Igor Šoltes (Verts/ALE), pisno. ‒ Poročilo o odnosih s Tunizijo je bilo težko pričakovano.

Po letu 2011, ko je bil odstavljen dotedanji predsednik Ben Ali, se o Tuniziji v EU na žalost ni veliko govorilo. Od tedaj je prišlo v tej državi do velike politične transformacije, pri kateri pa Tunizijo vseeno pestijo še veliki izzivi - od terorizma do politične razdrobljenosti in družbenoekonomskih neenakosti.

EU bi zato v tem kontekstu morala nakloniti več moči in pomagati temu edinstvenemu procesu demokratizacije v arabskem svetu. Prav zato to poročilo predstavlja priložnost, da EU nekaj pozornosti ponovno nameni tudi Tuniziji ter nakaže prihodnje globlje in bolj učinkovito sodelovanje med njima.

Poročilo ponavlja pretekle zaveze EU pri pomoči Tunizijcem pri politični tranziciji, poziva EU, da poveča svojo pomoč Tuniziji, vključno s finančno pomočjo civilni družbi, ter poudarja potrebo po spoštovanju človekovih pravic v procesu reformiranja države.

Ker sem mnenja, da je potrebno dobro sodelovanje EU s sosedskimi regijami in ker je poročilo dobro pripravljeno, sem ga podprl.