Predlog resolucije - B6-0027/2006Predlog resolucije
B6-0027/2006

PREDLOG RESOLUCIJE

16.1.2006

za zaključek razprave o izjavi Komisije
v skladu s členom 103(2) Poslovnika,
ki ga vlagajo
–Karl-Heinz Florenz, Eija-Riitta Korhola in Anders Wijkman v imenu skupine PPE-DE
–   Guido Sacconi, Dorette Corbey in Edite Estrela v imenu skupine PSE
–   Chris Davies v imenu skupine ALDE
–   Satu Hassi v imenu skupine Verts/ALE
–   Liam Aylward v imenu skupine UEN
–   Kartika Tamara Liotard, Roberto Musacchio, Umberto Guidoni, Dimitrios Papadimoulis, Jonas Sjöstedt, Paul Verges, Ilda Figueiredo ter Willy Meyer Pleite v imenu skupine GUE/NGL
–   Johannes Blokland
o podnebnih spremembah

Postopek : 2005/2663(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B6-0027/2006
Predložena besedila :
B6-0027/2006
Sprejeta besedila :

B6‑0027/2006

Resolucija Evropskega parlamenta o podnebnih spremembah

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju 11. konference strank Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in vzporednega prvega srečanja strank Kjotskega protokola, ki sta potekala v Montrealu decembra 2005;

–  ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij, predvsem z dne 12. maja 2005 o seminarju vladnih strokovnjakov o podnebnih spremembah in z dne 16. novembra o "Zmagi v boju proti podnebnim spremembam";

–  ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

1.  pozdravlja celotni izid konference, predvsem glede odpiranja dialoga o bodočem podnebnem režimu, ne le v povezavi s Kjotskim protokolom, temveč tudi v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja; pozdravlja tudi dosežen tehnični napredek pri izvajanju pravil za obstoječi podnebni režim;

2.  čestita kanadskemu predsedstvu za energijo, s katero je pripravilo konferenco in jo nato pripeljalo do uspešnega zaključka;

3.  pozdravlja pripravljenost strank Priloge 1 Kjotskega protokola, da sprejmejo novo ciljno obdobje po letu 2012;

4.  pozdravlja stalno vodilno vlogo Evropske unije pri spodbujanju mednarodnega dogovora v Montrealu, vendar meni, da EU ne sme postati samozadovoljna glede svoje vloge in jo poziva, naj vzdržuje visoko raven ambicioznosti v bodočih razpravah z mednarodnimi partnerji;

5.  obžaluje, da je vlada ZDA še vedno tako nenaklonjena vstopu v kakršno koli pomembno mednarodno partnerstvo o podnebnih spremembah, vendar opaža, da vsaj ni preprečila, da se v Montrealu doseže dogovor;pozdravlja tudi večji poudarek, ki ga sedaj veliko pomembnih akterjev v ameriški družbi, vključno s člani obeh domov kongresa in obeh strank, predstavniki oblasti zveznih držav, župani, nevladnimi organizacijami in ljudmi v poslovnem svetu, daje boju proti podnebnim spremembam;

6.  pozdravlja dejstvo, da države v razvoju, ki se hitro industrializirajo, kažejo večjo pripravljenost za dialog o podnebnih spremembah in za preučevanje novih načinov za boj proti podnebnim spremembam in za prilagoditev tem spremembam;

7.  z odobravanjem ugotavlja, da je bilo sprejetih nekaj pomembnih izvedbenih ukrepov, katerih cilj je zagotovitev, da so možnosti Kjotskega protokola primerno izkoriščene, predvsem:

  • (i)končno sprejetje sporazumov iz Marakeša in pravilnika o izvajanju Kjotksega    protokola
  • (ii)sporazum o primernem načinu spoštovanja Kjotskega protokola

(iii) okrepitev "mehanizma čistega razvoja", da postane bolje financiran, manj birokratski in bolj splošno uporaben

(iv) ponovna sprožitev "skupnega izvajanja", da ima lahko to v prihodnje večjo vlogo

(v) sprejetje petletnega programa o prilagoditvi učinkom podnebnih sprememb, ki bo nujna dopolnitev ukrepom, katerih cilj je ublažitev učinkov;

8.  pozdravlja spoznanje iz Montreala, da ne le, da je potrebno novo ciljno obdobje po letu 2012 za države iz Priloge I Kjotskega protokola, temveč da tudi ne sme biti premora med prvim in drugim ciljnim obdobjem; meni, da bodo tako novi pogovori postali prednostnega pomena, saj morajo biti zaključeni pravočasno zato, da se zaključi proces ratifikacije; v zvezi s tem ponovno opozarja na svojo zahtevo iz resolucije z dne 16. novembra 2005, da naj bo za dosego sporazuma o bodočih nalogah glede podnebja postavljena časovna omejitev do konca leta 2008;

9.  ugotavlja, da morajo stranke Kjotskega protokola predložiti svoje začetne pripombe do 15. marca 2006 in da bo prvi sestanek ustrezne delovne skupine maja 2006;

10.  pozdravlja tudi začetek pogovorov v širšem kontekstu konvencije, katerega cilj je razvoj učinkovitih in ustreznih nacionalnih in mednarodnih odzivov na podnebne spremembe, v katerih lahko sodelujejo vse države; nadalje ugotavlja, da bodo o tem organizirane delavnice, da se stranke poziva, da predložijo svoja začetna stališča do 15. aprila 2006 in da se bo o sproženih vprašanjih poročalo na dveh naslednjih konferencah strank (COP 12 in COP 13);

11.  poziva k intenzivnim pogovorom med Parlamentom, Komisijo in Svetom pred iztekom zgoraj omenjenih rokov;

12.  vztraja, da EU predstavi ambiciozen načrt za oba sklopa pogovorov, v povezavi s Kjotskim protokolom in s konvencijo;

13.  ponovno opozarja na dva ključna cilja iz resolucije z dne 16. novembra 2006:

  • (i)omejitev povprečnega svetovnega porasta temperature na 2˚C nad    predindustrializacijsko ravnijo
  • (ii)bistveno zmanjšanje emisij za razvite države, v višini 30% do    leta 2020 in med    60 in 80 % do leta 2050;

14. poziva k poglobljenemu pregledu prednosti in slabosti novih pristopov za dopolnitev novih obveznih zmanjšanj za industrijske države iz Priloge 1, kot so koncept zoženosti in zbliževanja in predlagani sektorski pristop, s čimer bi ključne države v razvoju prostovoljno sprejele ciljne vrednosti za toplogredne pline za glavne industrijske panoge ter bi dobile tržne in tehnološke spodbude za prekoračitev teh ciljev;
15. ponovno poudarja svojo podporo nadaljnji uporabi prožnih mehanizmov in dolgoročnemu cilju globalnega trga z ogljikom, ki bo temeljil na sistemu trgovanja s pokrovom (angl. cap and trade);
16. poziva k podrobni preučitvi možnosti, ki jih odpirajo nove tehnologije, kot so tehnologije obnovljivih virov in odvzemanje in shranjevanje ogljika;

17.  meni, da morajo industrializirane države Priloge 1 tudi v prihodnje igrati pomembno vlogo pri spopadanju s podnebnimi spremembami na svetovni ravni; poziva stranke Priloge 1 Kjotskega protokola, da v zvezi s tem izpolnijo dane zaveze in da prevzamejo ambiciozne cilje za drugo ciljno obdobje po letu 2012; nadalje poziva tiste industrializirane države, ki niso ratificirale Kjotskega protokola, da ponovno pretehtajo svoja stališča, da sprejmejo močne notranje ukrepe in da igrajo aktivno vlogo pri prihodnjih mednarodnih pogajanjih s ciljem, da bodo aktivno sodelovale pri bodočem podnebnem režimu;

18.  poudarja ključni pomen vključevanja držav v razvoju, ki se hitro industrializirajo, v bodoči mednarodni podnebni režim, ob čemer je potrebno v celoti spoštovati njihove glavne interese v zvezi s spodbujanjem svojega gospodarskega razvoja in bojem proti revščini; ugotavlja njihovo nenaklonjenost, da se sedaj zavežejo k ciljnemu zmanjšanju emisij, vendar upa, da bo končno to mogoče in meni, da bi bilo sprejetje prostovoljnih sektorskih ciljev koristen začetni korak; nadalje meni, da bo spodbujanje tehnološkega partnerstva med razvitimi državami in državami v razvoju v pomoč slednjim pri spodbujanju svoje stalne gospodarske rasti, toda na bolj trajnostni in okolju prijazni osnovi;

19.  vztraja, da posamične države EU in EU kot celota izpolnijo sprejete zaveze, saj bo v nasprotnem primeru to spodkopalo vodilni položaj EU v mednarodnih pogovorih; v povezavi s tem se zaveže sprožiti bolj sistematično spremljanje notranjega delovanja EU v zvezi s podnebnimi spremembami in obsega, v katerem obstoječi ukrepi učinkujejo;

20.  poudarja bistveni pomen enotnega pristopa EU k politiki podnebnih sprememb, s sektorskimi politikami o ohranitvi energije in obnovljivih virih, prometu, kmetijstvu, industriji, znanstvenem raziskovanju in razvoju itd, ki se medsebojno dopolnjujejo in si ne nasprotujejo; ponovno opozarja na svoje različne specifične predloge v tej smeri iz svoje resolucije z dne 16. novembra 2005;

21.  poziva k takojšnjemu pregledu ustreznih prožnih mehanizmov:

  • (i)delovanje evropskega sistema za trgovanje z emisijami, kako bi ga bilo možno dodatno izboljšati (npr. s preučitvijo alternativ "dedovanju", kot so npr. ugotavljanje uspešnosti ali prodaja na dražbi), kako bi lahko dodatno razširili njegov domet na letalstvo in druge sektorje in kako bi ga bilo možno povezati s sistemi v drugih državah
  • (ii)uporaba "mehanizma čistega razvoja" in "skupnega izvajanja" s strani držav EU na načine, s katerimi bi bilo možno uporabo teh mehanizmov dodatno spodbuditi;

22.  poudarja potrebo po učinkoviti komunikacijski strategiji EU o podnebnih spremembah, ki bo ustrezno objavljala najnovejše znanstvene ugotovitve o učinkih podnebnih sprememb in stroških neaktivnosti ter bo obveščala o natančni vsebnosti ogljika v vseh proizvodih in storitvah, o predlogih politik EU, o stanju mednarodnih pogajanj in o specifičnih korakih, ki ji je še potrebno narediti na ravni EU, posamičnih držav članic in vsakega posamičnega državljana;

23.  poziva vse svoje ustrezne odbore in delegacije, da tesno sodelujejo, ko gre za podnebne spremembe, zato da so politike parlamenta v zvezi z energijo, kmetijstvom, znanstvenim raziskovanjem in razvojem ter druge pobude bolj usklajene s cilji na področju podnebnih sprememb in zato da se na ravni medparlamentarnih delegacij in v povezavi s čezatlantskim zakonodajnim dialogom redno sproži vprašanje podnebnih sprememb;

24. ponovno poudarja svoje nezadovoljstvo zaradi izločitve svojih članov, ki sodelujejo v delegacijah EU iz sodelovanja na uskladitvenih sestankih EU, in poziva k temu, da se to vprašanje kmalu reši, po možnosti še pred konferenco COP 12 novembra 2006;

25.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in Sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), s prošnjo, da jo posreduje vsem pogodbenicam, ki niso članice EU.