PREDLOG RESOLUCIJE
4.7.2007
v skladu s členom 103(2) poslovnika,
ki ga vlagajo Francis Wurtz, Kyriacos Triantaphyllides in Luisa Morgantini
v imenu skupine GUE/NGL
o razmerah na Bližnjem vzhodu
B6‑0275/2007
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah na Bližnjem vzhodu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bližnjem vzhodu,
– ob upoštevanju poročila in zaključkov svoje delegacije za odnose s palestinskim zakonodajnim svetom po njenem obisku v Palestini v aprilu in maju 2007,
– ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov, zlasti resolucij 242 (1967), 338 (1973), 425 (1978), 478 (1980), 1373 (2001) in 1397 (2002),
– ob upoštevanju resolucij 181 (1947), 194 (1948), 3236 (1974) in ES 10/15 (2004) generalne skupščine Združenih narodov,
– ob upoštevanju poročila Alvara de Sota, posebnega koordinatorja Združenih narodov za mirovni proces na Bližnjem vzhodu in osebnega predstavnika generalnega sekretarja pri Palestinski osvobodilni organizaciji in palestinski oblasti, po končani misiji v maju 2007,
– ob upoštevanju sodbe Mednarodnega sodišča z dne 9. julija 2004, ki je razglasila zid na Zahodnem bregu za nezakonit,
– ob upoštevanju nadaljevanja arabske mirovne pobude iz leta 2002 na vrhu v Riadu,
– ob upoštevanj počastitve spomina 5. junija 2007 na spopad leta 1967 ter 40. obletnice izraelske zasedbe palestinskih ozemelj, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, Golansko planoto ter kmetijami v Šebi,
– ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,
A. ker mednarodna skupnost od leta 1967 ni uspela prekiniti zasedbe ozemelj, ki tako traja že 40 let,
B. ker je Evropska unija zaradi svoje politike zavezništva z Belo hišo in z uporabo dvojnih meril zapravila zgodovinske priložnosti, kot so mirovni načrt Arabske lige iz leta 2002, uspešna demokratizacija Palestine, ali nedavno zadnjo priložnost za oblikovanje vlade narodne enotnosti, ter zato nosi težko odgovornost za hude razmere v regiji, kot jasno kaže poročilo po končani misiji posebnega koordinatorja Združenih narodov za mirovni proces na Bližnjem vzhodu,
C. ker je predsednik Palestinske oblasti Abas, potem ko je Hamas prevzel vojaški nadzor nad območjem Gaze, razpustil vlado nacionalne enotnosti, oblikovano na osnovi sporazuma v Meki 8. februarja; ker je istočasno razglasil izredne razmere in postavil začasno vlado, ki jo vodi ministrski predsednik Fajad,
D. ker je humanitarna kriza na območju Gaze dosegla izredno zaskrbljujoče razsežnosti; ker ima odrezanost od sveta območja Gaze hude posledice na politični in humanitarni ravni,
E. ker politika samovolje, ki še zaostruje razmere zaradi zasedbe, razdeljenosti, priključitve in razdrobljenosti palestinskega ozemlja, onemogoča ustanovitev palestinske države, kar izničuje vsako upanje za mir v regiji,
F. ker sta Zahodni breg in Gaza politično, geografsko in gospodarsko enotno ozemlje,
G. ker so se zaskrbljujoče poslabšale razmere v Libanonu, kar dokazuje napad na mednarodne sile Združenih narodov v tej državi, v katerem je umrlo šest vojakov, umor poslanca Valida Eida ter spopadi v palestinskem begunskem taborišču Nahr el Bared,
H. ker je prišlo do polarizacije stališč v Libanonu, zlasti po resoluciji 1757 varnostnega sveta Združenih narodov z dne 30. maja 2007, na podlagi katere bo ustanovljeno sodišče za sojenje morilcem bivšega libanonskega ministrskega predsednika Rafika Haririja,
1. poudarja veliko in neposredno odgovornost mednarodne skupnosti za poslabšanje političnih in humanitarnih razmer na zasedenih palestinskih ozemljih, kar je tudi izpostavljeno v poročilu po končani misiji posebnega koordinatorja Združenih narodov za mirovni proces na Bližnjem vzhodu, ter zahteva od Evropske unije, naj hitro uvidi posledice tega hudega neuspeha ter temeljito spremeni strategijo in dosledno spoštuje mednarodno pravo;
2. obsoja 40 let izraelske zasedbe območja Gaze in Zahodnega brega, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, Golansko planoto ter kmetijami v Šebi; poudarja, da do rešitve sedanje krize in vzpostavitve miru in stabilnosti lahko pride samo z umikom sil z ozemelj, zasedenih leta 1967, in dokončne, pravične in dolgotrajne rešitve izraelsko-palestinskih spopadov z oblikovanjem dveh držav ter s palestinsko državo, ki bo imela meje iz leta 1967 in glavno mesto vzhodni Jeruzalem, ter s celostno rešitvijo vprašanja vseh palestinskih beguncev na podlagi resolucije 194 Združenih narodov; poudarja, da taka rešitev vključuje tudi porušenje zidu in kolonij, ki so s stališča mednarodnega prava nezakoniti, ter izpustitev vseh arabskih in palestinskih političnih zapornikov;
3. izraža svojo veliko zaskrbljenost zaradi nedavnih dogodkov na območju Gaze; obsoja prevzem vojaškega nadzora območja Gaze s strani Hamasa; poudarja, da sta prekinitev neposredne pomoči in zavračanje priznanja vlade narodne enotnosti neposredno vplivala na povečanje napetosti ter oslabila palestinske institucije, zlasti varnostne službe, ter sta tako prispevala k ustvarjanju sedanjih izredno hudih razmer, ki celo ogrožajo obstoj palestinske oblasti;
4. podpira napore palestinske oblasti in njenega predsednika Mahmuda Abasa za soočanje s hudimi političnimi in humanitarnimi razmerami; poudarja, da je treba kar se da hitro premagati politično delitev ter tako preprečiti zmanjševanje možnosti za oblikovanje palestinske države; zahteva od predsednika in vseh strani, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za dosego tega cilja;
5. podpira poziv izvršnega odbora Palestinske osvobodilne organizacije za nove volitve; zahteva od mednarodne skupnosti, naj se zaveže, da bo priznala in spoštovala izide volitev;
6. je izredno zaskrbljen zaradi humanitarnih razmer na območju Gaze; poudarja, da odrezanost od sveta območja Gaze lahko privede samo do kaosa in še poveča že obstoječo humanitarno krizo; zahteva odprtje prehodnih točk do območja Gaze in napotitev hitre humanitarne pomoči; zahteva, da Evropska unija, Izrael in Egipt sprejmejo vse potrebne ukrepe za ponovno odprtje prehoda v Rafahu, saj imajo podatke, da se 4 tisoč Palestincev tam nahaja v izredno hudih razmerah;
7. močno obžaluje in obsoja zadnji vdor izraelske vojske na območje Gaze in v Nablus; od izraelske vlade zahteva, da takoj preneha z vsemi vojaškimi posegi proti palestinskemu ljudstvu v Gazi in na Zahodnem bregu, ter s politiko nezakonitih in izvensodnih usmrtitev; podpira poziv k takojšnji, istočasni, vsestranski in vzajemni prekinitvi ognja; podpira zahtevo predsednika Abasa, da se na zeleno črto, v Gazo in na Zahodni breg pošlje mednarodne opazovalne in zaščitne sile pod pokroviteljstvom Združenih narodov v okviru splošne politične strategije za obnovo mirovnega procesa;
8. ugotavlja, da so rezultati vrha v Šarm al Šejku dokaj omejeni; opaža, da je Izrael delno prenesel palestinske davke, ki jih je nezakonito zadrževal; zahteva, da Izrael brezpogojno nakaže davčne in carinske prihodke palestinski oblasti; poziva Izrael, naj nemudoma zaustavi graditev zidu in kolonij ter sprejetje ukrepov za priključitev vzhodnega Jeruzalema; prav tako zahteva, da Izrael umakne vse ovire za prost prehod ljudi in blaga ter da začne izpuščati na prostost palestinske zapornike ne glede na njihovo politično pripadnost, začenši s političnimi voditelji in izvoljenimi predstavniki, zlasti Aziza Dvejka, predsednika palestinskega zakonodajnega sveta, in Marvana Bargutija, prvega poslanca, ki je bil zaprt po izbruhu intifade;
9. podpira obljubo predsednika Abasa, da bo neposredna pomoč namenjena vsem Palestincem med območjem Gaze in Zahodnim bregom, brez razlik; zahteva, naj Evropska unija ne ovira uresničevanja te obljube; poudarja, da finančna pomoč ne zadostuje ter da je nujno potrebna politična podpora palestinskega ljudstva in palestinske oblasti za oblikovanje države v okviru meja iz leta 1967;
10. poudarja, da je nujno treba začeti s pogajanji o končnem statusu; zato zahteva, da Evropska unija prispeva k organizaciji mednarodne mirovne konference o Bližnjem vzhodu, ki naj ne izključuje nikogar in naj ne postavlja pogojev vnaprej, z namenom, da se doseže sporazum o miru v regiji, ki bo temeljil na resolucijah Združenih narodov;
11. opozarja na dragoceni prispevek arabske mirovne pobude, ki pomeni pravo priložnost za vzpostavitev trajnega in vsestranskega miru v regiji; poziva arabske države, naj odigrajo dejavno vlogo pri reševanju sporov in sedanjih težkih razmer; poziva izraelsko vlado, naj sprejme priložnost, ki ji jo ponuja ta pobuda; vendar poudarja, da bi ta priložnost lahko povsem izpuhtela, če je ne bi kar se da hitro izkoristili, kar bi lahko imelo zelo hude posledice za vse prebivalstvo v regiji;
12. izraža zadovoljstvo zaradi izpustitve novinarja Alana Johnstona na prostost;
13. zahteva takojšnjo izpustitev treh izraelskih vojakov;
14. poziva države članice Evropske unije, naj vzpostavijo dejanski dialog s Sirijo, da bi prišlo do vsestranske rešitve sporov in vzpostavitve stabilnosti v regiji;
15. izraža zaskrbljenost zaradi nevarnosti, da se povečajo politične delitve in njihove posledice za Libanon ter za mir in stabilnost v regiji, ter poziva vse zainteresirane strani v Libanonu, naj z dialogom rešijo politično krizo;
16. obsoja napad, ki je preteklega 24. junija povzročil smrt šestih vojakov mirovnih sil Združenih narodov;
17. poudarja, da samo postavitev sil pod pokroviteljstvom Združenih narodov na jugu Libanona, brez političnega procesa, ne more trajno rešiti krize ter mednarodne mirovne sile v Libanonu izpostavlja velikemu tveganju; poziva Svet, naj Parlamentu predstavi svojo politično strategijo in pobude, ki jih namerava sprejeti za dosego trajne rešitve problema; zahteva, da visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko kar se da hitro poroča Parlamentu o tem vprašanju;
18. obsoja napade in dejanja Fataha al Islama ter njegove vdore v begunska taborišča, ki so med palestinskimi begunci povzročili največ žrtev; poudarja, da te izredne razmere zopet kažejo, da je treba doseči pravično in celostno rešitev za palestinske begunce na podlagi resolucije 194 Združenih narodov;
19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom in vladam Izraela, Libanona, Sirije, palestinski nacionalni oblasti, generalnemu sekretarju Arabske lige, Rusiji, Združenim državam Amerike in generalnemu sekretarju Združenih narodov.