PREDLOG RESOLUCIJE o revidiranem okvirnem sporazumu med Parlamentom in Komisijo za naslednje parlamentarno obdobje
4.2.2010
Konferenca predsednikov
B7‑0091/2010
Resolucija Evropskega parlamenta o revidiranem okvirnem sporazumu med Evropskim Parlamentom in Komisijo za naslednje parlamentarno obdobje
Evropski parlament,
– ob upoštevanju izida glasovanja z dne 16. septembra 2009 in izvolitve Joséja Manuela Barrosa za predsednika Komisije,
– ob upoštevanju „Političnih smernic za novo Komisije“, ki jih je 3. septembra 2009 predstavil novoizvoljeni predsednik Komisije,
– ob upoštevanju izjav novoizvoljenega predsednika Komisije Evropskemu parlamentu 15. septembra 2009 in konferenci predsednikov 19. novembra 2009,
– ob upoštevanju obstoječega okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Komisijo[1],
– ob upoštevanju obstoječe prakse Komisije in Parlamenta pri izvajanju medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje[2]
– ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih v zadnjem parlamentarnem obdobju, novih določb Lizbonske pogodbe, ki so začele veljati 1. decembra 2009 in ki vzpostavljajo novo institucionalno ravnotežje, ter skupnega dogovora, ki sta ga 27. januarja 2010 dosegla delovna skupina Evropskega parlamenta za revizijo okvirnega sporazuma in novoizvoljeni predsednik Komisije,
– ob upoštevanju člena 17 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členov 244 do 248 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju členov 106 in 107 svojega poslovnika,
A. ker morata Evropski parlament in Komisija tesno sodelovati, da bi zagotovila uspešno in učinkovito rabo „metode Skupnosti“, in morata zlasti skrbeti za to, da Unija ni zgolj vsota njenih sestavnih delov,
1. pozdravlja predlog novoizvoljenega predsednika Komisije za vzpostavitev „posebnega partnerstva med Evropskim parlamentom in Komisijo“, kot ga je predlagal v svojih „Političnih smernicah za novo Komisijo“, z namenom opredeliti in uresničevati značilne evropske interese in postaviti prve temelje obnovljene Evropske unije v obdobju po Lizbonski pogodbi;
2. poziva k čim prejšnji reviziji okvirnega sporazuma med Evropskim parlamentom in Komisijo, ki določa dvostranske odnose med institucijama, za izhodišče pa naj se uporabijo pripombe novoizvoljenega predsednika Komisije Joséja Manuela Barrosa;
3. ob teh zavezah poziva, naj se v revidirani sporazum vključijo naslednje točke:
(a) zagotovilo, da bo Komisija spoštovala temeljno načelo enake obravnave Parlamenta in Sveta, zlasti glede dostopa do sestankov in posredovanja prispevkov ali drugih informacij o zakonodajnih in proračunskih vprašanjih;
(b) uresničevanje posebnega partnerstva med Parlamentom in Komisijo v skladu z naslednjimi načeli:
• predsednik Komisije bo ohranjal reden dialog s predsednikom Evropskega parlamenta o ključnih horizontalnih vprašanjih in glavnih zakonodajnih predlogih; takšen dialog vključuje povabila predsedniku Parlamenta na srečanja kolegija komisarjev;
• predsednika ali podpredsednika Komisije se povabi na srečanja konference predsednikov in konference predsednikov odborov takrat, ko poteka razprava o posebnih vprašanjih glede določanja dnevnega reda plenarnega zasedanja ali o zakonodajnih in proračunskih vprašanjih;
• organizirajo se letna srečanja med konferenco predsednikov in konferenco predsednikov odborov na eni ter kolegija komisarjev na drugi strani, kjer se obravnavajo pomembna vprašanja, vključno s pripravo in izvedbo letnega zakonodajnega in delovnega programa;
• Komisija v okviru svojega dela na pripravi in izvajanju zakonodaje EU, vključno z mehkim pravom, zagotovi vse informacije in dokumentacijo o svojih srečanjih z nacionalnimi izvedenci; na ta srečanja lahko povabi tudi izvedence Parlamenta;
(c) zaveza Komisije, da bo v treh mesecih po sprejetju zakonodajnega samoiniciativnega poročila v skladu s členom 225 PDEU poročala o konkretnih ukrepih, ki jih sprejme po prejetju kakršne koli zahteve po zakonodajni pobudi; Komisija poda zakonodajni predlog najkasneje v enem letu ali ta predlog uvrsti v svoj letni zakonodajni in delovni program za naslednje leto; če Komisija ne poda predloga, Evropskemu parlamentu podrobno pojasni razloge za takšno določitev;
(d) zaveza k tesnemu sodelovanju v začetnih stopnjah med Parlamentom in Komisijo pri kakršni koli zakonodajni pobudi, ki bi izhajala iz državljanskih pobud;
(e) zaveza Parlamenta in Komisije h dogovoru o ključnih spremembah pri pripravi prihodnjih pogajanj s Svetom ministrov glede prilagoditve sporazuma o boljši pripravi zakonodaje novim določbam Lizbonske pogodbe in med drugim tudi glede spremenjene prakse izvajanja obstoječega sporazuma, vključno z naslednjimi določbami:
• pod vodstvom Komisije se opravijo presoje vpliva, pri tem pa se uporabi pregledni postopek, ki zagotavlja neodvisno presojo; presoje vpliva se objavijo pravočasno, ob upoštevanju različnih scenarijev, vključno z možnostjo „ne storiti ničesar“, in se načeloma v skladu z Lizbonsko pogodbo predstavijo pristojnemu parlamentarnemu odboru v fazi posvetovanja z nacionalnimi parlamenti;
• na področjih, na katerih je Parlament ponavadi vključen v zakonodajni postopek, se mehko pravo po posvetovanju s Parlamentom uporablja tam, kjer je to primerno in upravičeno;
• za spodbujanje poenostavitve prava Skupnosti se zagotovi uporaba prenovitve kot standardnega postopka, kjer je to mogoče in ustrezno, ali pa se nadomesti s kodifikacijo pravnega akta v šestih mesecih po dokončnem sprejetju;
• za zagotovitev boljšega spremljanja prenosa in uporabe prava Unije si Komisija in Parlament prizadevata za vključitev obveznih korelacijskih tabel in zavezujočega roka za prenos, ki pri direktivah običajno ne bi smel presegati dveh let;
• Komisija da Parlamentu na voljo povzetek informacij o vseh postopkih za ugotavljanje kršitev, sproženih na podlagi uradnega opomina, na zahtevo Parlamenta tudi za posamezne primere, ob tem pa upošteva pravila o zaupnosti glede vprašanj v zvezi s posameznimi postopki za ugotavljanje kršitev;
(f) strinjanje z naslednjimi zahtevami za večjo odgovornost izvršilne veje oblasti:
• kadarkoli se Komisija odloči za pregled kodeksa ravnanja za komisarje, se o tem posvetuje s Parlamentom;
• kadarkoli se Parlament odloči za pregled svojega poslovnika glede odnosov s Komisijo, se z njo o tem posvetuje;
• če Parlament predsednika Komisije pozove, naj izreče svoje nezaupanje posameznemu članu Komisije, ta resno premisli, ali bo zahteval odstop tega člana v skladu s členom 17(6) PEU; predsednik od tega člana zahteva odstop ali pa na naslednjem delnem zasedanju Parlamenta pojasni, zakaj tega ni storil;
• če predsednik Komisije namerava prerazporediti resorje med mandatom Komisije v skladu s členom 248 Pogodbe o delovanju Evropske unije, o tem pravočasno obvesti Parlament, da se lahko začne postopek za ustrezno parlamentarno razpravo v zvezi s temi spremembami; predsednikova odločitev o prerazporeditvi resorjev lahko začne veljati takoj;
• v primeru zamenjave komisarja predsednik Komisije natančno preuči rezultat posvetovanja s Parlamentom, preden soglaša z odločitvijo Sveta v skladu s členom 246 Pogodbe o delovanju EU;
• Komisija bo podpirala Parlament pri prihodnjih pogajanjih o Evropski službi za zunanje delovanje, da se zagotovi polna odgovornost te službe, vključno s preglednim postopkom za imenovanje posebnih predstavnikov in veleposlanikov;
• Komisija bo podpirala Parlament pri prihodnjih pogajanjih o Evropski službi za zunanje delovanje z namenom nadaljevanja in utrjevanja „pristopa Skupnosti“ v razvojni politiki, vključno z načrtovanjem instrumentov razvojne pomoči in zlasti evropskega razvojnega sklada, kar bi moralo ostati v pristojnosti Komisije, ta pa bi morala biti v zvezi s tem v celoti odgovorna Parlamentu;
• po vzorcu sedanje ureditve časa za vprašanja predsedniku Komisije se uvede ura za vprašanja komisarjem, vključno s podpredsednikom za zunanje odnose in visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, z namenom prenove obstoječega časa za vprašanja;
(g) kandidati za mesto izvršnega direktorja regulativnih agencij bi se morali udeleževati predstavitev parlamentarnih odborov;
(h) zaveza Komisije o okrepljenem sodelovanju s Parlamentom prek neposrednega in celovitega zagotavljanja informacij Parlamentu na vseh stopnjah pogajanj o mednarodnih sporazumih (vključno z opredelitvijo pogajalskih smernic), zlasti o trgovinskih zadevah in drugih pogajanjih v okviru postopka odobritve, tako da se zagotovi polna učinkovitosti člena 218 Pogodbe o delovanju EU, ob tem pa se upošteva vloga vsake institucije in izpolnjuje skladnost z novimi postopki in predpisi za varstvo potrebne zaupnosti;
i) glede na razširjenje pristojnosti Parlamenta v skladu z Lizbonsko pogodbo in za zagotovitev učinkovitega pretoka informacij Komisija na zahtevo Parlamenta na mednarodnih konferencah omogoči, da se predsedniku delegacije Parlamenta odobri status opazovalca na pomembnih srečanjih, in v ta namen delegacijam Parlamenta zagotovi dostop do prostorov EU;
(j) zaveza za izboljšanje trenutne ureditve načrtovanja z mnogimi ukrepi, vključno z naslednjim:
• predstavitev izbranih ključnih pobud Komisije, načeloma najprej na plenarnem zasedanju, nato pa v javnosti;
• zaveza Komisije o hitrem začetku „letnega in večletnega načrtovanja Unije z namenom doseči medinstitucionalne sporazume“ v skladu s členom 17 PEU;
• letna srečanja kolegija komisarjev in konference predsednikov ter konference predsednikov odborov pred sprejetjem letnega delovnega programa, vključno s prihodnjimi predlogi o poenostavitvi, glavnimi pobudami na področju mehkega prava in njihovimi umiki, da bi se pripravili na razprave in poiskali skupno razumevanje med Komisijo in Parlamentom;
• načelo, po katerem mora Komisija pojasniti, zakaj ne more predložiti posameznih predlogov, predvidenih v letnem programu, ali zakaj ti odstopajo od predvidenega;
4. poziva Parlament in Komisijo, naj do konca leta 2011 pregledata delovanje prihodnjega okvirnega sporazuma;
5. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje novi Komisiji.