Predlog resolucije - B7-0265/2010Predlog resolucije
B7-0265/2010
Evropski parlament

PREDLOG RESOLUCIJE o revizijski konferenci Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, ki bo potekala v Kampali v Ugandi

12.5.2010

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
v skladu s členom 110(2) poslovnika

Laima Liucija Andrikienė, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Cristian Dan Preda, Filip Kaczmarek, László Tőkés v imenu skupine PPE
Richard Howitt, Ana Gomes, Véronique De Keyser, Maria Eleni Koppa v imenu skupine S&D
Marietje Schaake v imenu skupine ALDE
Barbara Lochbihler, Heidi Hautala, Eva Joly v imenu skupine Verts/ALE
Marie-Christine Vergiat, Helmut Scholz v imenu skupine GUE/NGL


Postopek : 2010/2645(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B7-0265/2010
Predložena besedila :
B7-0265/2010
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

B7‑0265/2010

Resolucija Evropskega parlamenta o revizijski konferenci Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, ki bo potekala v Kampali v Ugandi

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sklepa skupščine držav pogodbenic, sprejetega na osmem plenarnem zasedanju 26. novembra 2009[1], o sklicu revizijske konference Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, ki bo v Kampali, v Ugandi, od 31. maja do 11. junija 2010,

–   ob upoštevanju prejšnjih resolucij in poročil o revizijski konferenci, zlasti resolucije ICC-ASP/7/Res.2 o postopku za imenovanje in izvolitev sodnikov, tožilca in namestnikov tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Mednarodnem kazenskem sodišču, zlasti tistih z dne 19. novembra 1998[2], 18. januarja 2001[3], 28. februarja 2002[4], 4. julija 2002 o osnutku zakona o zaščiti pripadnikov ameriških oboroženih sil[5], 26. septembra 2002[6] ter 22. maja 2008[7],

–   ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je začel veljati 1. julija 2002,

–   ob upoštevanju izjave predsedstva Sveta v imenu Evropske unije z dne 1. julija 2002 o Mednarodnem kazenskem sodišču,

–   ob upoštevanju pozornosti, ki jo Mednarodno sodišče in EU namenjata utrjevanju pravne države, spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ohranjanju miru in krepitvi mednarodne varnosti, in sicer v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov in določbami člena 21(2)(b) Pogodbe o Evropski uniji;

–   ob upoštevanju dejstva, da je Svet EU 16. junija 2003[8] sprejel skupno stališče 2003/444/SZVP o Mednarodnem kazenskem sodišču, ki določa, da so huda kazniva dejanja, za katere je pristojno Sodišče, skrb vseh držav članic, ki so odločene sodelovati pri preprečevanju takih kaznivih dejanj in pri tem, da bi naredile konec nekaznovanosti njihovih storilcev, ter se osredotoča na podporo učinkovitemu delovanju Sodišča in krepitev univerzalne podpore Sodišču s tem, da se spodbuja najširša možna udeležba pri Rimskem statutu,

–   ob upoštevanju akcijskega načrta z dne 4. februarja 2004[9] za dopolnitev skupnega stališča o usklajevanju dejavnosti EU, univerzalnosti in celovitosti Rimskega statuta ter neodvisnosti in učinkovitega delovanja Mednarodnega kazenskega sodišča,

–   ob upoštevanju niza „vodilnih načel“[10], ki jih je sprejela EU o minimalnih merilih, ki jih morajo spoštovati države pogodbenice Mednarodnega kazenskega sodišča, če nameravajo skleniti dvostranske sporazume o neizročanju,

–   ob upoštevanju več sklepov[11], ki jih sprejel Svet EU na področju pravosodja, svobode in varnosti za okrepitev sodelovanja med državami članicami pri preiskovanju in sodnem pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih hudodelstev na nacionalni ravni,

–   ob upoštevanju stockholmskega programa, v katerem so bile institucije pozvane, naj še naprej podpirajo in spodbujajo dejavnosti Unije in držav članic za boj proti nekaznovanosti ter proti genocidu, hudodelstvom zoper človečnost in vojnim hudodelstvom, ter „v ta namen spodbujajo sodelovanje med državami članicami [...] in Mednarodnim kazenskim sodiščem“,

–   ob upoštevanju velikega napredka od prve izvolitve sodnikov in tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča ter dejstva, da Sodišče trenutno opravlja preiskave v petih državah (Kenija, DR Kongo, Sudan/Darfur, Uganda in Srednjeafriška republika),

–   ob upoštevanju dejstva, da je revizijska konferenca Mednarodnega kazenskega sodišča primeren trenutek za razmislek o napredku Sodišča ter njegovih prizadevanjih za preprečevanje in reševanje oboroženih konfliktov, s posebnim poudarkom na resoluciji varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti,

–   ob upoštevanju obrazložitvenega memoranduma Rimskega statuta, ki določa pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča in ki opredeljuje posilstvo, spolno suženjstvo, vsiljeno prostitucijo, prisilno nosečnost, prisilno sterilizacijo ali katero koli drugo obliko primerljivo hudega spolnega nasilja, kot hudodelstvo zoper človečnost,

–   ob upoštevanju izjav Sveta in Komisije o revizijski konferenci Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, ki bo potekala v Kampali v Ugandi,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker EU odločno podpira Mednarodno kazensko sodišče ter spodbuja univerzalnost in brani integriteto Rimskega statuta z namenom varstva ter krepitve neodvisnosti, legitimnosti in učinkovitosti mednarodnega sodnega postopka,

B.  ker je bilo doseganje najširše možne ratifikacije in izvajanja Rimskega statuta tudi eden izmed ciljev EU med pogajanji o širitvi in med procesom pristopa novih držav članic k EU,

C. ker EU v pogajalske mandate in sporazume s tretjimi državami sistematično vključuje klavzulo o Mednarodnem kazenskem sodišču,

D. ker so spoštovanje, spodbujanje in varstvo univerzalnosti človekovih pravic del etičnega in pravnega reda Evropske unije ter eden od temeljev evropske enotnosti in celovitosti[12],

E.  ker se je vloga EU kot globalnega akterja okrepila v zadnjih desetletjih,

F.  ker posebni predstavniki EU spodbujajo njene politike in interese v nemirnih območjih in državah ter imajo dejavno vlogo pri prizadevanjih za utrjevanje miru, stabilnosti in načela pravne države,

G. ker je EU aprila 2006 kot prva regionalna organizacija podpisala sporazum o sodelovanju in pomoči z Mednarodnim kazenskim sodiščem[13],

H. ker je EU v zadnjih desetih letih zagotovila več kot 40 milijonov evrov pomoči v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice za financiranje projektov, katerih cilj je podpirati Mednarodno kazensko sodišče in mednarodno kazensko sodstvo,

I.   ker je bila skupna parlamentarna skupščina AKP-EU dejavna pri zagotavljanju, da se mednarodno kazensko sodstvo vključi v revidirani sporazum o partnerstvu AKP-EU (sporazum iz Cotonouja) in ker je sprejela več resolucij, katerih namen je vključitev boja proti nekaznovanosti v mednarodno razvojno sodelovanje in politični dialog o tem,

J.   ker je ta revizijska konferenca pomembna priložnost za države pogodbenice in tudi za nedržavne subjekte, civilno družbo in druge zainteresirane strani, da ponovno potrdijo svojo odločno zavezanost k pravičnosti in odgovornosti,

K. ker so države pogodbenice izkoristile priložnost, da bi bila revizijska konferenca obsežnejša od zgolj predlaganih sprememb Rimskega statuta, da bi omogočila pregled stanja Mednarodnega kazenskega sodišča več kot 10 let po njegovi ustanovitvi ter da bi se širše ocenilo stanje mednarodnega kazenskega sodstva z osredotočanjem na štiri glavne teme, in sicer: dopolnjevanje, sodelovanje, vpliv sistema Rimskega statuta na žrtve in prizadete skupnosti ter mir in pravičnost,

L.  ker so kljub dejstvu, da Mednarodno kazensko sodišče šteje 111 držav pogodbenic, nekatere regije, kot so Bližnji vzhod, severna Afrika in Azija, še vedno premalo zastopane,

M. ker je sodelovanje med državami, mednarodnimi organizacijami in Mednarodnim kazenskim sodiščem bistvenega pomena za učinkovitost in uspešnost sistema mednarodnega kazenskega sodstva, zlasti v zvezi z zmogljivostjo kazenskega pregona,

N. ker je bila 19. aprila 2010 prvič od ustanovitve Mednarodnega kazenskega sodišča predložena zahteva za ugotovitev nesodelovanja države,

O. ker je osnovna predpostavka načela dopolnjevanja, na katerem temelji Rimski statut, da mora država sama raziskati in, če je potrebno, sodno preganjati osebe, osumljene kaznivih dejanj po mednarodnem pravu,

P.  ker je v večini konfliktov, kjer pravosodje ni bilo vključeno v mirovni proces, ponovno prišlo do nasilja,

1.  ponovno poudarja svojo podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču in njegovim ciljem; poudarja, da so vse države članice EU ratificirale Rimski statut kot bistveno sestavino demokratičnih načel in vrednot Unije ter zato poziva države članice, naj Statut v celoti spoštujejo kot del pravnega reda EU;

2.  poudarja, da je izjemno pomembno, da je za gostiteljico te revizijske konference izbrana afriška država, Uganda, ter izraža podporo zahtevi Sodišča, da se v Adis Abebi odpre urad za zvezo pri Afriški uniji, hkrati pa priznava univerzalno razsežnost sistema Rimskega statuta;

3.  poudarja pomen načela univerzalnosti Rimskega statuta ter poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj dejavno spodbuja pristop k Statutu in njegovo ratifikacijo;

4.  poziva države članice, naj na revizijski konferenci sodelujejo na najvišji možni ravni, torej naj se je udeležijo tudi voditelji držav in vlad, in naj javno utrdijo svojo zavezanost Mednarodnemu kazenskemu sodišču;

5.  spodbuja države članice, naj se utrdijo svojo zavezanost Mednarodnemu kazenskemu sodišču in poudarijo praktične ukrepe, ki jih nameravajo sprejeti v njegovo podporo, med drugim z izvajanjem Rimskega statuta, ratificiranjem in izvajanjem sporazuma o privilegijih in imunitetah Sodišča, sodelovanjem z drugimi državami, ki imajo manj zmogljivosti, da bodo spodbudile univerzalno priznavanje Sodišča in potrdile svoj prispevek pri krepitvi sistema dopolnjevanja in sodelovanja, zlasti upoštevaje vpliv na žrtve in prizadete skupnosti, pa tudi druga področja Rimskega statuta;

6.  odločno podpira vključitev agresije v 1. odstavek 5. člena Rimskega statuta in s tem v stvarno pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča, o čemer se je posebna delovna skupina skupščine držav pogodbenic Rimskega statuta dogovorila, da „agresija“" za namene statuta pomeni, da „oseba, ki ima dejanski nadzor nad političnim ali vojaškim dejanjem države ali ga usmerja, načrtuje, pripravlja, sproži ali izvaja agresijo, ki po naravi, težavnosti in razponu očitno krši ustanovno listino Združenih narodov“,

7.  odločno trdi, da je treba pri odločitvah o opredelitvi agresije spoštovati neodvisnost Sodišča; priporoča, da pogodbenice sprejmejo predlog, pri katerem ne bo potreben filter prisotjnosti za odločitev, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje agresije, preden bi tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča nadaljeval preiskavo; če revizijska konferenca odloči, da je treba tovrsten filter oblikovati, mora zahtevati, da ustrezna zbornica v pravnem postopku, že določenem v Rimskem statutu, ugotovi, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje agresije;

8.  poziva države članice, naj dejavno sodelujejo pri pregledu ter se udeležijo uradnih razprav na okroglih mizah in vzporednih prireditev, ki jih ob uradni konferenci organizira civilna družba (in druge zainteresirane strani);

9.  poziva države članice, naj izkoristijo priložnost na revizijski konferenci in ponovno potrdijo svojo zavezanost Sodišču z ločenimi zavezami štirim področjem in naj te zaveze tudi spoštujejo;

10. podpira Mednarodno kazensko sodišče med tokratno revizijsko konferenco v procesu pregleda vseh faz izvajanja in vpliva Rimskega statuta, ob čemer upošteva vidik žrtev in prizadetih skupnosti;

11. je zaskrbljen glede vpliva sistema Rimskega statuta na žrtve, posameznike in skupnosti, ki so doživeli kazniva dejanja, za katera je pristojno Mednarodno kazensko sodišče; meni, da je bistveno, da se žrtvam in prizadetim skupnostim zagotovi dostop do informacij o delu Sodišča in da ga razumejo, ter da morajo biti pravice in interesi žrtev prva skrb skupnosti Rimskega statuta, ob čemer je treba upoštevati, da je Mednarodno kazensko sodišče sodni organ, ki dopolnjuje primarno vlogo držav pogodbenic pri zagotavljanju zaščite in dostopa do sodstva in učinkovite povrnitve škode za žrtve, tako posamične kot skupinske; meni, da bi države članice morale:

- kadar je za osebo izdan nalog za prijetje na ozemlju EU, dejavno sodelovati, da omogočijo, da se privede na sojenje Mednarodnega kazenskega sodišča;

- priznati inovativna orodja, ki so Mednarodnemu kazenskemu sodišču na voljo za izvršitev pravice žrtev do sojenja, tudi možnost, da žrtve sodelujejo v postopkih Mednarodnega kazenskega sodišča in da zahtevajo povrnitev škode, pri čemer je treba upoštevati dopolnjevalno vlogo odškodninskega sklada za žrtve pri povrnitvah škode in drugi pomoči, vključno z zaščito prič; zagotoviti žrtvam in njihovim odvetnikom ustrezno pravno pomoč in zaščito;

- priznati dosedanji napredek Sodišča pri delu v prizadetih skupnostih in ga spodbujati, naj to delovanje še okrepi; poudariti, kako pomembne je terensko delo Mednarodnega kazenskega sodišča, da bi povečale njegov vpliv med žrtvami in prizadetimi skupnostmi;

- posebno pozornost nameniti skupinam, ki so že tradicionalno odrinjene, na primer otrokom in ženskam, ter s tem zagotoviti, da mednarodno kazensko sodstvo ne bi postalo zgolj orodje za ohranjanje krivic in stereotipov, ki jih morda te skupine doživljajo;

- se zavezati k znatnim finančnim prispevkom v odškodninski sklad za žrtve,

- med revizijsko konferenco sodelovati s civilno družbo in tako zagotoviti, da bodo njena stališča ustrezno zastopana, tudi z udeležbo na prireditvah People's Space, ki jih organizira mreža Human Rights Network;

12. ponovno poziva države članice, naj v skladu s 86. členom Rimskega statuta zagotovijo polno sodelovanje med državami pogodbenicami, državami podpisnicami in Sodiščem, da se bodo spoštovali njegovi cilji in namen, saj v preambuli potrjujejo, „da najtežja hudodelstva, ki zadevajo mednarodno skupnost kot celoto, ne smejo ostati nekaznovana“, in sicer:

- tako da sprejmejo nacionalno zakonodajo o sodelovanju v skladu z IX. delom Rimskega statuta, če tega še niso storile;

- tako da se ponovno zavežejo, da bodo Sodišču brez pridržkov nudile vse potrebno sodelovanje in pomoč;

- tako da sklenejo ad hoc sporazume s Sodiščem o preselitvi žrtev in prič ter o izvrševanju njegovih sodb;

- tako da zagotovijo, da bo to sodelovanje stalna točka na dnevnem redu skupščine držav pogodbenic Mednarodnega kazenskega sodišča, zato da bodo razpravljale o aktualnih izzivih in potrebah Sodišča in da se bo napredek držav pogodbenic vrednotil;

13. pozdravlja revizijo in razpravo o 124. členu (prehodna določba) Rimskega statuta, ki omogoča, da lahko države za obdobje sedmih let po ratifikaciji statuta ne sprejmejo pristojnosti Sodišča za vojna hudodelstva, in poziva k takojšnjemu izbrisu tega člena iz statuta, tako da bo zakon enako veljal za vse osumljene vojnih hudodelstev na ozemlju držav pogodbenic ali za osumljence, ki so državljani teh držav;

14. poziva države članice, naj si za prednostno nalogo zastavijo, da bi v sodno pristojnost Sodišča kot vojno hudodelstvo vključili uporabo nekaterih vrst orožja v oboroženem konfliktu, ki ni mednarodne narave, v skladu s predlogom Belgije o spremembi 8. člena Rimskega statuta, ki je bil vložen na osmem zasedanju skupščine držav pogodbenic, in poziva, da bi za kaznivo dejanje štela tudi uporaba strupa, zastrupljenega orožja, dušljivih, strupenih in drugih plinov ter vseh podobnih tekočin, snovi ali naprav, pa tudi uporabo nabojev, ki se v telesu razširijo ali sploščijo;

15. poudarja učinkovitost načela dopolnjevanja, ki je temelj obsežnega sistema mednarodnega kazenskega sodstva (sistem Rimskega statuta) in v katerem osnovno nalogo držav pogodbenic, da raziskujejo in sodno preganjajo mednarodna kazniva dejanja, očitno krepi dopolnilna (subsidiarna) pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča;

16. je trdno prepričan, da morajo države članice med razpravo v Kampali:

- ponovno potrditi svojo temeljno zavezo, da bodo raziskale in sodno preganjale vojna hudodelstva, genocid in hudodelstva proti človečnosti, in se zavezati, da bodo v svoji zakonodaji uveljavile opredelitve teh kaznivih dejanj, ki bodo skladne z Rimskim statutom;

- si prizadevati za „pozitivno dopolnjevanje“, med drugim s spodbujanjem učinkovitih nacionalnih sodnih postopkov, tudi v državah, kjer je to zelo potrebno, na primer v državah, o katerih Mednarodno kazensko sodišče presoja, in v tistih, za katere izvaja predhodno proučitev;

- poudariti, da je pomembno začeti in izvajati učinkovite nacionalne sodne postopke, zlasti pa obravnavati vprašanje pomanjkanja politične volje pri državah pogodbenicah;

- poudarja, da je odločilnega pomena doseči politično voljo pogodbenic, da bodo izpolnile svoje obveznosti glede dopolnjevanja, in jih odločno spodbuja, naj bodo na strani pravice in naj nasprotujejo nekaznovanosti;

17. poziva vse države pogodbenice Rimskega statuta, zlasti države članice EU, naj sprejmejo oziroma izvajajo nacionalno zakonodajo, ki jim bo omogočala polno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem;

18. poziva vse države pogodbenice Rimskega statuta, naj s Sodiščem sklenejo sporazume o preselitvi žrtev in prič ter izvajanju obsodb;

19. poziva Unijo, države članice EU in druge mednarodne darovalce, naj podpirajo reformne procese in prizadevanja za izgradnjo nacionalnih zmogljivosti, katerih namen je okrepitev neodvisnega sodstva, organov odkrivanja in pregona in sistema izvrševanja kazni zapora v vseh državah v razvoju, ki so jih neposredno prizadela kazniva dejanja iz Rimskega statuta, ter s tem zagotovijo, da se bo načelo dopolnjevanja učinkovito izvajalo in da bodo države pogodbenice spoštovale z odločitve Sodišča;

20. poziva države pogodbenice, naj sprejmejo resolucijo, osnovano na razpravah v Kampali, v kateri bo poudarjeno, da je za žrtve pomembno, da je na pravičnih in nepristranskih sojenjih zadoščeno pravici;

21. poziva države članice, naj obnovijo svoje zaveze Mednarodnemu kazenskemu sodišču za v prihodnje;

22. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk.

 

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov