Predlog resolucije - B7-0109/2011Predlog resolucije
B7-0109/2011

PREDLOG RESOLUCIJE o Evropi 2020

9. 2. 2011

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
v skladu s členom 110(2) poslovnika

Guy Verhofstadt, Lena Ek v imenu skupine ALDE

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0097/2011

Postopek : 2010/3013(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B7-0109/2011
Predložena besedila :
B7-0109/2011
Sprejeta besedila :

B7‑0109/2011

Resolucija Evropskega parlamenta o Evropi 2020

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju ocene Komisije o lizbonski strategiji (SEK(2010)114),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2010 o EU 2020[1],

–   ob upoštevanju svojih resolucij o Evropi 2020[2] in o gospodarskem upravljanju[3] z dne 16. junija 2010,

–   ob upoštevanju letnega pregleda rasti z dne 12. januarja 2011, ki ga je pripravila Komisija;

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

SPLOŠNE OPOMBE

Strategija Evropa 2020 mora biti drznejša, da se ne bi ponovil neuspeh lizbonske strategije

1.  se boji, da strategija Evropa 2020 zaradi šibke strukture upravljanja, ki še vedno temelji na metodi odprtega usklajevanja, ne bo mogla izpolniti svojih obljub, kot je oblikovanje zelenih delovnih mest in zagotovitev gospodarske rasti; verjame, da bi se morala Komisija bolj zavedati nujnosti teh vprašanj, in jo poziva, naj pripravi drznejše predloge za izvajanje strategije Evropa 2020;

2.  meni, da odprta metoda usklajevanja ni izpolnila pričakovanj; meni, da bi morala strategija Evropa 2020 vključevati bolj zavezujoče cilje z najvišjimi in najnižjimi vrednostmi za nekatere makroekonomske vidike gospodarstev držav članic, ki bi jih pripravila Komisija; meni, da bi morala Komisija uporabiti strategijo nagrajevanja in kaznovanja, da bi države članice pripravila k izvajanju ciljev;

3.  poudarja, da je sedanja vsebina strategije Evropa 2020, kot so krovni cilji, vodilne pobude, zadržki in kazalniki, še vedno zelo splošna; zato poziva Komisijo, naj nujno predloži podrobnejše načrte in v njih pojasni, kako bodo te pobude uspešno uresničene;

Okrepiti je treba okvir gospodarskega upravljanja

4.  pozdravlja odločitev vlad EU z vrhunskega srečanja 4. februarja 2011, da okrepijo gospodarsko upravljanje; vendar močno nasprotuje predlagani metodi; meni, da povsem medvladni sistem zunaj struktur iz Pogodbe ne bo imel želenega učinka; poudarja, da bo disciplina učinkovito zagotovljena le z uporabo metode Skupnosti in z večjo vlogo Komisije; meni, da je izrivanje Evropske komisije nesprejemljivo;

5.  pozdravlja predloge Komisije o gospodarskem upravljanju, vendar meni, da ti predlogi ne zadostujejo in da bi morali upoštevati krepitev avtomatizma in sankcij, potrebo po javni razpravi, odgovornost Sveta in Komisije Evropskemu parlamentu ter potrebo po oblikovanju pobud; poleg tega verjame, da bi morali ti predlogi zagotoviti oblikovanje politik resničnega gospodarskega približevanja, strukturno prilagajanje in reforme, ki jih bodo države izvajale v okviru strategije Evropa 2020, pa morajo biti pravno zavezujoči in izvršljivi;

6.  poudarja, da je treba sedanje predloge o reformi pakta stabilnosti dodatno okrepiti in, natančneje, da bi morala imeti Komisija v izrednih okoliščinah možnost takojšnjega sprejetja ukrepov in izvajanja sankcij v državah članicah, ki pakt kršijo, ne da bi pri tem potrebovala predhodno odobritev Sveta (npr. obratna kvalificirana večina bi morala postati pravilo);

7.  poziva Komisijo, naj pri postopku uvede večji avtomatizem, da bi preučila, ali je sprememba Pogodbe potrebna, in naj čim hitreje oblikuje predloge za trajen krizni mehanizem (npr. Evropski denarni sklad) in predloge za popolno vključitev strategije Evropa 2020 v okvir stabilnosti ter o enotnem zunanjem predstavništvu evroobmočja;

8.  meni, da morajo države članice z uvedbo strukturnih reform povečati svojo gospodarsko uspešnost, da bi zmanjšale javno porabo in birokracijo, povečale udeležbo državljanov in spodbudile njihovo lastno odgovornost ter podjetništvo in inovacije, prilagodile zakonodajo malim in srednjim podjetjem ter ljudem omogočile, da bi čim bolje izkoristili svoje zmogljivosti in ne bi bili več odvisni od socialne pomoči;

9.  poudarja, da je monetarnemu stebru brez socialno-ekonomskega stebra usojen propad; meni, da je treba uskladiti disciplino in rast; verjame, da je za uspeh odločilno, ali bodo države članice s finančnimi težavami lahko pospešile davčno usklajevanje, preoblikovale svoje trge dela, uredile svoje finančne sektorje in izboljšale produktivnost;

10. meni, da je učinkovito upravljanje strategije Evropa 2020 neločljivo povezano s krepitvijo in razvojem skupnih instrumentov za boj proti škodljivi davčni konkurenci, davčnim utajam in izogibanju davkom; zato pozdravlja predlog o skupni konsolidirani osnovi za davek;

11. ugotavlja, da Evropska komisija ni pripravila ocene učinka vseh stroškov in posledic nove finančne ureditve, ki na trgu velja po finančni krizi, ter ni ocenila, kako bo ta ureditev vplivala na delovanje notranjega trga in realnega gospodarstva; poziva Komisijo, naj pripravi natančno oceno učinka gospodarskih posledic izvajanja nove finančne ureditve;

12. meni, da pogojevanje pri instrumentih kohezijske politike v okviru gospodarske politike v sedanjih določbah Pogodbe nima jasne podlage in ga je težko uskladiti s cilji kohezijske politike; meni, da je treba ustvariti ustrezne pogoje in zagotoviti instrumente, ki bodo prilagojeni ciljem kohezijske politike, da bi preprečili oškodovanje upravičencev zaradi napak državnih vlad;

Odločnejše pobude, potrebne za dokončno oblikovanje notranjega trga

13. s tem v zvezi meni, da bi morala EU v celoti izkoristiti potencial rasti notranjega trga in dokončno oblikovati skupni trg, predvsem na področju storitev, prometa, energije in telekomunikacij in v skladu z Montijevim poročilom; meni, da bi EU morala skupni trg dopolniti z bolj prilagodljivim in mobilnim trgom delovne sile, pa tudi z resnično mobilnostjo pacientov med sistemi zdravstvenega varstva posameznih držav članic; medtem ko pozdravlja objavo akta za enotni trg, meni, da bi morali biti predlogi bolj ambiciozni in konkretni; poleg tega poziva Komisijo, naj pospeši in izboljša integracijo ter usklajevanje ureditve na področju finančnih storitev; zato EU poziva, naj oblikuje dodatne pobude na področju evropskega pogodbenega prava, da bi zmanjšala ovire, s katerimi se podjetja in potrošniki srečujejo pri čezmejnih pogodbah;

14. pozdravlja predlog Komisije o okrepljenem sodelovanju pri oblikovanju evropskega patenta;

15. poziva države članice, naj nemudoma začnejo v celoti izvajati direktivo o storitvah, predvsem, da bi izboljšali delovanje enotnih kontaktnih točk na notranjem trgu; poziva Komisijo, naj proti državam članicam, ki direktive o storitvah še niso začele v celoti izvajati, začne postopke za ugotavljanje kršitev; spodbuja Komisijo, naj pripravi ambiciozne predloge za nadaljnje odprtje storitvenega sektorja in s tem zagotovi dodaten potencial za rast;

16. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo pregledno uporabo predtržnih javnih naročil, s čimer bi novim trgom zagotovile odločilen začetni zagon za inovacije in zelene tehnologije, obenem pa bi izboljšale kakovost in učinkovitost javnih storitev;

17. opozarja, da je cilj prometne politike dokončno oblikovanje notranjega trga s popolnim odprtjem železniškega sektorja, liberalizacijo kabotažnih prevozov pa tudi z izvajanjem enotnega izdajanja vozovnic ter z izboljšanjem varnosti in zaščite državljanov;

Evropski proračun mora biti bolj usklajen s cilji strategije Evropa 2020

18. poudarja, da mora strategija Evropa 2020 zmanjšati vrzel med začrtanimi cilji, razpoložljivimi viri in uporabljeno metodologijo; poziva k ustreznemu financiranju za uresničitev strategije Evropa 2020 in pričakuje, da bo naslednji večletni finančni okvir odražal ambicije te strategije; odločno poziva Komisijo, naj pripravi drzne in inovativne predloge za zagotovitev novih lastnih virov, da bi imela Unija na voljo resnične in neodvisne finančne vire ter bi se tako zmanjšali prispevki državnih blagajn;

19. poziva Komisijo, naj s predlogom večletnega finančnega okvira oblikuje ambiciozen okvir, ki bo Uniji pomagal pri soočanju z njeno vse večjo odgovornostjo; meni, da bo prožnost tega okvira odločilnega pomena, in podpira petletni večletni finančni okvir, ki bo izhajal iz političnih prednostnih nalog, o katerih se bodo po parlamentarnih volitvah dogovorili Parlament, Komisija in Svet;

20. pozdravlja uvedbo evropskega semestra ter načrte za dodatno usklajevanje in racionalizacijo nacionalnih proračunov z opredelitvijo sinergije in morebitnih podvajanj v čim zgodnejši fazi;

21. poziva Komisijo, naj 1. julija 201 na podlagi člena 311 PDEU predstavi konkreten predlog o novih lastnih virih EU, Svet pa poziva, naj se obveže, da bo v okviru procesa pogajanj o večletnem finančnem okviru o teh predlogih razpravljal s Parlamentom in z državnimi parlamenti v skladu s točko 3 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006;

22. poudarja, da bi morala Komisija na bolj odprt način prispevati k pozitivnemu odnosu do obveznih nacionalnih izjav o upravljanju, ki bi jih podpisali finančni ministri; poudarja, da bi morala Komisija od držav članic zahtevati oblikovanje teh izjav; v zvezi s tem pozdravlja pobude, ki sta jih že sprejeli Nizozemska in Švedska;

Polna uporaba instrumentov zunanje politike

23. pozdravlja obvezo Komisije, da si bo z organizacijo ministrskega srečanja na visoki ravni v Davosu prizadevala za uspešen zaključek pogajanj iz Dohe, in meni, da so ta pogajanja bistvena za spodbuditev evropske rasti iz strategije 2020; pozdravlja sklenitev sporazuma o prosti trgovini z Južno Korejo in napredek pri drugih dvostranskih pogajanjih, vendar poudarja, da bi moral multilateralizem ostati prva prednostna naloga EU na področju trgovine, dvostranski sporazumi pa bi ga morali dopolnjevati;

24. opozarja, da so neposredne tuje naložbe zdaj v pristojnosti Unije, ki bi morala z liberalizacijo in zaščito naložb zagotoviti priložnosti za rast in povečati pritok tujih neposrednih naložb v EU; je razočaran, ker je bilo sporočilo Komisije objavljeno skoraj eno leto po tem, ko je začela veljati Lizbonska pogodba, in opozarja države članice, naj razvoj politike Unije na tem področju podpirajo, ne pa ovirajo;

25. poudarja, da morajo biti mehanizmi razvojne pomoči namenjeni ustvarjanju bogastva, in poziva EU, naj izboljša svoje odnose strateškega partnerstva z državami v razvoju; v svoji trgovinski politiki mora EU dodatno podpreti javno-zasebna partnerstva, regionalno integracijo in trgovino jug-jug, da bi spodbudila gospodarsko rast v korist revnim; poziva Komisijo, naj sprejme zakonodajo po zgledu akta Frank Dodd, da bi zaustavila nezakonito izkoriščanje naravnih virov v državah v razvoju;

Kohezijska politika

26. pozdravlja priznanje vloge strukturnih skladov pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020; vendar poudarja, da kohezijska politika ni le vir stalnih finančnih sredstev; njena glavna načela, integriran pristop, upravljanje na več ravneh in resnično partnerstvo so ključni elementi uspeha strategije in jih je treba v celoti vključiti vanjo; ponavlja svoje stališče, da je treba prednostne naloge kohezijske politike uskladiti s cilji strategij Evropa 2020, obenem pa omogočiti dovolj prožnosti za prilagoditev na regionalne posebnosti;

27. poudarja, da mora biti ključni element strategije Evropa 2020 močna in dobro financirana kohezijska politika, ki bo zajemala vse evropske regije; meni, da je ta politika s svojim horizontalnim pristopom pogoj za uspešno uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020, pa tudi za doseganje družbene, gospodarske in ozemeljske kohezije v EU; zavrača vse poskuse ponovne nacionalizacije kohezijske politike in poziva k popolni podpori regionalni razsežnosti pri pregledu proračuna EU; poziva k izboljšanju sistema za upravljanje strategije Evropa 2020 na podlagi lastništva na več ravneh, vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti ter zainteresiranih strani iz civilne družbe;

Letni pregled rasti

28. podpira načrt Komisije iz letnega pregleda rasti in meni, da bodo strukturne reforme ključne za obnovitev konkurenčnosti v tistih državah članicah, ki trenutno zaostajajo; pozdravlja predanost doseganju uravnovešenosti proračunov in zmanjšanju skupne zadolženosti na manj kot 60 % BDP, podpira prizadevanja za pomoč državam članicam z oviranim dostopom do kapitalskih trgov, ki se zagotavlja z likvidnostjo, in izvajanje strukturnih reform v teh državah; poziva k odpravi strukturnih neravnovesij, poudarja potrebo po oblikovanju okolja, ki bo podpiral trajnostno rast in s tem pripomogel k premagovanju gospodarske krize;

KROVNI CILJI

Zaposlenost 75 % prebivalstva med 20 in 64 letom starosti

29. poziva države članice, naj si bolj prizadevajo za izvajanje strategije Evropa 2020 na področju zaposlovanja in socialnih zadev; ugotavlja, da je bistveno, da si države članice učinkoviteje izmenjujejo primere dobre prakse in izkušnje pri ključnih izzivih, kot je boj proti socialni izključenosti in zmanjševanje revščine; s tem bi pripomogli k izvajanju ciljev iz vsake vodilne pobude;

30. meni, da je bistveno sprejeti ukrepe za večjo udeležbo mladih, oseb, ki so predčasno opustile šolanje, starejših, prikrajšanih oseb in invalidov ter migrantov na trgu dela in si bolj prizadevati za izboljšanje na tem področju; poziva države članice, naj v skladu z obstoječo zakonodajo EU svoje trge dela prilagodijo potrebam in znanjem teh oseb in naj učinkovito odpravljajo diskriminacijo na trgu dela na podlagi starosti, invalidnosti, spola, rase, spolne usmerjenosti ter vere ali prepričanja;

31. poziva k oblikovanju ukrepov za boj proti neprijavljenemu delu, za modernizacijo trgov dela v skladu z dejanskimi potrebami delavcev in delodajalcev, zmanjšanje upravnih ovir za delodajalce v skladu s cilji EU in k oblikovanju nove zakonodaje v sektorju zaposlovanja, le v primeru, da se dokaže potreba po njej; poziva Komisijo, naj zagotovi upoštevanje mnenj delodajalcev in delavcev, ki trenutno niso vključena v model socialnega partnerstva, in naj zagotovi, da ne bo nihče izključen;

32. poziva države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev primernih in trajnostnih pokojnin; ugotavlja, da to zagotavljanje pokojnin ne sme biti zanemarjeno pri izvajanju varčevalnih programov;

Raziskavam in razvoju je treba nameniti 3 % BDP EU

33. poudarja, da je treba okrepiti, spodbujati in zagotoviti financiranje raziskav, inovacij in razvoja v EU s pomočjo obsežnejšega povečanja izdatkov za raziskave od leta 2013 dalje, tako da bi zagotovili vsaj 3 % za raziskave in razvoj, in poziva k trajnim prizadevanjem za poenostavitev financiranja raziskav, inovacij in razvoja ter za ustrezno upravljanje programov, predvsem v korist malih in srednjih podjetij, kot je začrtano v poročilu Parlamenta o poenostavitvi izvajanja raziskovalnih okvirnih programov s 6. oktobra 2010; poziva k večjemu mednarodnemu sodelovanju na področju raziskav in razvoja;

34. poziva Komisijo, naj bo njen pristop k programom raziskav in razvoja bolj odprt za tveganja in naj temelji na zaupanju, da bi zmanjšali birokracijo in povečali udeležbo inovativnih podjetij pri projektih; Komisija naj še naprej spodbuja javno-zasebna partnerstva za spodbujanje evropskih raziskav, razvoja in inovacij;

Cilje 20/20/20 na področju podnebja in energetike je treba doseči (vključno z zmanjšanjem emisij za 30 %)

35. poudarja pomen resničnega in konkurenčnega energetskega trga v Evropski uniji; poudarja tudi potrebo po povečanju rabe trajnostnih virov nizkoogljične energije in po krepitvi neodvisnosti od onesnažujoče energije CO2;

36. poziva, naj se več sredstev nameni odpravi ogljika iz gospodarstva EU;

37. obžaluje, da države članice ciljev EU v zvezi z energetsko učinkovitostjo ne jemljejo dovolj resno in da EU zato zaostaja pri izpolnjevanju svojih ciljev v zvezi z zmanjšanjem porabe energije za 20 % do leta 2020; poziva k oblikovanju zavezujočih ciljev v zvezi z energetsko učinkovitostjo;

38. meni, da bo cilj 30-odstotnega zmanjšanja notranjih emisij toplogrednih plinov, ki je v skladu s podnebnimi cilji EU, pomagal pri ustvarjanju novih delovnih mest in krepitvi gospodarske rasti ter inovacij v EU, obenem pa bo zagotovil, da bo EU ostala svetovni vodja na področju trajnostne nizkoogljične tehnologije;

39. opozarja, da je energetska učinkovitost najbolj stroškovno učinkovit način za zmanjšanje emisij, izboljšanje energetske varnosti in konkurenčnosti ter za zagotovitev cenovno dostopne energetske porabe in za oblikovanje novih delovnih mest; je močno zaskrbljen zaradi predhodne ocene, ki kaže, da bi države članice s sedanjimi prizadevanji na področju energetske učinkovitosti do leta 2020 dosegle le polovico skupnega cilja 20-odstotnega zmanjšanja porabe energije, in obžaluje, da Evropski svet teh ciljev ni uspel označiti kot zavezujočih; zato poziva Komisijo, naj nujno sprejme ambiciozen akcijski načrt za energetsko učinkovitost in naj pri tem ustrezno upošteva stališče Parlamenta, države članice pa poziva, naj izpolnijo svoje obveze in naj pripravijo ukrepe za energetsko učinkovitost, ki bodo prinesli gospodarske, socialne in okoljske koristi;

40. poziva države članice, naj hitro začnejo v celoti izvajati tretji sveženj o notranjem energetskem trgu; pozdravlja predlog Komisije o preglednosti energetskega trga in energetski infrastrukturi ter z zanimanjem pričakuje objavo konkretnih predlogov v zvezi s financiranjem potrebnih naložb ter okvira pametnih omrežij;

Delež mladih, ki se odločijo za zgodnjo opustitev šolanja, mora biti pod 10 % in vsaj 40 % mladih mora uspešno zaključiti terciarno izobraževanje

41. meni, da sta izobraževanje in usposabljanje bistvena in da zahtevata dolgoročne in prožne strategije za izgradnjo trdne osnove za gospodarsko rast, zato ju je treba vključiti med deset prednostnih ukrepov Komisije za spodbujanje gospodarske rasti; poudarja, da bo vsaka vrzel v prihodnjem izobraževalnem sistemu pozneje povzročila brezposelnost v gospodarstvu;

42. ugotavlja, da je med državami članicami velika razlika pri doseganju skupnih ciljev na področju predčasnega opuščanja šolanja in večjega števila diplomantov terciarnega izobraževanja; ugotavlja, da obstaja tveganje, da ti cilji na evropski ravni ne bodo doseženi, in poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo kriteriji za merjenje dosežkov v državah članicah primerljivi;

Revščina naj ogroža 20 milijonov ljudi manj

43. ugotavlja, da je brezposelnost osrednje vprašanje sedanje razprave v povezavi s krizo; poudarja, da je treba s prožno varnostjo ustvariti odprte in konkurenčne trge dela;

44. poziva k oblikovanju ukrepov za boj proti neprijavljenemu delu, za modernizacijo trgov dela v skladu z dejanskimi potrebami delavcev in delodajalcev, zmanjšanje upravnih ovir za delodajalce v skladu s cilji EU in k oblikovanju nove zakonodaje v sektorju zaposlovanja, le v primeru, da se dokaže potreba po njej; poziva Komisijo, naj zagotovi upoštevanje mnenj delodajalcev in delavcev, ki trenutno niso vključena v model socialnega partnerstva, in naj zagotovi, da ne bo nihče izključen;

VODILNI PREDLOGI

45. pozdravlja dejstvo, da je Komisija že predstavila vse vodilne predloge;

46. poziva Komisijo, naj opredeli konkretne zakonodajne predloge, ki jih bodo sestavljale vodilne pobude;

Vodilna pobuda: „Unija inovacij“

47. poziva Evropsko komisijo, naj zmanjša upravne ovire in izboljša pogoje za inovacije, na primer z oblikovanjem enotnega patenta EU; dobronamerni programi za spodbujanje konkurenčnosti in oblikovanje trajnostnega gospodarstva ne delujejo pravilno, saj mala in srednja podjetja ter univerze odvračajo od udeležbe v evropskih programih;

48. pozdravlja sporočilo Komisije o Uniji inovacij; meni, da inovativna evropska podjetja ne potrebujejo subvencij, ampak več svobode in boljši dostop do tveganega kapitala; Evropska unija naj to potrebo zadovolji s širjenjem trajnih proizvodov deljenega tveganja, ki jih prek sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja nudi Evropska investicijska banka; poleg tega verjame, da bi morala EU izvajati sistem bonusov, ki bi podjetjem z oprijemljivimi inovativnimi rezultati odpustil dolgove;

49. poziva Komisijo, naj predstavi podrobnosti o upravljanju in financiranju inovacijskih partnerstev in naj ustrezno upošteva resolucijo Evropskega parlamenta z 11. novembra 2020 o partnerstvih za inovacije, predvsem, kar zadeva tržno usmerjen pristop;

Vodilna pobuda: „Mladi in mobilnost“

50. poudarja, da je treba pri mladih izboljšati znanje, spretnosti in kompetence ter zagotoviti večjo prilagojenost potrebam spreminjajočega se trga dela z razvojem poštenih, prožnih in učinkovitih sistemov za visokokavostno izobraževanje in usposabljanje; poziva Komisijo, naj razširi programe EU, ki podpirajo izobraževanje, dodatno usposabljanje in vseživljenjsko učenje, da bi zagotovila lažji prehod od izobraževanja in usposabljanja ali od brezposelnosti in neaktivnosti na trg dela;

51. poudarja, da je za obravnavo vprašanja visoke brezposelnosti med mladimi potreben večji poudarek na pripravi programov EU, ki bodo na vseh stopnjah izobraževanja spodbujali podjetništvo in mobilnost mladih; v zvezi s tem poudarja, da je treba mladim zagotoviti kakovostno zaposlitev z razvijanjem integriranih politik prožne varnosti za okrepitev prožnosti trga dela in varne zaposlitve, pa tudi spodbujati in omogočiti podjetništvo med mladimi, ki naj se razvija s primernimi programi izobraževanja, usposabljanja, vajeništva in mentorstva;

52. vztraja, da sta kakovost ustrezne izobrazbe in dostop do nje stalni pogoj za omogočanje gospodarske rasti; zato poudarja, da bodo bistvene naložbe v sisteme izobraževanja in usposabljanja, tudi poklicnega, če želijo države članice doseči skupne cilje gospodarske rasti in izobraževanja;

53. poudarja potrebo po spodbujanju partnerstva med univerzami in podjetji ter zagotavljanja ustreznega financiranja v podporo načrtu za modernizacijo univerz in njegovemu cilju razvoja svetovno konkurenčnih evropskih centrov odličnosti;

Vodilna pobuda: „Digitalna agenda za Evropo“

54. pozdravlja predlog Komisije o spektru, Evropski agenciji za varovanje omrežij in podatkov ter o uvajanju širokopasovnih povezav in poziva k pospešitvi sprejetja predlogov, povezanih z digitalnim enotnim trgom (e-trgovina, intelektualna lastnina, zaupanje v splet, varnost na spletu, gostovanje, e-preverjanje itd.);

55. učinkovita zaščita osebnih podatkov je bistvena za ustvarjanje zaupanja v spletne storitve; varstvo zasebnosti je osrednja vrednota in vsi državljani bi morali imeti nadzor nad svojimi osebnimi podatki; zato poziva k prilagoditvi direktive o varstvu podatkov na sedanje digitalno okolje;

56. pluralni in neodvisni mediji so steber evropske demokracije, ki ga je treba zaščititi; podobno je treba zaščititi tudi medije na internetu; treba je okrepiti neodvisno novinarstvo v EU, pa tudi komunikacijske politike o vprašanjih EU;

57. poudarja potrebo po reformi zakonodaje o pravicah intelektualne lastnine, da bi ustvarili okvir za njihovo zaščito; poziva Komisijo, naj da prednost uskladitvi digitalnega enotnega trga EU;

58. opozarja Komisijo na večkrat ponovljen poziv, naj predloži direktivo o pluralnosti medijev;

59. treba je dati prednost spodbujanju tradicionalnih medijev in njihovi prilagoditvi na nove komunikacijske tehnologije s poudarkom na komunikaciji v EU in podpori vseevropski razpravi;

Vodilna pobuda: „Evropa, gospodarna z viri“

60. pozdravlja vodilno pobudo iz strategije Evropa 2020 o Evropi, gospodarni z viri, in poziva Komisijo, naj še naprej oblikuje konkretne politike za zagotavljanje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, ki bo bolj gospodarno z viri; poziva Komisijo, naj oblikuje konkretna merila in zavezujoče cilje, ki jih bo mogoče spremljati v okviru evropskega semestra za usklajevanje politik EU 2020;

61. zahteva, naj se s popolnim izvajanjem integriranega energetskega trga, razvojem evropske energetske infrastrukture, zlasti na področju trajnostnih nizkoogljičnih virov energije, ter s spodbujanjem energetske učinkovitosti na vseh pomembnih področjih zagotovijo razpoložljivi ter cenovno dostopni in raznoliki, podnebju prijazni viri energije;

62. pričakuje, da bo Komisija izpolnila svojo obvezo in bo gospodarnost z viri postala vodilno načelo vseh politik EU; poudarja, da je treba ta načela uporabiti predvsem v prihodnjih reformah skupne kmetijske in ribiške politike, celostne pomorske politike in kohezijske politike; poziva Komisijo, naj nemudoma začne izvajati pobudo za spodbuditev zelenih naložb in naj podjetjem nudi gotovost, ki jo potrebujejo;

63. ponovno poudarja pomen načela, da plača povzročitelj obremenitve; poziva države članice, naj v skladu z mednarodnimi sporazumi postopoma odpravijo okolju škodljive subvencije; podpira idejo o okoljski davčni reformi, ki bo davčno osnovo iz dela preusmerila na rabo virov in onesnaženje, s tem pa se bo gospodarstvo ponovno osredotočilo na zeleno rast;

64. ugotavlja, da bodo v obdobju do leta 2020 in tudi pozneje potrebne precejšnje naložbe v energetsko infrastrukturo, ki bodo omogočile odgovor na podnebne spremembe, nadgradnjo evropskih energetskih omrežij, vključno z vseevropskimi energetskimi omrežji, izvedbo evropskega nadomrežja, razvoj pametnih omrežij in gradnjo medsebojnih povezav, ki so nujne za oživitev notranjega trga z energijo in uporabo vse večjih deležev obnovljivih virov energije, pa tudi za razvoj novih obsežnejših infrastrukturnih projektov v tretjih državah, predvsem v sredozemski in evrazijski regiji; znova poudarja, da so obnovljivi viri energije najboljši avtohtoni energetski viri na naši celini, zato poziva k odločnemu uresničevanju zavez, ki so jih države članice dale glede energije iz obnovljivih virov;

Vodilna pobuda: „Industrijska politika za dobo globalizacije“

65. pozdravlja uvedbo pregleda učinka nove zakonodaje na konkurenčnost in uvedbo vrednotenja kakovosti obstoječe zakonodaje;

66. izraža razočaranje, ker Komisija dve leti po sprejetju akta za mala podjetja še vedno ni predlagala konkretnih ukrepov in pobud; poziva Komisijo in Svet, naj z natančno oceno učinka vseh novih regulativnih ali zakonodajnih ukrepih za mala in srednja podjetja spodbujata zanje prijaznejše zakonodajno okolje; meni, da bi bilo nujno na vseh političnih ravneh izvesti sistematično in neodvisno oceno učinka vseh političnih predlogov; poleg tega poziva k oblikovanju konkretnih pobud za izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja in mednarodnih trgov;

67. verjame, da je uvedba evroobveznic bistvena, da bo Unija lahko financirala inovacije in infrastrukturo; poziva EU, naj se loti posebnih gospodarskih projektov EU, kot so resnično evropsko energetsko nadomrežje in pametno omrežje, dokončanje projekta Galileo, zelena tehnologija, e-zdravje, vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) ter brezplačen in enakopraven dostop do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter širokopasovnega interneta;

Vodilna pobuda: „Program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta“

68. poudarja, da je samo s spodbujanjem izobraževanja in usposabljanja mogoče zmanjšati brezposelnost in revščino;

69. poziva Komisijo, naj nemudoma začne svetovati državam članicam glede najboljšega možnega načina izvajanja dolgoročne politike e-spretnosti in digitalne pismenosti; e-spretnosti in digitalna pismenost so vedno pomembnejše za učenje; te spretnosti so vse pomembnejše tudi pri zagotavljanju zaposlitvenih priložnosti na trgu dela;

Vodilna pobuda: „Evropska platforma za boj proti revščini“

70. obžaluje, da je neuspeh lizbonske strategije prispeval k temu, da je v EU več kot 80 milijonov revnih, kar je skoraj število prebivalcev Nemčije; vztraja, da mora strategija Evropa 2020 obravnavati to človeško, socialno in gospodarsko škodo in vključevati cilj zmanjšanja revščine v EU za polovico;

71. poziva države članice in Komisijo, naj do leta 2020 v celoti uveljavijo načelo enakega plačila za enako delo z zmanjšanjem razlik v plačilu med moškimi in ženskami na raven do največ 5 % ter pripravijo zakonodajni predlog za revizijo veljavne zakonodaje in postopke za ugotavljanje kršitev v primerih držav, ki ne spoštujejo zakonodaje; poudarja, da je treba zagotoviti večjo udeležbo žensk, mladih, starejših, invalidov in manj kvalificiranih delavcev, pa tudi boljšo vključenost priseljencev in etničnih manjšin v na trg dela;

72. poudarja, da bo v prihodnjih letih mobilnost na trgu dela v EU bistvena za ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast; zato meni, da je treba odstraniti ovire za notranjo in čezmejno mobilnost;

73. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.