Predlog resolucije - B7-0274/2009Predlog resolucije
B7-0274/2009

PREDLOG RESOLUCIJE  o obrambi načela subsidiarnosti

15.12.2009

k vprašanju za ustni odgovor B7‑0238/2009
v skladu s členom 115(5) poslovnika

Mario Borghezio v imenu skupine EFD

Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B7-0274/2009
Predložena besedila :
B7-0274/2009
Sprejeta besedila :

B7‑0274/2009

Resolucija Evropskega parlamenta  o obrambi načela subsidiarnosti

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju členov 4 in 6 Lizbonske pogodbe,

–   ob upoštevanju protokolov št. 1 in 2 k Pogodbi o Evropski uniji o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji ter o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. maja 2009 o razvoju odnosov med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti v skladu z Lizbonsko pogodbo,

–   ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Lautsi proti Italiji (vloga št. 30814/06),

–   ob upoštevanju vprašanja Komisiji z dne 4. decembra 2009 o obrambi načela subsidiarnosti (O–0152/2009 – B7‑0238/2009),

–   ob upoštevanju členov 115(5) in 110(2) svojega poslovnika,

A. ker je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu razsodilo, da se z razpeli v italijanskih učilnicah krši Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

B.  ker je v členu 6(2) nove Pogodbe o Evropski uniji, ki je ravnokar začela veljati, določen pravni okvir za pristop Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

C. ker člen 6(3) Pogodbe o Evropski uniji določa, da so „[T]emeljne pravice, kakor jih zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in kakor izhajajo iz skupnega ustavnega izročila držav članic [...], kot splošna načela del prava Unije“,

D. ker v skladu s členom 6(1) Pogodbe o Evropski uniji „Unija priznava pravice, svoboščine in načela iz Listine o temeljnih pravicah Evropske unije z dne 7. decembra 2000, prilagojene 12. decembra 2007 v Strasbourgu, ki ima enako pravno veljavo kot Pogodbi“,

1.  poudarja, da Evropsko sodišče za človekove pravice ni del pravnega sistema Evropske unije;

2.  poziva Komisijo, naj prizna, da bi bila taka sodba resna kršitev temeljnega načela subsidiarnosti v pravnem okviru Evropske unije;

 

3.  vztraja, da se mora Komisija vzdržati ukrepov, ki bi lahko kršili dosledno spoštovanje nacionalne identitete držav članic in njihovih sestavnih regij, kot določa člen 4(2) Pogodbe o Evropski uniji;

 

4.  poziva Komisijo, naj izrecno oporeka veljavnosti take sodbe in naj jasno izrazi, da vprašanje razpel v šolah ostaja zadeva v izključni pristojnosti držav članic in njihovih regij, ter naj zagotovi, da zaradi pristopa Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne bo kršeno načelo subsidiarnosti;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje     Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti ter vladam in parlamentom držav članic Evropske unije in Sveta Evrope.