PREDLOG RESOLUCIJE o obrambi načela subsidiarnosti
15.12.2009
v skladu s členom 115(5) poslovnika
Mario Borghezio v imenu skupine EFD
B7‑0274/2009
Resolucija Evropskega parlamenta o obrambi načela subsidiarnosti
Evropski parlament,
– ob upoštevanju členov 4 in 6 Lizbonske pogodbe,
– ob upoštevanju protokolov št. 1 in 2 k Pogodbi o Evropski uniji o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji ter o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. maja 2009 o razvoju odnosov med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti v skladu z Lizbonsko pogodbo,
– ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Lautsi proti Italiji (vloga št. 30814/06),
– ob upoštevanju vprašanja Komisiji z dne 4. decembra 2009 o obrambi načela subsidiarnosti (O–0152/2009 – B7‑0238/2009),
– ob upoštevanju členov 115(5) in 110(2) svojega poslovnika,
A. ker je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu razsodilo, da se z razpeli v italijanskih učilnicah krši Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
B. ker je v členu 6(2) nove Pogodbe o Evropski uniji, ki je ravnokar začela veljati, določen pravni okvir za pristop Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
C. ker člen 6(3) Pogodbe o Evropski uniji določa, da so „[T]emeljne pravice, kakor jih zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in kakor izhajajo iz skupnega ustavnega izročila držav članic [...], kot splošna načela del prava Unije“,
D. ker v skladu s členom 6(1) Pogodbe o Evropski uniji „Unija priznava pravice, svoboščine in načela iz Listine o temeljnih pravicah Evropske unije z dne 7. decembra 2000, prilagojene 12. decembra 2007 v Strasbourgu, ki ima enako pravno veljavo kot Pogodbi“,
1. poudarja, da Evropsko sodišče za človekove pravice ni del pravnega sistema Evropske unije;
2. poziva Komisijo, naj prizna, da bi bila taka sodba resna kršitev temeljnega načela subsidiarnosti v pravnem okviru Evropske unije;
3. vztraja, da se mora Komisija vzdržati ukrepov, ki bi lahko kršili dosledno spoštovanje nacionalne identitete držav članic in njihovih sestavnih regij, kot določa člen 4(2) Pogodbe o Evropski uniji;
4. poziva Komisijo, naj izrecno oporeka veljavnosti take sodbe in naj jasno izrazi, da vprašanje razpel v šolah ostaja zadeva v izključni pristojnosti držav članic in njihovih regij, ter naj zagotovi, da zaradi pristopa Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne bo kršeno načelo subsidiarnosti;
5. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti ter vladam in parlamentom držav članic Evropske unije in Sveta Evrope.