal (ECR), v pisni obliki.(PL) Podpora mobilnosti mladih, zlasti mladih iz držav vzhodnega partnerstva in Unije za Sredozemlje, je še posebno pomembna zaradi zadnjih dogodkov v Belorusiji in Severni Afriki. Procese demokratične preobrazbe, ki se zdaj začenjajo v Egiptu in Tuniziji, je mogoče okrepiti zaradi prizadevanj EU za izobraževanje državljanov teh držav v duhu demokracije ter spoštovanja pravne države in človekovih pravic.

Izobraženi državljani so največji sovražnik diktatorjev in totalitarnih režimov. Pri organizaciji takšnih programov se lahko uporabijo izkušnje držav članic EU. Na Poljskem na primer obstaja program štipendiranja Konstanty Kalinowski, ki ga med drugim upravlja center za vzhodnoevropske študije na Univerzi v Varšavi – mednarodni študijski center, ki študentom z vzhoda in Balkana omogoča študij na Poljskem. Unija bi morala okrepiti tudi prizadevanja za ustanovitev univerze vzhodnega partnerstva po vzoru Evrosredozemske univerze v Sloveniji. Evropska unija bi morala podpreti pobude mladih in nadarjenih ljudi za spodbujanje posebnih političnih strategij. Dober primer takšne dejavnosti je spletno mesto Eastbook.eu, katerega ustanovitelji več tisoč uporabnikom interneta vsak dan zagotavljajo informacije o dogodkih v državah vzhodnega partnerstva in poteku programa. Evropska unija bi morala podpreti tudi študijske obiske mladih iz držav članic v sosednjih državah. To pomaga odpravljati kulturne ovire. Pri tem je treba pohvaliti pobudo Eurobus – potovanje po Ukrajini, ki se vsako leto organizira za mlade iz držav članic EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki.(PL) Sprejetje nove strategije EU, strategije Evropa 2020, junija lani naj bi nam pomagalo odpraviti gospodarsko krizo in prispevalo k nadaljnjemu razvoju Evropske unije. To je tudi pomemben korak v zvezi z ohranjanjem in celo povečanjem mobilnosti mladih.

Ena od prednostnih nalog strategije Evropa 2020 je pobuda Mladi in mobilnost, katere cilj je izboljšati rezultate naših sistemov izobraževanja in olajšati vstop mladih na trg dela. Cilj naj bi se uresničil, kot nakazuje ime, z razvojem zamisli o izmenjavi mladih in zagotavljanjem pomoči mladim pri pridobivanju novega znanja in spretnosti. Statistični podatki kažejo, da zdaj kar 15 % mladih predčasno konča izobraževanje in tako pridobi kvalifikacije, ki ne ustrezajo potrebam trga dela. Poleg tega samo približno tretjina ljudi konča visokošolsko izobraževanje in ta delež je znatno nižji kot na primer v Združenih državah Amerike ali na Japonskem. Zato je eden od najpomembnejših izzivov za Evropsko unijo potreba po tem, da se tema dvema težavama namenita posebna pozornost in finančna podpora. Vendar se položaj ne bo izboljšal, če Komisija in države članice ne bodo upoštevale smernic iz strategije Evropa 2020. Mobilnost mladih je ključna za nadaljnji razvoj Evrope in če si prizadevamo za status najbolj inovativnega gospodarstva na svetu, ne smemo opustiti vlaganja v človeški kapital in predvsem v mlade.

 
  
MPphoto
 
 

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE), v pisni obliki.(RO) Evropska unija v okviru sedanje gospodarske krize potrebuje globalno strategijo na podlagi inovativnosti in ustvarjalnosti, ki bo prispevala h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest. Ravno zato je treba spodbujati kulturne in ustvarjalne industrije. Zato menim, da moramo zdaj v Evropi zagotoviti boljše širjenje ustvarjalnih del in prost dostop do njih na spletu, vendar ne smemo prezreti dejstva, da morajo biti umetniki in njihova dela zaščiteni ter da morajo prejeti pravično plačilo. Ob upoštevanju tega moramo vzpostaviti zakonodajni okvir, ki bo lahko podpiral razvoj teh industrij ter vzpostavil zaupanje v potrošnike in tiste, ki delujejo na digitalnem trgu, saj ta sektor lahko omogoči ustvarjanje novih delovnih mest ter s tem unovči kulturno raznolikost Evropske unije in njen inovativni potencial. Obenem menim, da potrebujemo nove podjetniške modele, ki bodo podpirali te industrije z uporabo koristi, ki jih ponuja enotni digitalni trg. Za konec menim, da je to poročilo prvi korak pri razvoju tega sektorja. Vendar morajo Komisija in države članice okrepiti svoja prizadevanja za to, da se kulturne in ustvarjalne industrije spremenijo v temeljni sektor evropskega gospodarstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki.(RO) Zadovoljen sem, da zaradi demografskih izzivov, s katerimi se mora spopasti naša celina, v okviru strategije Evropa 2020 mladim namenjamo posebno pozornost. Ob upoštevanju tega pobuda Mladi in mobilnost, glavna pobuda Evropske komisije, ponuja konkretne ukrepe za povišanje ravni izobraževanja in poklicnega usposabljanja, med drugim prek mobilnosti in olajšanja dostopa do zaposlitve. Poleg zmanjšanja pogostnosti zgodnjega opuščanja šolanja in povečanja deleža univerzitetnih diplomantov do leta 2020 bi rad poudaril tudi nekatere vidike, ki lahko zagotovijo podporo mladim. Prvi vidik je pomen priprave bolj prilagodljivih izobraževalnih programov, ki bodo združljivi s sočasno ohranitvijo zaposlitve. Drugi vidik je prednost uporabe sistema virtualne mobilnosti za dopolnitev geografske mobilnosti. Še en vidik je spodbujanje štipendij, ki jih študentom ponujajo zasebna podjetja. Enako pomembno je tudi podpiranje zasebnih pobud za mlade, ki lahko privedejo do ustvarjanja delovnih mest in s tem do socialnega vključevanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Alajos Mészáros (PPE), v pisni obliki. (HU) Brezposelnost mladih zaradi gospodarske krize je precejšen izziv povsod po EU, Unija in države članice pa tega izziva do zdaj niso ustrezno obravnavale. Stanje na področju zaposlovanja mladih je odvisno od splošne gospodarske politike; države članice bi se zato morale približati naložbam in ustvarjanju delovnih mest. Žal varčevalni ukrepi, ki jih občutimo tudi na Madžarskem in ki med drugim vplivajo na izobraževalni sistem, ter zmanjšanje porabe, ki vpliva na ustvarjanje delovnih mest, v resnici ne pomagajo mladim; nasprotno, njihov občutek, da so izolirani od družbe in trga dela, bi lahko predstavljal dolgoročno grožnjo za gospodarstvo. Gospodarska kriza ne sme biti razlog za zmanjšanje porabe za izobraževanje, saj si morajo mladi zaradi boja proti posledicam krize pridobiti višje stopnje izobrazbe. Uspeh in učinkovitost pobude Mladi in mobilnost sta v veliki meri odvisna od odnosa in ključnih dejavnosti držav članic ter finančne podpore, ki jo te države zagotavljajo za izvajanje programov, ki bi lahko prispevali k socialnemu vključevanju mladih, na nacionalni ravni. Zelo pomembna je tudi vloga lokalnih izobraževalnih ustanov ter lokalnih in regionalnih organov na področju izobraževanja in mobilnosti, zato je po mojem mnenju pomembno, da se podpre mobilnost učiteljev ter mladinskih in izobraževalnih delavcev, saj ti lahko motivirajo mlade. Za uresničitev teh ciljev EU je treba vzpostaviti partnerski pristop tudi z lokalnimi in regionalnimi organi.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Thérèse Sanchez-Schmid (PPE), v pisni obliki.(FR) Podprla sem to poročilo, ki ponovno potrjuje naše ambicije za mlade v Evropi. Strategija Evropa 2020 umešča izobraževanje mladih v središče svojih ciljev in predlaga cilja za leto 2020: zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja s 15 % na 10 % ter povečanje deleža tistih, ki imajo visokošolsko izobrazbo, z 31 % na 40 %. Vendar bi rada vztrajala pri eni točki: ovirah za mobilnost mladih. Zdaj se ocenjuje, da štipendijo Erasmus v času študija prejmejo le 4 % evropskih študentov. To je še vedno premalo, saj vemo, da se življenjepis z letom v tujini lahko zelo izboljša v zvezi z učenjem – zlasti učenjem tujih jezikov –, odprtostjo ter znanjem in spretnostmi. Ta podatek lahko pojasnijo tri zadeve: dejstvo, da veliko študentov niti ne ve, da obstajajo te možnosti za študij v tujini, strošek za eno leto v okviru programa Erasmus za proračun študenta ter zapletenost priznavanja dosežkov. Evropa in države članice se morajo zavezati na vseh teh področjih, tako da bo program Erasmus, ki je eden od največjih uspehov EU, postal uspeh za vse.

 
  
MPphoto
 
 

  Csaba Sógor (PPE) , v pisni obliki. (HU) Glavni cilj pobude Mladi in mobilnost je spodbujanje mobilnosti mladih in odpravljanje ovir, ki so ji še vedno v napoto. Vendar pozdravljam dejstvo, da ta pobuda tudi bolj poudarja uskladitev izobraževanja in potreb trga dela. Morda največja skrb predvsem današnjih mladih diplomantov je, da po končanem študiju ne morejo unovčiti svojega znanja na trgu dela. Temu pritrjujejo skrb vzbujajoči podatki o brezposelnosti mladih; posledice tega pojava imajo verižni učinek, namreč manjšo pripravljenost mladih na to, da bi imeli otroke, in občutno poznejše ustvarjanje družine, s čimer se krepijo negativni demografski procesi. Težava je seveda znana tako na ravni Evropske unije kot na ravni držav članic. Vendar je rešitev predvsem v rokah slednjih, saj lahko le države članice reorganizirajo in spremenijo nacionalne izobraževalne sisteme in jih prilagodijo novi družbeno-gospodarski stvarnosti. Naloga EU je vzpostaviti okvir za procese in preprečiti, da bi države članice pozabile na prvotni cilj, obenem pa te države spodbuditi in motivirati za izvajanje reform, ki so kratkoročno težke, dolgoročno pa vsekakor koristne.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Sonik (PPE), v pisni obliki.(PL) V obdobju gospodarske krize, ko nekatere države članice zmanjšujejo naložbe v izobraževanje in usposabljanje, sem zadovoljen, da je Parlament danes sprejel poročilo o pobudi Mladi in mobilnost.

V zadnjih letih so posledice krize dejansko najbolj občutili mladi. Stopnja brezposelnosti mladih v EU je presegla 20 %, kar je dvakrat več od stopnje brezposelnosti odraslih, v nekaterih državah članicah pa je dosegla 40 %. Zmanjševanje proračunov neposredno vpliva na možnosti mladih in njihove priložnosti za razvoj. Znanje in spretnosti mladih so bistveni za uresničevanje pametnega in trajnostnega razvoja. Pobuda Mladi in mobilnost bi si kot glavna pobuda strategije Evropa 2020 morala prizadevati povečati privlačnost visokošolskega izobraževanja v Evropi, izboljšati kakovost izobraževanja ter povečati mobilnost študentov in zaposlenih. Ta pobuda mladim omogoča, da si pridobijo znanje, veščine in sposobnosti, ki so pomembni za delo in življenje. Te prednostne naloge in cilji ne bodo v celoti uresničeni in doseženi, če EU v svojem proračunu ne bo zagotovila dolgoročne finančne podpore. Zato je tako pomembno, da se temu programu namenijo visoke subvencije, obenem pa se ne pozabi, kako pomembno ga je še naprej spodbujati in ohranjati ustrezno politiko obveščanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Jutta Steinruck (S&D), v pisni obliki.(DE) To poročilo je izpostavilo poklicno kategorijo, ki je vse prepogosto zapostavljena. Kaj bi bila evropska kultura brez ustvarjalnih umetnikov? Pri gospodarskem razvijanju ustvarjalnih industrij ne smemo pozabiti na zaposlene v tem sektorju. Zame kot poročevalko v senci za mojo skupino v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve so socialni položaj in razmere, v katerih živijo ustvarjalni umetniki v Evropi, še posebno pomembni. Na žalost mnogi od 5 milijonov ljudi, ki se preživljajo v ustvarjalnem sektorju, živijo v negotovih razmerah. Druga in tretja zaposlitev nista redkost, saj ena zaposlitev pogosto ne zadostuje za preživetje. Obravnava se pomanjkanje zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Pogodbe so povečini negotove in veliko ustvarjalcev komajda lahko načrtuje za več kot nekaj mesecev vnaprej. Poleg tega mora biti pravična raven zaščite socialne varnosti z ustreznim zavarovanjem za primer brezposelnosti ter zdravstvenim in pokojninskim zavarovanjem ustaljena praksa tudi za zaposlene v ustvarjalnem sektorju. Zelo sem zadovoljna, da je poročevalka upoštevala stališče Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve v zvezi s tem ter ga vključila v poročilo. Zdaj morajo Komisija in države članice odpraviti te socialne pomanjkljivosti ter številnim ustvarjalnim umom Evrope obljubiti, da ustvarjalnim umetnikom v Evropi ne bo treba živeti kot najrevnejši sloj.

 
  
MPphoto
 
 

  Emil Stoyanov (PPE), v pisni obliki.(BG) Rad bi čestital poročevalcu za odlično delo in koristno sodelovanje pri tem poročilu. Ponovno želim poudariti velik gospodarski in kulturni potencial ter edinstveno naravo ustvarjalnih industrij. Te industrije so na zelo občutljivem področju med osrednjim podjetništvom in ustvarjanjem kulturnih proizvodov. Razveseljivo je, da je ta sektor celo v sedanjih razmerah eden od najbolj dinamičnih in inovativnih v Evropi. Prav tako je treba omeniti, da ta sektor ponuja potencial za rast in zagotavlja delovna mesta približno 5 milijonom ljudi v EU. Žal je bil moj predlog, ki Evropsko komisijo in države članice poziva k razpravi o možnostih za ustanovitev posebnih evropskih in nacionalnih skladov, ki bi zagotavljali sredstva za posojila za te industrije po ugodnih pogojih, na glasovanju v Odboru za kulturo in izobraževanje zavrnjen z majhno razliko. Vendar sem trdno prepričan, da se bo moja zamisel uresničila in bo sprejeta v bližnji prihodnosti. Menim, da je to izjemno pomembno za podporo in razvoj kulturnih in ustvarjalnih industrij, saj te industrije niso povsem komercialne dejavnosti in zato potrebujejo ugodno financiranje, ki ga banke v današnjem času ne morejo zagotoviti na običajen način za druge industrije.

 
  
MPphoto
 
 

  Rafał Trzaskowski (PPE), v pisni obliki.(PL) V Evropskem parlamentu pozivamo h konkretnemu ukrepanju – Evropska komisija naj prizna, da je ustvarjalni sektor eno od najproduktivnejših področij gospodarstva Unije, in zato naj njegov razvoj obravnava kot glavno prednostno nalogo. Za uresničitev tega želimo predvsem povečati možnosti za to, da bi se ustvarjalni sektor kot steber pametne gospodarske rasti financiral iz proračuna Unije. Možni sta namreč vzpostavitev sinergije med programi Unije za podpiranje kulture, kot je na primer program Kultura za obdobje 2007-2013, z obstoječimi raziskovalnimi programi Unije (kot je osmi okvirni program, ki podpira tehnološki razvoj EU) ali razširitev možnosti za porabo denarja iz obstoječih skladov (kot je na primer Evropski socialni sklad). Priporočamo tudi, da se podpre razvoj novih in inovativnih finančnih instrumentov (kompilacij bančnih garancij, vračljivih vlog in pametnih posojil), ki bi ustvarjalcem ali malim in srednje velikim podjetjem iz ustvarjalnega sektorja olajšali ustanavljanje podjetij. Seveda denar ni vse. Med drugim predlagamo okrepitev sodelovanja kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter evropskih univerz, povečanje števila specialističnih programov usposabljanja za mlade ter izboljšanje mobilnosti vseh ustvarjalcev in kulturnikov. V ta namen nameravamo vzpostaviti večjezično internetno platformo, ki se bo uporabljala za izmenjavo izkušenj med ustvarjalci in s tem za vzpostavitev še tesnejše mreže stikov med vsemi, za katere je pomemben razvoj ustvarjalne industrije v Evropi.

 
  
  

PREDSEDSTVO: JERZY BUZEK
predsednik

 
  

(1) Glej zapisnik

Zadnja posodobitev: 28. november 2011Pravno obvestilo