PREDLOG RESOLUCIJE o zasedanju Evropskega sveta 8. in 9. decembra 2011 (2011/2546(RSP))

16. 1. 2012

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
v skladu s členom 110(2) poslovnika

Manfred Weber, Corien Wortmann-Kool, Elmar Brok, Carlo Casini v imenu skupine PPE

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0003/2012

B7‑0003/2012

Resolucija Evropskega parlamenta o zasedanju Evropskega sveta 8. in 9. decembra 2011 (2011/2546(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 9. in 10. decembra 2011,

 

–  ob upoštevanju izjave voditeljev držav in vlad euroobmočja z dne 9. decembra 2011,

 

–  ob upoštevanju t.i. šesterčka in dveh predlogov Komisije o dodatni krepitvi fiskalne discipline[1],

 

–  ob upoštevanju trenutnega stanja pri pogajanjih o osnutku mednarodnega sporazuma o okrepljeni ekonomski uniji,

 

–  ob upoštevanju vloge, ki so jo v imenu Parlamenta v ad hoc delovni skupini podali njegovi predstavniki ,

 

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

1. izraža pomisleke o tem, ali je tak medvladni sporazum ob odločnem takojšnjem in trajnem odzivu na finančno in gospodarsko krizo ter socialno krizo v številnih državah članicah EU sploh potreben, saj je večino osrednjih ciljev mogoče bolje in učinkoviteje doseči z zakonodajo EU; kljub temu ostaja pripravljen na sodelovanje pri iskanju konstruktivne rešitve;

 

2. ponovno izraža podporo vlogi, ki so jo v ad hoc delovni skupini podali poslanci, ki jih je imenovala konferenca predsednikov, da bi zastopali Parlament; obžaluje, da osnutek sporazuma z dne 10. januarja 2012 še ne odraža predlogov Evropskega parlamenta, ter ugotavlja, da številne države članice podpirajo nekatere predloge s seje 12. januarja 2012; bo premislil o svojem stališču, potem ko bo predvidoma 18. januarja 2012 prejel končni osnutek;

 

3. je trdno prepričan, da se lahko monetarna unija razvije v dejansko ekonomsko in fiskalno unijo le s pomočjo metode Skupnosti; opozarja, da je EU politični projekt, temelječ na skupnih vrednotah, močnih skupnih institucijah in spoštovanju skupnih pravil;

 

4. vztraja predvsem pri naslednjem:

 

–    novi sporazum mora nedvoumno in izrecno sprejeti prevlado zakonodaje EU nad določbami sporazuma;

–    vsi ukrepi za izvajanje sporazuma se sprejmejo v skladu z ustreznimi postopki iz pogodb EU;

–    sporazum mora biti v skladu z zakonodajo EU, predvsem kar zadeva podatke v Paktu o stabilnosti in rasti, če pa se podpisnice želijo zavezati ciljem, ki odstopajo od zakonodaje EU, pa je treba to storiti s pomočjo veljavnih zakonodajnih postopkov EU, pri tem pa ne sme priti do oblikovanja dvojnih meril;

–    spoštovati je treba demokratično odgovornost, in sicer z okrepitvijo parlamentarnega sodelovanja pri vseh vidikih evropskega gospodarskega usklajevanja in upravljanja;

–    sodelovanje med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom mora potekati v okviru pogodb EU, in sicer v skladu s členom 9 protokola 1 k Pogodbi;

–    novi sporazum mora v pravno zavezujoči obliki vsebovati zavezo podpisnic, da bodo sprejele vse potrebne ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da bo vsebina sporazuma najpozneje v petih letih vključena v Pogodbo;

 

5. ponovno poziva k Uniji stabilnosti in trajnostne rasti; meni, da davčna disciplina, četudi je osnova za trajnostno rast, sama po sebi ne bo prinesla okrevanja in da mora sporazum poslati jasno sporočilo, da bodo evropski voditelji na obeh frontah sprejeli enako odločne ukrepe, zato vztraja pri tem, da se morajo podpisnice v sporazumu zavezati, da bodo sprejele ukrepe za spodbujanje večje konvergence in konkurenčnosti, pa tudi predloge za sklad za odkup, projektne obveznice, davek na finančne transakcije v okviru zakonodaje EU ter – ob zagotavljanju fiskalne discipline – načrt za stabilnostne obveznice;

 

6. poudarja, da isti institucionalni, pravni in politični vidiki veljajo tudi za druge mednarodne sporazume, ki obravnavajo finančno krizo, na primer evropski mehanizem za stabilnost, zato zahteva, da Parlament sodeluje v enaki meri tudi pri teh pogajanjih;

 

7. si pridržuje pravico uporabiti vse razpoložljive politične in pravne instrumente, da bi branil zakonodajo EU in vlogo institucij EU, predvsem če bodo sestavine končnega sporazuma nezdružljive z zakonodajo EU;

 

8. spominja Komisijo, da ima kot varuh pogodb dolžnost v celoti izvajati institucionalno vlogo;

 

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje     voditeljem držav in vlad, predsedniku Sveta, predsedniku euroskupine, Komisiji in Evropski centralni banki.

• [1]  Uredba o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah COM(2011)819 konč. in Uredba o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov COM(2011)821 konč..