Predlog resolucije - B7-0145/2010Predlog resolucije
B7-0145/2010

PREDLOG RESOLUCIJE o izvajanju priporočil iz Goldstonovega poročila

3.3.2010

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
v skladu s členom 110(2) poslovnika

Hélène Flautre, Frieda Brepoels, Franziska Katharina Brantner, Nicole Kiil-Nielsen, Heidi Hautala, Caroline Lucas, Margrete Auken, Jan Philipp Albrecht, Eva Joly, Daniel Cohn-Bendit, Malika Benarab-Attou v imenu skupine Verts/ALE

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0136/2010

Postopek : 2010/2557(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B7-0145/2010
Predložena besedila :
B7-0145/2010
Razprave :
Sprejeta besedila :

B7‑0145/2010

Resolucija Evropskega parlamenta o izvajanju priporočil iz Goldstonovega poročila

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

 

–    ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (ICCPR) iz leta 1966,

 

–    ob upoštevanju mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (ICESC) iz leta 1966,

 

–    ob upoštevanju četrte ženevske konvencije o zaščiti civilnih oseb v času vojne iz leta 1949,

 

–    ob upoštevanju konvencije OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989,

 

–    ob upoštevanju resolucije A/HRC/S-9/1 o grobih kršitvah človekovih pravic na zasedenem palestinskem ozemlju, zlasti zaradi nedavnih izraelskih vojaških napadov na zasedeno Gazo, ki jo je Svet OZN za človekove pravice sprejel na svoji deveti posebni seji 12. januarja 2009,

 

–    ob upoštevanju resolucije A/HRC/RES/S-12/1 o človekovih pravicah na zasedenem palestinskem ozemlju, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, ki jo je Svet OZN za človekove pravice sprejel na svoji dvanajsti posebni seji 16. oktobra 2009,

 

–    ob upoštevanju resolucij generalne skupščine OZN A/RES/64/10 in A/RES/64/254 z dne 5. novembra 2009 in 26. februarja 2010 o nadaljnjih ukrepih po poročilu misije Organizacije združenih narodov za ugotavljanje dejstev o konfliktu v Gazi,

 

–    ob upoštevanju izjave predsedstva v imenu Evropske unije s 18. novembra 2009 o humanitarnih razmerah v Gazi,

 

–    ob upoštevanju poročila vodij misij EU o vzhodnem Jeruzalemu,

 

–    ob upoštevanju sklepov Sveta o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu, sprejetih 8. decembra 2009,

 

–    ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bližnjem vzhodu, še posebej resolucije z dne 15. januarja 2009 o razmerah v Gazi,

 

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A.  ker morajo Unijo pri njenem delovanju na mednarodni ravni voditi strogo spoštovanje načel in ciljev ustanovne listine OZN in mednarodnega prava; obenem opozarja, da mednarodno pravo obvezuje države ne samo k spoštovanju in zaščiti, temveč tudi k zagotavljanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava,

 

B.   ker je v primeru kršitev ženevskih konvencij dovoljena splošna sodna pristojnost za resne mednarodne zločine, kot so vojni zločini, zločini zoper človečnost, mučenje in genocid,

 

C.  ker glede na to, da ima EU pogodbene odnose z Izraelom in da je glavna donatorka za Palestince, EU in njene države članice nosijo posebno odgovornost za zagotavljanje, da zlasti sosednje države partnerke v celoti spoštujejo mednarodno pravo o človekovih pravicah in mednarodno humanitarno pravo, v skladu s členoma 8 in 21 Pogodbe o EU,

 

D.  ker je misiji OZN za ugotavljanje dejstev o konfliktu v Gazi, ki jo je vodil sodnik Richard Goldstone, Svet OZN za človekove pravice 3. aprila 2009 podelil mandat za „preiskavo vseh kršitev mednarodnega prava o človekovih pravicah in mednarodnega humanitarnega prava, ki so bile morda zagrešene v okviru vojaških operacij, ki so potekale v Gazi med 27. decembrom 2008 in 18. januarjem 2009, in to kadarkoli, pred temi operacijami, med njimi ali po njih“,

 

E.   ker je bil začetni mandat, ki je uporabljal enostranski pristop, na zahtevo vodje misije Richarda Goldstona razširjen tako, da bi lahko ustrezno obravnaval vse strani v konfliktu, se pravi Izrael, palestinske oblasti, Hamasovo de facto upravo v Gazi in oborožene palestinske skupine,

 

F.   ob upoštevanju sklepa izraelske vlade, da ne bo sodelovala z misijo OZN za ugotavljanje dejstev, in njene implicitne odklonitve, da misiji dovoli dostop do Gaze, Zahodnega brega in južnega Izraela,

 

G.  ker je tritedenska vojaška ofenziva izraelskih obrambnih sil v Gazi povzročila množične kršitve človekovih pravic Palestincev, pri čemer je bilo najmanj 1440 Palestincev ubitih, vključno z 431 otroki in 114 ženskami, več kot 5300 Palestincev pa ranjenih, ter obsežno uničenje palestinske infrastrukture, z okoli 22.000 popolnoma porušenimi zgradbami , vključno z 4230 uničenimi domovi; ker je bilo v tem konfliktu, ki je potekal v Gazi in južnem Izraelu, obenem ubitih 13 Izraelcev,

 

H.  ker so Hamas in druge palestinske oborožene skupine v južni Izrael od leta 2001 izstrelile okrog 8000 raket, vključno z napadi med premirjem, o katerem sta se Izrael in Hamas dogovorila 18. junija 2008; ker ustanovna listina OZN, zlasti njen 51. člen , izrecno opredeljuje pravico posameznika ali skupine do samoobrambe v primeru oboroženega napada,

 

I.    ker je bilo premirje pogosto kršeno na obeh straneh in ni privedlo do odprave izraelske blokade Gaze, kot sta se dogovorili sprti strani, nastala pa je resna humanitarna kriza, ki je prizadela vse prebivalstvo v Gazi, razmere na Zahodnem bregu pa se niso bistveno izboljšale,

 

J.    ker je misija OZN za ugotavljanje dejstev v poročilu, ki ga je objavila 15. septembra 2009, ugotovila, da sta tako Izrael kot Hamas med konfliktom v Gazi resno kršila mednarodno pravo o človekovih pravicah in mednarodno humanitarno pravo, pri čemer so nekatere kršitve vojni zločini, morebiti pa tudi zločini zoper človečnost, in da ni nobena stran izvedla verodostojne preiskave domnevnih kršitev ali sprejela resnih ukrepov, da bi ugotovila odgovornost storilcev,

 

K.  ker je na dvanajsti posebni seji Sveta OZN za človekove pravice Švedska v imenu skupine EU opozorila, da je „EU redno opozarjala vse strani v konfliktu na njihove obveznosti v skladu z mednarodnim pravom“ in da je „na področju človekovih pravic splošna prednostna naloga EU boj proti nekaznovanju“, ker so države članice EU kljub temu na generalni skupščini OZN 5. novembra 2009 imele različna stališča,

 

L.   ker je generalna skupščina OZN v resoluciji 26. februarja 2010 znova pozvala tako Izrael kot Palestino, naj opravita verodostojno preiskavo, in zahtevala nadaljnja poročila v roku petih mesecev,

 

M.  ker so izraelske in palestinske organizacije civilne družbe igrale bistveno vlogo, s tem da so misiji OZN za ugotavljanje dejstev omogočale dostop do informacij, pričevanj in dokaznega gradiva, natančno spremljale in poročale o ukrepih vseh strani ter tako oblikovale postopen pristop k ugotavljanju odgovornosti, in nadalje pritiskale na mednarodno skupnost in vse zadevne strani, da bi vzpostavili neodvisne in nepristranske preiskovalne mehanizme,

 

N.  ker so izraelske nevladne organizacije za človekove pravice soočene z obrekovalno kampanjo, katere cilj je diskreditirati tiste, ki javno nasprotujejo izraelski politiki na palestinskem zasedenem ozemlju; ugotavlja, da so postali ti napadi pogostejši neposredno po objavi Goldstonovega poročila; ker namerava obenem odbor kneseta za ustavne zadeve 17. marca sprejeti zelo omejevalen zakon, ki ga podpira vlada in ki bi od NVO zahteval, da se registrirajo kot politične organizacije in razveljavijo svoj status dobrodelnih ustanov, s čimer bi omejili možnost prejemanja sredstev tujih političnih teles in povečali nadzor države nad dejavnostmi NVO;

 

1.   poudarja, da morajo vse strani v vseh okoliščinah spoštovati mednarodno pravo o človekovih pravicah in mednarodno humanitarno pravo, kar je še vedno predpogoj za dosego pravičnega in trajnega miru na Bližnjem vzhodu;

 

2.   opozarja mednarodno skupnost na njeno odgovornost, da zagotovi ugotavljanje odgovornosti za resne kršitve mednarodnega prava, in poudarja, da ne bi smela biti nobena država ali oborožena skupina nad zakonom;

 

3.   opozarja EU in njene države članice na njihovo pravno obveznost, da kot visoke pogodbenice ženevskih konvencij zagotavljajo spoštovanje teh konvencij v vseh okoliščinah, in opozarja države članice EU, da zunanja politika EU temelji na spoštovanju in podpiranju spoštovanja mednarodnega prava o človekovih pravicah; meni, da pomanjkanje odgovornosti za vojne zločine in druge resne kršitve človekovih pravic niso samo kršitev mednarodnega prava, temveč tudi resno slabijo in ogrožajo zunanje delovanje EU;

 

4.   poziva visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter države članice EU, naj si prizadevajo za trdno skupno stališče EU pri nadaljnjem ukrepanju po poročilu misije za ugotavljanje dejstev o konfliktu v Gazi, v katerem bi javno zahtevali izvrševanje priporočil tega poročila in ugotavljanje odgovornosti za vse kršitve mednarodnega prava, vključno z domnevnimi vojnimi zločini, ter obe strani pozvali, naj v petih mesecih izvedeta preiskave, ki bodo ustrezale mednarodnim standardom neodvisnosti, nepristranskosti, preglednosti, hitrosti in učinkovitosti, v skladu z resolucijama generalne skupščine OZN A/RES/64/10 in A/RES/254, in da vse osebe, ki so zagrešile domnevna kazniva dejanja, za njih tudi odgovarjajo;

 

5.   meni, da zagovori, ki so jih Izrael, palestinske oblasti in Hamas predstavili telesom OZN kot odgovor na resolucijo generalne skupščine OZN A/RES/64/10 kažejo, da nobena od zadevnih strani še ni sprejela potrebnih korakov za izvedbo preiskav;

 

6.   poziva visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter države članice, naj zato uporabijo razpoložljiva pravna in diplomatska orodja, da vse zadevne strani pozovejo k takojšnji izvedbi neodvisnih, nepristranskih in verodostojnih preiskav resnih kršitev, o katerih je poročala misija OZN za ugotavljanje dejstev; visoko predstavnico poziva tudi, naj oceni rezultate preiskav Izraela in Hamasa ter o teh ocenah poroča Parlamentu;

 

7.   poziva visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter države članice, naj dejavno spremljajo izvajanje priporočil iz Goldstonovega poročila tako, da se posvetujejo z vsemi stranmi v konfliktu, zunanjimi misijami EU in nevladnimi organizacijami s tega področja, ter javno poročajo o napredku teh preiskav; poziva, naj se priporočila in povezane ugotovitve vključi v dialoge EU z obema stranema, pa tudi v stališča EU v večstranskih forumih; obenem poziva EU, naj dejavno podpira vse strani v konfliktu pri izvajanju priporočil Goldstonovega poročila;

 

8.   opozarja, da je generalna skupščina 26. februarja 2010 generalnega sekretarja OZN ponovno pozvala, naj po petih mesecih pripravi poročilo „z namenom nadaljnjega ukrepanja zadevnih organov in teles OZN, vključno z varnostnim svetom, če bo to potrebno“; poziva EU, naj generalnega sekretarja dejavno podpira pri analizi tega, kako vse vpletene strani izvajajo priporočila Goldstonovega poročila;

 

9.   poziva delegata EU v uradu generalnega sekretarja OZN, naj Parlamentu v treh mesecih poroča o napredku vseh strani, udeleženih v konfliktu, pri izvajanju priporočil Goldstonovega poročila;

 

10. poziva delegacijo EU v Tel Avivu, Jeruzalemu in Ramali, naj Parlamentu v treh mesecih poroča o napredku Izraela in palestinske strani pri izvajanju priporočil Goldstonovega poročila;

 

11. poziva EU, naj v skladu s priporočili Goldstonovega poročila podpre neodvisen odbor mednarodnih strokovnjakov za mednarodno pravo in preiskave kaznivih dejanj, ki bi spremljal in ovrednotil učinkovitost in pristnost domačih preiskav, ki jih izvajajo strani, vpletene v konflikt;

 

12. opozarja na dejstvo, da je država, ki je odgovorna za nezakonito dejanje, obvezana k plačilu polne odškodnine za povzročeno izgubo ali škodo in da mednarodno pravo priznava žrtvam pravico do učinkovitega pravnega sredstva in odškodnine za škodo ali izgubo, ki izhaja iz kršitev človekovih pravic;

 

13. podpira druga priporočila Goldstonovega poročila, ki se osredotočajo na druge resne kršitve mednarodnega prava, ki jih Izrael izvaja na zasedenem palestinskem ozemlju, ter poziva Izrael, naj nemudoma prekine blokado Gaze, zagotovi svobodo gibanja na zasedenem palestinskem ozemlju, izpusti politične zapornike, vključno s članom PLC Marvanom Bargutijem, in odpravi prepovedi potovanja za Palestince, ki so povezana z njihovimi političnimi dejavnostmi in borbo za človekove pravice;

 

14. znova poziva k takojšnji izpustitvi Gilada Šalita; ostro obsoja umor uradnika Hamasa v Dubaju in izraža zaskrbljenost, da bi to lahko oviralo pogajanja o Šalitovi izpustitvi;

 

15. meni, da bi morali biti nadaljnje ukrepanje glede priporočil misije OZN za ugotavljanje dejstev in zahteve za ugotavljanje odgovornosti bistven sestavni del odnosov med EU in Izraelom ter EU in PLO;

 

16. potrjuje, da mora biti nadgradnja odnosov med EU in Izraelom močno pogojena z strogim spoštovanjem mednarodnega prava o človekovih pravicah in mednarodnega humanitarnega prava, vključno z takojšnjo prekinitvijo blokade Gaze, popolno zamrznitvijo gradnje vseh naselbin na Zahodnem bregu, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, izvajanjem preiskav v skladu z mednarodnimi standardi neodvisnosti, nepristranskosti, preglednosti, hitrosti in učinkovitosti, dejanskimi zavezami in ukrepi za splošen mirovni sporazum in polno izvajanje začasnega pridružitvenega sporazuma med EC in PLO;

 

17. poudarja, da je izraelski vojaški poseg nosi del odgovornosti za neuspeh procesa iz Annapolisa, ter zato poziva EU, naj odločno prevzame pobudo za obnovitev preostalega upanja na uspešnost pogajanj o splošni rešitvi konflikta, in sicer s podpiranjem načela skupnega priznanja palestinske države še pred koncem mirovnih pogajanj, kot sta predlagala francoski in španski zunanji minister v predlogu za skupno priznanje palestinske države; v tem duhu poziva Svet in Komisijo, naj podpreta in izvršita priporočila iz poročila vodij misij EU o vzhodnem Jeruzalemu iz decembra 2009;

 

18. je resno zaskrbljen zaradi obrekovalne kampanje proti izraelskim organizacijam za človekove pravice, ki vključuje aretacije in omejevanje gibanja; meni tudi, da zakon o „obveznostih razkritja za prejemnike sredstev od tujih političnih teles“, ki je podoben ruskemu zakonu o NVO, ogroža uveljavljanje svobode izražanja in združevanja, ki ju zagotavljata člena 19 in 22 ICCPR, katerega podpisnica je tudi Izrael, ter poziva kneset, naj ta zakon umakne; s tem v zvezi poziva EU, naj ta v svojih razpravah z Izraelom na pridružitvenem svetu EU-Izrael, ki je načrtovan za 23. marca, zastavi to vprašanje na najvišji ravni, ter poziva visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj stori enako na njenem obisku Izraela v marcu;

 

19. meni, da je splošna sodna pristojnost učinkovito orodje za izvrševanje mednarodnega prava o človekovih pravicah in mednarodnega humanitarnega prava, preprečevanje nekaznovanja in spodbujanje mednarodnega ugotavljanja odgovornosti;

 

20. poziva države članice, naj podprejo prireditev konference visokih pogodbenic četrte ženevske konvencije, da bi okrepili zaščito civilistov na zasedenem palestinskem ozemlju, vključno z vzhodnim Jeruzalemom;

 

21. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju OZN, odposlancu četverice na Bližnjem vzhodu, izraelski vladi, knesetu, predsedniku palestinskih oblasti, palestinskemu zakonodajnemu svetu in organom evro-sredozemske parlamentarne skupščine.