Sporočilo za javnost
 

Parlament in Svet še brez sporazuma glede zakonodaje o elektronskih komunikacijah

Volitve 2009 - Informacijska družba - 06-05-2009 - 19:06
Plenarno zasedanje
Objavi/Shrani
Socialna omrežja
Priljubljene
 
Funkcionalni dostop do svetovnega spleta naj bi v EU postal univerzalna storitev, ki bo na voljo vsem

©BELGA_JULIEN WARNAND

Evropski parlament vztraja, da posamezniku spletni dostop ne sme biti omejen brez sodne odločbe. Ker so na glasovanju v sredo poslanci sprejeli vsebinske spremembe predhodnega dogovora s Svetom, gre sveženj zakonodajnih predlogov za prenovitev skupnih pravil na področju elektronskih komunikacij sedaj v spravni postopek. Parlamentarci pa se strinjajo s predlogi za dodatne naložbe v infrastrukturo, razdelitev radijskih frekvenc ter jasne pravice in varovanje pravice do zasebnosti uporabnikov.

Poslanci so dopolnili politični dogovor s češkim predsedstvom Sveta o reformi regulativnega okvira za elektronske komunikacije, ki zajema mobilno in fiksno telefonijo, radiodifuzijo ter brezžični in fiksni dostop do spleta. Sveženj zakonodaje o telekomunikacijah bo tako moral počakati na nadaljevanje obravnave v spravnem postopku v novem sklicu Parlamenta.
 
V svežnju so direktiva o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (poročilo Catherine TRAUTMANN; PES, FR), direktiva o varstvu zasebnosti in pravicah uporabnikov (poročilo Malcolm HARBOUR; EPP-ED, UK) ter uredba o ustanovitvi GERT - skupine evropskih regulatorjev za telekomunikacije (poročilo Pilar del CASTILLO; EPP-ED, ES).
 
Parlament in Svet se strinjata glede direktiva o pravicah uporabnikov in uredbe o ustanovitvi GERT, ker pa so poslanci sprejeli dopolnila k okvirni direktivi (vsi zakonodajni predlogi so medsebojno povezani), se bo v spravnem postopku obravnaval celoten sveženj.
 
Odprto vprašanje: omejitev dostopa do spleta
 
Na glasovanju so poslanci s 407 glasovi za, 57 proti in 171 vzdržanimi glasovi vnovič potrdili dopolnilo iz prve obravnave, da nobeno omejevanje temeljnih pravic in svoboščin končnih uporabnikov ne sme biti sprejeto brez predhodnega sklepa pravosodnega organa, razen v primeru ogrožanja javne varnosti, ko je lahko tak sklep naknaden. Svet je to dopolnilo v svoji prvi obravnavi zavrnil.
 
Pravica uporabnika do univerzalne storitve
 
Predlagane spremembe direktive o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov elektronskih komunikacij naj bi izboljšale varstvo potrošnikov. Posodobljeno besedilo upošteva tudi tehnološki razvoj v hitro rastoči panogi
 
Ponudniki storitev lahko zdaj z različnimi paketi ponudbe tudi omejijo dostop do določenih spletnih strani ali aplikacij. Prenovljena direktiva pa bo od njih zahtevala zagotavljanje minimalne kakovosti spletnih storitev po dostopni ceni. Univerzalna storitev naj bi vsebovala dostop do javnega komunikacijskega omrežja, ki omogoča prenos glasovnih in faksimilnih komunikacij ter zadostne kakovosti za funkcionalni spletni dostop.
 
Sedanja opredelitev funkcionalnega dostopa kot hitrosti prenosa podatkov 56 kbit/s bo umaknjena iz besedila, da bi ta nova opredelitev lahko pomenila tudi širokopasovni dostop.
 
Vsak uporabnik bo moral imeti zagotovljen tudi brezplačen dostop do telefonskih številk za klic v sili (evropska številka 112 in nacionalne številke), do vsaj enega ponudnika informacij o telefonskih naročnikih ter zadovoljivo geografsko pokritost z javnimi telefonskimi govorilnicami ali drugimi telekomunikacijskimi točkami. Potrošnik naj bi imel tudi več pravic do obveščenosti o storitvah in boljšo izbiro med ponudniki storitev.
 
Jasnejše naročniške pogodbe
 
Uporabniki bodo imeli z novo direktivo zagotovljeno pravico do informacij o cenah, tarifah, in pogojih ob sklenitvi pogodb. V pogodbah bo moralo biti jasno opisano, kako se vzpostavljajo klici v sili in kako se locira položaj uporabnika. Opredeljene bodo morale biti morebitne omejitve dostopa do določenih vsebin in uporabe določene opreme, zakonski pogoji, merila kvalitete storitev, dolžina trajanja pogodbe, servisne storitve in morebitni stroški prenosa številke k drugemu operaterju oziroma stroški predčasne prekinitve pogodbe.
 
Informacije bodo morale biti pregledne, primerljive, redno ažurirane in objavljene na jasen in enostavno dostopen način. Naročnik bo moral imeti pravico, da še pred podpisom dobi celotno besedilo pogodbe in jo prekine brez kazni.
 
Številka za pogrešane otroke, dostop za vse, prenosljivost številk
 
Države članice naj bi spodbujale storitve socialnega pomena na telefonskih številkah 116 XXX - številka 116 000 naj bi tako bila namenjena za prijavo pogrešanih otrok. Dostop do teh številk mora biti omogočen tudi invalidnim osebam.
 
Uporabniki naj bi imeli pravico obdržati svojo številko ob zamenjavi operaterja. Prenos mora biti izveden čim hitreje, najkasneje v enem delovnem dnevu. Trajanje pogodb ne sme biti daljše od 24 mesecev, vsi uporabniki pa morajo imeti možnost, da se odločijo tudi samo za 12 mesečno pogodbo.
 
Direktiva še zahteva od nacionalnih regulatorjev v državah članicah, da pripravijo minimalna merila kakovosti spletnih storitev, ki jih bodo morali izpolnjevati ponudniki, da bi tako preprečili prekinitev ali upočasnitev delovanja omrežij.
 
Regulativni okvir
 
Na evropski ravni bo ustanovljen organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC), ki bo s Komisijo deloval kot posvetovalno telo pred sprejetjem pomembnejših regulativnih odločitev na nacionalni ravni. Svoja priporočila bo sprejemal z večino vseh svojih članov: 27 vodij nacionalnih regulativnih organov in predstavnik Komisije. BEREC, Komisija in nacionalni regulatorji naj bi tesno sodelovali ob vseh odprtih vprašanjih, mnenja o čezmejnih sporih pa bo BEREC sprejemal z dvotretjinsko večino.
 
Funkcionalna ločitev infrastrukture
 
Regulator bo od ponudnikov storitev na trgu lahko zahteval funkcionalno ločitev ponudnika storitev od omrežja za prenos podatkov in omogočil drugim ponudnikom uporabo te infrastrukture, kar pa ne bi spremenilo lastniških razmerij. Ukrep naj bi bil skrajna možnost za vzpostavitev konkurence na trgu, če drugi ukrepi regulatorja ne bi dosegli tega namena.
 
Usklajena raba radiofrekvenčnega spektra
 
Radijske frekvence bi bilo treba obravnavati kot redek javni vir, ki ima veliko javno in tržno vrednost. Z zakonodajnimi večletni programi za politiko radijskega spektra bi se določili cilji za usklajeno strateško načrtovanje in uporabe radijskega spektra, pri tem pa bi morali upoštevati načelo tehnološke nevtralnosti in nevtralnosti storitev. Upoštevanje teh načel bi odprlo možnosti za uporabo frekvenčnih pasov, ki se bodo sprostili po prehodu z analognega na digitalno oddajanje televizijskih signalov leta 2012, za širokopasovne spletne storitve.
 
Spodbujanje naložb
 
Nacionalni regulatorji bi morali spodbujati učinkovite naložbe, inovacije in razvoj zmogljive infrastrukture, kot so optična omrežja. Morebitno obvezno odpiranje teh omrežij novim ponudnikom bi moralo ob tem upoštevati naložbena tveganja, ki so jih v času postavljanja infrastrukture nosili njihovi investitorji.
 
Priporočila za drugo obravnavo:
Malcolm Harbour (A6-0257/2009) - Elektronska komunikacijska omrežja in storitve, varstvo zasebnosti in pravice uporabnikov
Catherine Trautmann (A6-0272/2009) - Elektronska komunikacijska omrežja in storitve
Pilar del Castillo Vera (A6-0271/2009) - Skupina evropskih regulatorjev za telekomunikacije
Francisca Pleguezuelos Aguilar (A6-0276/2009) - Frekvenčni pasovi, ki jih je treba zadržati za mobilne komunikacije
Postopek soodločanja, 2. branje
Skupna razprava: torek, 5. maj 2009
Glasovanje: sreda, 6. maj 2009
 
REF.: 20090505IPR55085