Predlog resolucije - B7-0574/2011Predlog resolucije
B7-0574/2011

PREDLOG RESOLUCIJE o poročilu o odgovornosti na področju financiranja za razvoj

8. 11. 2011

k vprašanjema za ustni odgovor B7‑0642/2011 in B7‑0643/2011
v skladu s členom 115(5) poslovnika

Michèle Striffler v imenu Odbora za razvoj

Postopek : 2011/2735(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B7-0574/2011
Predložena besedila :
B7-0574/2011
Sprejeta besedila :

B7‑0574/2011

Resolucija Evropskega parlamenta o poročilu o odgovornosti na področju financiranja za razvoj

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju deklaracije tisočletja Združenih narodov z dne 8. septembra 2000,

–   ob upoštevanju vrhunskih srečanj skupine G-20 v Pittsburghu 24. in 25. septembra 2009, v Londonu 2. aprila 2009, v Torontu 26. in 27. junija 2010 ter v Seulu 11. in 12. novembra 2010,

–   ob upoštevanju vrhunskih srečanj skupine G-8 v L’Aquili (Italija) od 8. do 10. julija 2009, v Deauvillu (Francija) 26. in 27. maja 2011 in v Muskoki (Kanada) 26. junija 2010,

–   ob upoštevanju soglasja iz Monterreya in Deklaracije iz Dohe, ki sta bila sprejeta na mednarodnih konferencah o financiranju za razvoj v Monterreyu (Mehika) od 18. do 22. marca 2002 oziroma v Dohi (Katar) od 29. novembra do 2. decembra 2008,

–   ob upoštevanju Pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči in agende za ukrepanje iz Akre,

–   ob upoštevanju Evropskega soglasja o razvoju[1] in Kodeksa ravnanja EU o dopolnjevanju in delitvi dela v okviru razvojne politike[2],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2010 o napredku pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja: vmesni pregled kot priprava na srečanje ZN na visoki ravni septembra 2010[3],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2010 o učinkih svetovne finančne in gospodarske krize na države v razvoju in razvojno sodelovanje[4],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2010 o usklajenosti politik EU za razvoj in "novi zasnovi uradne razvojne pomoči plus"[5],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 o ukrepih po konferenci iz Monterreya iz leta 2002 o financiranju razvoja[6],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2008 o ukrepih po Pariški deklaraciji iz leta 2005 o učinkovitosti pomoči[7],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2011 o povečevanju učinka razvojne politike EU[8],

–   ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker so države članice lani dale le 0,43 % svojega BND za uradno razvojno pomoč, čeprav so se glede razvojnih ciljev tisočletja obvezale, da bodo do leta 2015 dale 0,7 % BND z vmesnim ciljem 0,56 % leta 2010;

B.  ker je 15 držav članic za leto 2009 ali 2010 znižalo svoj proračun za pomoč;

C. ker so se države članice leta 2005 obvezale, da bodo namenile 50 % vse nove pomoči podsaharski Afriki, vendar so dejansko zagotovile le polovico te vsote, in ker niso uresničile niti svoje zaveze glede 0,15 % BND za najmanj razvite države do leta 2010;

D. ker se tovrstne obveze nanašajo na odstotni delež BND, kar v času recesije pomeni dejansko zmanjšanje, je gospodarska kriza slab izgovor za sorazmerno zmanjševanje proračuna za pomoč;

E.  ker neizpolnjevanje obvez glede pomoči močno slabi zaupanje v EU in škodi njeni verodostojnosti pri partnerjih v državah v razvoju, medtem ko bi bilo spoštovanje teh obvez močno in jasno sporočilo revnim narodom in drugim donatorjem;

F.  ker slabo davčno upravljanje v gospodarstvu držav v razvoju onemogoča pravično porazdelitev bogastva, vladam jemlje sredstva in ovira izkoreninjenje revščine;

G. ker nezakoniti tokovi kapitala iz držav v razvoju po ocenah znašajo desetkrat toliko kot svetovna razvojna pomoč;

H. ker inovativni mehanizmi financiranja sedaj predstavljajo samo 3 % razvojne pomoči EU;

I.   ker lahko programi v korist revnim za izboljšanje dostopa do finančnih storitev, na primer programov mikrofinanciranja, izredno pomagajo malim kmetom, zlasti ženskam, pri doseganju samooskrbe s hrano in prehranske varnosti;

J.   ker nakazila priseljencev v države v razvoju presegajo svetovne proračune za pomoč in ker kljub obvezi EU leta 2008, da bo zmanjšala stroške za tovrstna nakazila, na tem področju skoraj ni bilo sprememb;

K. ker je pomoč EU za trgovino leta 2009 znašala 10,5 milijarde EUR, medtem ko je pomoč, povezana s trgovino znašala 3 milijarde EUR, kar je veliko več od zastavljenih ciljev;

L.  ker je v členu 208 PDEU določeno, da„Unija upošteva cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko vplivajo na države v razvoju“;

M. ker je kriza zlasti prizadela države v razvoju, še posebej najmanj razvite države, kar je povzročilo ponovno naraščanje dolgov;

N. ker je EU leta 2009 zagotovila 2,3 milijarde EUR za financiranje hitrega začetka izvajanja podnebnih ukrepov za države v razvoju;

O. ker se je EU zavezala, da bodo sredstva za financiranje podnebnih ukrepov „nova in dodatna“;

P.  ker se za neučinkovito pomoč vsako leto porabi 6 milijard EUR javnega denarja;

1.  pozdravlja sporočilo Komisije o poročilu EU o odgovornosti na področju financiranja za razvoj za leto 2011, saj je izredno uporabno za preglednost in medsebojni pregled;

Razvojna pomoč

2.  priznava večanje pritiska na nacionalne proračune zaradi finančne in gospodarske krize; vendar meni, da bo treba za doseganje cilja izkoreninjenja revščine predvsem spremeniti politiko v industrializiranih državah in državah v razvoju, da se odpravijo strukturni vzroki revščine;

3.  ponovno poudarja svojo globoko skrb glede dejstva, da tuji vlagatelji z vladno podporo odkupujejo kmetijska zemljišča, zlasti v Afriki, kar bo ogrozilo lokalno prehransko varnost; poziva Komisijo, naj problematiko prilaščanja zemlje vključi v dialog o politikah z državami v razvoju, da bi skladnost politike postala temelj razvojnega sodelovanja na nacionalni in mednarodni ravni ter da se preprečita razlastitev malih kmetov in netrajnostna raba zemljišč in vode;

4.  izraža pohvalo EU in državam članicam, da so kljub krizi še vedno največji svetovni donator uradne razvojne pomoči;

5.  pozdravlja nedavno obnovljeno obvezo držav članic, da bodo izpolnile svoje obveze glede uradne razvojne pomoči, zlasti cilj 0,7 % BND; se strinja s Svetom, da samo uradna razvojna pomoč ne bo dovolj za izkoreninjenje svetovne revščine; meni, da bi si morala razvojna politika EU prizadevati za odpravo strukturnih ovir za cilj izkoreninjenja revščine, in sicer z izvajanjem skladnosti politike za razvoj v politikah EU na področju kmetijstva, trgovine, naložb, davčnih oazah, dostopa do surovih in podnebnih sprememb;

6.  vendar izraža globoko skrb glede dejstva, da je EU v letu 2010 izplačala približno 15 milijard EUR uradne razvojne pomoči manj, kot je načrtovala, da bo morala za doseganje razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015 podvojiti sredstva pomoči, da ji ni uspelo bistveno povečati pomoči za Afriko in najmanj razvite države, čeprav se je obvezala, da bo to storila, in da je več držav članic v letih 2009 in 2010 znižalo svoje proračune za pomoč, dodatna znižanja pa se načrtujejo v letu 2011 in kasneje;

7.  poudarja velik pomen prispevka dobro upravljane pomoči k trajnostnemu razvoju na področju zdravstva, izobraževanja, enakosti spolov, biotske raznovrstnosti in na mnogih drugih področjih;

8.  zato vse države članice poziva, naj hitro sprejmejo ukrepe, da bodo lahko izpolnile svojo obvezo in dale 0,7 % BND ter spoštovale svojo posebno obvezo Afriki in najmanj razvitim državam, in priporoča popolnoma pregledne, obvezujoče in večletne ukrepe, vključno z zakonodajo;

Drugi vidiki financiranja razvoja

9.  se strinja s stališčem Sveta in Komisije, da je za trajnostni razvoj bistvena uporaba domačih virov v državah partnericah; poziva donatorje EU, naj bo krepitev zmogljivosti na tem področju njihova prednostna naloga, zlasti za okrepljene davčne sisteme in boljše davčno upravljanje, ter naj pospešijo prizadevanja po vsem svetu za spodbujanje preglednosti na davčnem področju in poročanja po posameznih državah ter za boj proti davčnim utajam in nezakonitemu begu kapitala, po potrebi z zakonodajo;

10. poziva Komisijo, naj kot prednostno nalogo v svojo razvojno politiko vključi bolj proti zlorabi davčnih oaz, utaji davkov in nezakonitemu begu kapitala;

11. poziva države članice, naj dodatno okrepijo podporo za pobudo za preglednost v ekstraktivni industriji, ter poziva Komisijo, naj hitro predlaga zakonodajo EU, ki bo glede cilja zagotavljanja, da ekstraktivna industrija v državah v razvoju pravilno plačuje davke in da njena proizvodnja izpolnjuje družbene in okoljske standarde v skladu z ustreznimi zahtevami po primerni skrbnosti,vsaj enakovredna zakonodaji ZDA;

12. poziva EU in njene države članice, naj sprostijo vire mednarodnega financiranja razvoja poleg uradne razvojne pomoči, med drugim z:

–   uvedbo inovativnih dajatev, na primer davka na finančne transakcije, za financiranje svetovnih javnih dobrih, vključno z razvojno pomočjo;

–   znatnim zmanjšanjem stroškov za denarna nakazila;

–   s pospešenim združevanjem nepovratnih sredstev EU in posojil EIB, ne da bi se zaradi tega zmanjšala sredstva za pomoč;

–   podpornimi shemami za boljši dostop do finančnih storitev v državah v razvoju, kot so sheme mikrofinaciranja;

13. pozdravlja pomembno in čedalje večjo podporo EU pomoči za trgovino in pomoči, povezani s trgovino; pričakuje, da bodo imele najmanj razvite države v prihodnosti več koristi od tovrstne podpore;

14. opozarja, da morajo biti trgovinske politike EU, pa tudi druge politike, na primer na področju kmetijstva, ribištva, migracij in varnosti, po Lizbonski pogodbi skladne s cilji razvojne politike EU, in poziva k izvajanju skladnosti politike za razvoj (člen 208 Lizbonske pogodbe) za odpravo strukturnih ovir za izkoreninjenje revščine;

15. poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja za zagotavljanje popolnega izvajanja obstoječih pobud za odpis dolga, zlasti tistih glede močno zadolženih revnih držav in odpisa večstranskega dolga;

16. pozdravlja nedavno veliko podporo EU podnebnim ukrepom v državah v razvoju, ponavlja pa, da mora biti to dodatek k sedanji razvojni pomoči;

17. pričakuje, da bo četrti forum na visoki ravni o učinkovitosti pomoči, ki bo potekal novembra v Busanu (Koreja), prinesel oprijemljive rezultate glede učinkovitejše in stroškovno primerne pomoči; se seznanja s sicer neenakomernim napredkom, ugotovljenim v poročilu o odgovornosti leta 2011, vendar države članice poziva, naj okrepijo prizadevanja za boljše usklajevanje donatoric (tudi glede Evropske službe za zunanje delovanje), skupno načrtovanje in porazdelitev dela na tem področju;

18. poziva donatorice iz EU, naj nadgradijo politični dialog o razvojnem sodelovanju z državami v vzponu, in spodbuja države članice, naj podpirajo pobude za sodelovanje med državami juga in tristransko sodelovanje za razvoj; meni, da ni nobenega razloga več, da bi podeljevali nepovratna sredstva državam z veliko denarja;

Medsebojni strokovni pregled pri Odboru za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj

19. poziva, da se ga vključi v naslednji medsebojni strokovni pregled razvojnega sodelovanja EU pri Odboru za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj;

20. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam, Evropski investicijski banki, organizacijam Združenih narodov, skupni parlamentarni skupščini AKP-EU, skupini G-20, Mednarodnemu denarnemu skladu in Svetovni banki.