PREDLOG RESOLUCIJE o vrhu EU-Rusija (2011/2948(RSP))

12. 12. 2011

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 110(2) poslovnika

Rebecca Harms, Werner Schulz, Barbara Lochbihler, Bart Staes, Tarja Cronberg, Raül Romeva i Rueda, Indrek Tarand, Rui Tavares, Ulrike Lunacek v imenu skupine Verts/ALE

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0693/2011

B7‑0693/2011

Resolucija Evropskega parlamenta o vrhu EU-Rusija (2011/2948(RSP))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji, zlasti resolucije o sklepih vrhunskega srečanja med EU in Rusijo 9. in 10. junija 2011 v Nižnem Novgorodu, resolucije z dne 7. julija 2011 o pripravah na volitve v dumo Ruske federacije decembra 2011 in resolucije z dne 17. februarja 2011 o pravni državi v Rusiji,

–   ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Rusko federacijo, ki je začel veljati leta 1997 in je bil podaljšan do nadomestitve z novim sporazumom,

–   ob upoštevanju tekočih pogajanj, ki so se začela v letu 2008, o novem sporazumu, ki bo zagotovil nov celostni okvir za odnose med EU in Rusijo, ter partnerstva za modernizacijo, sklenjenega leta 2010,

–   ob upoštevanju posvetovanj o človekovih pravicah med EU in Rusijo ter zlasti zadnjega srečanja v Bruslju 29. novembra 2011,

–   ob upoštevanju resolucije št. 1728 parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 29. aprila 2010 o diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete ter priporočila sveta ministrov CM/Rec(2010)5 z dne 31. marca 2010 o ukrepih za boj proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete,

–   ob upoštevanju končne izjave in priporočil, objavljenih ob zaključku 14. srečanja parlamentarnega odbora za sodelovanje med EU in Rusijo, ki je potekalo 19. in 20. septembra 2011 v Varšavi,

–   ob upoštevanju srečanja foruma evro-ruske civilne družbe, ki je potekalo v Varšavi 1. in 2. decembra 2011,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker nedavni dogovor med Gruzijo in Rusko federacijo odpira vrata za vključitev Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo ter odpravlja glavno oviro za okrepitev gospodarskih in trgovinskih odnosov med EU in Rusijo; ker kljub čedalje večji trgovinski in gospodarski soodvisnosti v političnih odnosih zaradi nerazumevanja in nezaupanja glede temeljnih političnih in gospodarskih vprašanj ni mogoče opaziti napredka, kar preprečuje, da bi strani zgradili pravo strateško partnerstvo;

B.  ker so okrepljeno sodelovanje in dobri sosedski odnosi med EU in Rusijo bistveni za stabilnost, varnost ter blaginjo Evrope; ker lahko razvoj strateškega partnerstva med EU in Rusko federacijo temelji le na skupnih vrednotah; ker je bistveno, da partnerici okrepita sodelovanje na mednarodni ravni v vseh institucijah, organizacijah in forumih, da bi izboljšali upravljanje na svetovni ravni in začeli obravnavati skupne izzive;

C. ker je stranka Združena Rusija na svojem kongresu 27. novembra uradno potrdila kandidaturo nekdanjega predsednika Putina na predsedniških volitvah, načrtovanih za marec 2012; ker je aktualni predsednik ruske vlade Putin v svojem govoru zahodne države posvaril, naj se ne vmešavajo v ruske volitve in naj prenehajo denarno pomagati nevladnim organizacijam in kritikom Kremlja;

D. ker je poštenost volitev, ki so potekale 4. decembra, resno vprašljiva, saj niso bili izpolnjeni nekateri od osnovnih pogojev za izvedbo volitev, kot so javne razprave, svoboda tiska ter enaki pogoji za vse politične sile v državi, poleg tega pa so bile opažene tudi resne nepravilnosti pri imenovanju delegatov in registraciji strank ter pomanjkanje enakih možnosti za kampanjo;

E.  ker je moskovsko tožilstvo 1. decembra 2011 sprožilo upravni postopek in oglobilo organizacijo Golos, najbolj izkušeno rusko organizacijo za spremljanje volitev, z obrazložitvijo, da je kršila volilne zakone, ker je odprla spletno stran za prijavo volilnih goljufij in nepravilnosti;

F.  ker je opazovalna misija OVSE/ODIHR glede dneva volitev navedla, da „se je kakovost procesa znatno poslabšala med štetjem glasov, med katerim je prišlo do številnih postopkovnih kršitev in primerov očitne manipulacije, vključno z več resnimi znaki polnjenja volilnih skrinjic z glasovnicami“; ker je policija pridržala več sto opozicijskih aktivistov, ki so 4. decembra ter naslednje dni v Moskvi, Sankt Peterburgu in drugih ruskih mestih poskušali organizirati zborovanja proti poteku volitev;

G. ker se je 10. decembra na moskovskem trgu Bolotnaja v največjem protestu po padcu Sovjetske zveze zbralo najmanj 50 000 ljudi, ki so zahtevali razveljavitev volilnih rezultatov z dne 4. decembra, nove volitve, odstop predsednika volilne komisije Vladimirja Čurova, preiskavo o domnevnih volilnih goljufijah in takojšnjo izpustitev aretiranih protestnikov; ker so podobne demonstracije potekale tudi v drugih ruskih mestih;

H. ker sta EU in Rusija junija 2010 sprejeli skupno izjavo o prednostnih nalogah novega partnerstva za modernizacijo, namenjenega posodobitvi gospodarstev in družb na obeh straneh; ker je v zvezi s tem niso bili sprejeti skoraj nobeni ukrepi glede nekaterih delov delovnega načrta, vključno s konkretnimi predlogi in projekti za sodelovanje in pomoč na področju človekovih pravic in pravne države;

I.   ker je energija ključni instrument ruske zunanje politike ter še naprej igra osrednjo in strateško vlogo v odnosih med EU in Rusijo; ker velika odvisnost EU od fosilnih goriv ogroža razvoj uravnoteženega in doslednega pristopa Evrope do Rusije, ki bi temeljil na vrednotah; ker tekmovalnost med EU in Rusijo pri energetskih vprašanjih narašča na področjih skupnega interesa, kot sta južni Kavkaz in osrednja Azija; ker je bistveno, da EU nastopi enotno in pokaže močno notranjo solidarnost;

J.   ker je več področij vzajemno koristnega energetskega sodelovanja med EU in Rusijo trenutno zapostavljenih, kot na primer energetska učinkovitost in raziskave na področju tehnologij obnovljivih virov energije;

K. ker je svoboda izražanja, zbiranja in združevanja v Rusiji še vedno ogrožena ter ker so pobude in dejavnosti zagovornikov človekovih pravic, neodvisnih organizacij civilne družbe, političnih nasprotnikov, neodvisnih medijev in običajnih državljanov pogosto omejene ali ovirane, kar je zlasti zaskrbljujoče na severnem Kavkazu in v drugih delih Ruske federacije,

L.  ker je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 21. oktobra 2010 o človekovih pravicah v svetu v letu 2009 in politiki EU na tem področju pozval Svet EU, naj preuči uvedbo prepovedi vstopa in zamrznitve sredstev tistih ruskih uradnikov, ki so bili vpleteni v smrt Sergeja Magnickega;

M. ker se je Ruska federacija kot članica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter Sveta Evrope zavezala k spoštovanju demokratičnih načel in človekovih pravic, zlasti svobode govora in zbiranja;

N. ker so dobrososedski odnosi, mir in stabilnost v državah skupne soseščine v interesu Rusije in EU; ker je treba razviti odprt, odkrit in v rezultate usmerjen dialog o krizah v teh državah, pri tem pa je zlasti treba upoštevati zamrznjene konflikte, da se okrepita varnost in stabilnost, podpre ozemeljska celovitost teh držav ter razvije skupni mehanizem kriznega upravljanja;

O. ker je varnost v Evropi še vedno zelo občutljiva tema, kjer prihaja do razhajanj, EU in Rusija pa bi morali vložiti veliko prizadevanja v premostitev sedanjih različnih pogledov in nestrinjanj ter stopnjevati dialog in sodelovanje na tem področju;

1.  meni, da bi vrh v Bruslju lahko ustvaril zagon za znatno izboljšanje odnosov med EU in Rusijo, ki ustrezajo ambicijam obeh strani, le, če so bodo načela pravne države in demokratičnih vrednot v celoti spoštovala in če bodo v središču teh odnosov; poudarja, da bi moral biti nov sporazum, o katerem se obe strani trenutno pogajata, pravno zavezujoč in bi moral celovito vključevati vse vidike odnosov; ponovno poudarja svoje stališče, da morajo biti demokracija in človekove pravice sestavni del tega sporazuma, zlasti opredelitev in vključitev učinkovite in operativne klavzule o človekovih pravicah;

2.  obsoja dejstvo, da je policija zatrla mirne demonstracije proti volilnim nepravilnostim in goljufijam, o katerih so poročali mednarodni opazovalci in ki so bile dokumentirane z video posnetki navadnih državljanov; poziva ruske oblasti, naj v celoti spoštujejo svobodo združevanja in svobodo govora ter naj temeljito obravnavajo vse primere volilnih nepravilnosti, da bi kaznovale za to odgovorne uradnike ter ponovile glasovanje tam, kjer je prišlo do nepravilnosti; poziva k takojšnji izpustitvi vseh protestnikov;

3.  poziva predsednika Sveta, predsednika Komisije, visoko predstavnico/podpredsednico in predsedstvo EU, naj na vrhu odločno zastavijo vprašanje glede volitev 4. decembra ter pozovejo Rusijo, naj spoštuje svoje mednarodne obveznosti, ki izhajajo predvsem iz njenega članstva v Svetu Evrope in OVSE; poziva k podrobni reviziji volilnega procesa, da bi omogočili resnično svobodne in poštene predsedniške volitve marca 2012;

4.  poudarja, da skupni izzivi EU in Rusije, kot so gospodarska in finančna kriza, učinkovite večstranske institucije, energija in z zanesljivo energetsko oskrbo povezana vprašanja, demokratska tranzicija v arabskem svetu in zamrznjeni konflikti v skupni soseščini zahtevajo okrepljeno skupno ukrepanje in boljše sodelovanje pri kriznem upravljanju; v zvezi s tem poziva Rusijo, naj ratificira Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča;

5.  meni, da pojem partnerstvo za modernizacijo ne sme biti omejen na gospodarsko sodelovanje in tehnološke inovacije, temveč ga mora spremljati ambiciozen proces notranjih reform, ki bo vključeval utrditev demokratičnih institucij in zanesljivega pravnega sistema, spoštovanje pravne države in neomejen razvoj resnične civilne družbe; zato poziva Komisijo in rusko vlado, naj ugotovita, kateri koraki so potrebni za dosego teh ciljev;

6.  poudarja, da bi lahko bil forum evro-ruske civilne družbe poglavitni dejavnik pri spodbujanju partnerstva za modernizacijo na področjih človekovih in državljanskih pravic, boja proti korupciji in pravne države ter v zvezi s tem pozdravlja konstruktivni duh in delovno vzdušje na vrhu v Varšavi, pa tudi sprejeta priporočila;

7.  poudarja, da so lahko odnosi z Rusijo trenutno le pragmatične narave; pozdravlja dogovor med Gruzijo in Rusko federacijo o vključitvi Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo ter pričakuje, da bo prihodnje članstvo Rusije v tej organizaciji pospešilo pogajanja o novem sporazumu o partnerstvu;

8.  pozdravlja dokončno oblikovanje seznama skupnih ukrepov v smeri odprave vizumov za kratka potovanja za državljane Rusije in EU ter upa, da bo izvajanje teh ukrepov utrlo pot za pogajanja o sporazumu o splošni odpravi vizumov; vendar poudarja, da lažje pridobivanje in liberalizacija vizumov z Rusko federacijo nikakor ne bi smela privilegirati imetnikov ruskih potnih listov, ki živijo v regijah zamrznjenih konfliktov, na račun državljanov Moldavije in Gruzije;

9.  poudarja, da je sodelovanje na energetskem področju ter zlasti energetski dialog eden od temeljnih dejavnikov v odnosih med EU in Rusijo; poudarja, da mora EU v skladu s svojimi cilji zmanjšati svojo odvisnost od fosilnih goriv; poudarja, da morajo biti načela soodvisnosti, preglednosti in spoštovanja zakonodaje EU osnova takšnega sodelovanja, to pa velja tudi za enak dostop do trgov, infrastrukturo, naložbe in zanesljiv pravni okvir; se veseli določitve dolgoročnega načrta za razpravo o vlogi ruskih energetskih virov pri mešanici energetskih virov EU do leta 2050;

10. poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da bodo načela pogodbe o energetski listini in njej priloženega prehodnega protokola vključena v novi sporazum o partnerskem sodelovanju med EU in Rusijo;

11. poudarja, da je diverzifikacija energetskih virov in oskrbnih poti strateški element politike EU na področju energetske varnosti; v zvezi s tem obžaluje nasprotovanje Rusije glede prihodnjih pogajanjih med EU, Azerbajdžanom in Turkmenistanom o izgradnji transkaspijskega plinovoda;

12. poziva rusko federacijo, naj z zmanjšanjem domačih toplogrednih plinov ter sodelovanjem v mednarodnih pogajanjih za celovit okvir za okoljsko politiko po letu 2012 pod okriljem okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in kjotskega protokola poveča svoj prispevek pri reševanju vprašanja podnebnih sprememb; zato poudarja, da se morajo za potrebno dosego zmanjšanja emisij do leta 2020 v primerjavi z letom 1990 držav iz Priloge I vse industrializirane države obvezati, da bodo dosegle cilje o znatnem zmanjšanju v primerjavi s sedanjimi emisijami ter da bodo povečale zajemanje ogljika v gozdovih;

13. poudarja, da bi morala EU svoje sodelovanje z Rusijo na področju energije razširiti tudi na druga področja medsebojne koristi, kot na primer na energetsko učinkovitost ali raziskave na področju tehnologij obnovljivih virov energije; opozarja, da morajo biti medvladni in tudi trgovinski sporazumi na področju energetike med ruskimi in evropskimi subjekti v skladu z zakoni in predpisi obeh strani;

14. opozarja, da so jedrski reaktorji černobilskega tipa in drugi jedrski reaktorji prve generacije še vedno v bližini meja EU, ter Rusijo poziva, naj jih nemudoma ustavi; zahteva, da EU in države članice dotlej prepovedo uvoz jedrske energije, ki ne izpolnjuje najvišjih meril o jedrski varnosti in zanesljivosti;

15. izraža globoko zaskrbljenost zaradi projektov jedrskih elektrarn v Kaliningradski regiji in kraju Sosnovi Bor; v zvezi s tem poziva Rusijo, naj ratificira in nemudoma upošteva konvencijo UNECE (Espoo), ter jo opozarja, da se je zaveza k razvoju enotnih standardov za presojo vplivov na okolje pri čezmejnih projektih;

16. globoko obžaluje nadaljnje slabšanje splošnih razmer na področju človekovih pravic v Rusiji ter odsotnost vsakršnega napredka pri posvetovanjih med EU in Rusijo o človekovih pravicah; izraža zaskrbljenost glede tega dialoga, ki je postal proces in ne sredstvo za doseganje merljivih ter vidnih rezultatov; ponovno vztraja, da je v ta posvetovanja o človekovih pravicah treba vključiti javne kazalnike napredka, pa tudi izboljšati dialog, na primer s spreminjanjem lokacij posvetovanj, s sodelovanjem ruskih oblasti in nevladnih organizacij v tem procesu in njihovim dogovarjanjem o sestavi ruske delegacije, ter da je treba ob vsakem vrhu med EU in Rusijo ter po sejah partnerskega sveta objaviti javno oceno napredka teh srečanj;

17. obžaluje, da je Rusija še naprej proti vključevanju drugih ministrstev in agencij (npr. varuha človekovih pravic) razen ministrstva za zunanje zadeve, proti temu, da so posvetovanja izmenično enkrat v Rusiji drugič v EU, ter proti srečanjem z ruskimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami;

18. poziva predsednika Sveta in Komisije, naj opozorita na zaskrbljenost EU glede vztrajno sovražnega ozračja na področju človekovih pravic v Rusiji, zlasti na potrebo po prostoru za civilno družbo, da se zagotovi njeno delovanje brez nepotrebnih omejitev in varnost zagovornikov človekovih pravic, ter glede nujnosti boja proti pogosti nekaznovanosti za mučenje, prisilna izginotja in druge hude zlorabe na severnem Kavkazu; poleg tega poudarja, da je pomembno, da Rusija v celoti izvaja sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice kot sredstva za reševanje teh zlorab;

19. obsoja nedavne zakonodajne predloge, ki kriminalizirajo javno obveščanje o spolni usmerjenosti in spolni identiteti v Sankt Peterburgu; prav tako obžaluje podobne določbe v regijah Arhangelsk in Riazan ter morebitne prihodnje predloge v Moskvi in ​​na zvezni ravni; poziva vse politične oblasti v Rusiji, naj se vzdržijo omejevanja svobode izražanja ter prenehajo povezovati spolno usmerjenost in spolno identiteto s pedofilijo; poziva službo za zunanje delovanje, naj poudari močno nasprotovanje EU tem predlogom;

20. opozarja Rusko federacijo na obveznosti, ki izhajajo iz določb Evropske konvencije o človekovih pravicah, da je treba podpirati človekove pravice lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev (LGBT); poziva Rusijo, naj sledi priporočilom odbora ministrov o ukrepih za boj proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete, ter naj varuje pravice LGBT oseb do svobode izražanja in svobode združevanja;

21. meni, da je nesamostojnost sodnih ustanov bistvena za nekaznovanje v Rusiji in izraža zaskrbljenost ob poročilih o politično vodenih sodnih postopkih, nepravičnih postopkih in neuspešnosti preiskav resnih kriminalnih dejanj, kot so umori, nadlegovanje in drugo nasilje;

22. obžaluje, da dve leti po smrti Sergeja Magnickega obljubljena preiskava ruskih oblasti še ni bila zaključena do konca novembra in da se je še podaljšala do leta 2012 je seznanjen s poročilom, ki ga je julija 2011 objavil svet predsednika Medvedjeva za človekove pravice in v katerem so podani dokazi, da je bila aretacija Sergeja Magnickega nezakonita ter da je bilo njegovo pridržanje zaznamovano s pretepanjem in mučenjem, katerih cilj je bil ujetnika prisiliti, da prizna krivdo;

23. ugotavlja, da sta ameriško in britansko zunanje ministrstvo v letu 2011 sklenila uvesti prepoved izdajanja vizumov za okoli 60 ruskih uradnikov, za katere obstaja sum, da so zaradi neukrepanja ruskih oblasti vpleteni v smrt Sergeja Magnickega; v odsotnosti pozitivnega napredka pri preiskovanju primera Sergeja Magnickega ponovno poziva Svet, naj vztraja pri dejstvu, da morajo ruske oblasti odgovorne privesti pred sodišče, ter hkrati poziva Svet, naj v vseh državah članicah EU takoj uvede prepoved izdaje vizumov in zamrznitev premoženja ruskim vladnim uradnikom, ki so bili vpleteni v davčne goljufije ter tistim, ki so sodelovali pri lažni aretaciji Magnickega, njegovem mučenju, odrekanju zdravstvene oskrbe in umoru v priporu ter prikrivanju tega kaznivega dejanja;

24. obžaluje, da Rusija ni podprla resolucije VS OZN, ki bi obsodila brutalno represijo v Siriji, s čimer je mednarodni skupnosti preprečila, da bi izvajala potreben politični in gospodarski pritisk na Asadov režim ter preprečila nadaljnje nasilje in krepitev vojaške represije;

25. pozdravlja rusko pripravljenost, da prispeva k napredku okvirnega sporazuma na področju dejavnosti kriznega upravljanja; v zvezi s tem poziva ruske oblasti, naj bodo dosledne in tako nadzorni misiji EU v Gruziji v skladu s sporazumom o prekinitvi ognja iz leta 2008 omogočijo dostop do odcepljenih ozemelj Abhazije iz Južne Osetije;

26. poziva ruske oblasti, naj okrepijo prizadevanja za dejanski napredek pri reševanju pridnjestrskega konflikta, ter zato pozdravlja odločitev o obnovi uradnih pogajanj 5+2, katerih cilj je v bližnji prihodnosti doseči celovito rešitev;

27. obžaluje, da ni bilo nobenega napredka pri reševanju spora v Gorskem Karabahu; izraža zaskrbljenost zaradi trenutnega kopičenja vojaških sil v regiji ter poziva rusko vlado, naj ustavi vso dobavo orožja sprtima stranema, da bi ublažili napetosti ter omogočili trajno in celovito rešitev spora;

28. obžaluje nedavno namestitev radarskega sistema za zgodnje opozarjanje o jedrskih izstrelkih v Kaliningradu ter nedavne izjave ruskega vodstva glede morebitnega odstopa Rusije od sporazuma o omejevanju strateškega orožja (START) v odgovor na projekt ameriškega protiraketnega ščita; poziva h konstruktivnemu sodelovanju med ZDA, Natom in Rusijo o varnostnih vprašanjih, vključno z souporabo in izmenjavo podatkov;

29. opozarja na ključno vlogo OVSE pri spodbujanju varnosti v Evropi; poziva k ponovni oživitvi procesa omejevanja konvencionalnega oboroževanja in razoroževanja v okviru OVSE; se zavzema za začetek pogajanj o nadaljnjih korakih za zmanjševanje oboroženih sil in oborožitve (CFE II); poziva vlado Ruske federacije, naj prekliče odpoved izpolnjevanja svojih obveznosti po prvotni pogodbi CFE in naj poleg tega izpolni istanbulske zaveze iz leta 1999; poziva države članice Nata naj brez nadaljnjega odlašanja ratificirajo in izpolnijo spremenjeno pogodbo CFE;

30. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije in visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, OVSE, Svetu Evrope ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.