PREDLOG RESOLUCIJE o 22. zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice
4.2.2013 - (2013/2533(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Richard Howitt, Véronique De Keyser, Ana Gomes, Raimon Obiols, Pino Arlacchi, Joanna Senyszyn v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0055/2013
B7‑0055/2013
Resolucija Evropskega parlamenta o 22. zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter konvencij Združenih narodov in pripadajočih izbirnih protokolov,
– ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah ter Listine EU o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju strateškega okvira EU za človekove pravice in demokracijo ter akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, ki sta bila sprejeta na 3179. zasedanju Sveta za zunanje zadeve dne 25. junija 2012,
– ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 13. junija 2012 o posebnem predstavniku EU za človekove pravice[1],
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Svetu Združenih narodov za človekove pravice, vključno s prednostnimi nalogami Parlamenta v tem okviru; ob upoštevanju zlasti resolucije Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2012 o stališču Parlamenta o 19. zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice[2],
– ob upoštevanju poročila delegacije Pododbora Parlamenta za človekove pravice o obisku 19. zasedanja Sveta ZN za človekove pravice ter poročila skupne delegacije Odbora za zunanje zadeve, Pododbora za človekove pravice in Pododbora za varnost in obrambo, ki je prisostvovala 67. zasedanju generalne skupščine Organizacije združenih narodov;
– ob upoštevanju svojih nujnih resolucij o vprašanjih človekovih pravic,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2012 o pregledu strategije EU o človekovih pravicah[3],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2012 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2011 ter zadevne politike EU[4],
– ob upoštevanju členov 2, 3(5), 18, 21, 27 in 47 Pogodbe o Evropski uniji,
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker so spoštovanje, podpora in varstvo univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic del etičnega in pravnega reda Evropske unije ter eden od temeljev evropske enotnosti in celovitosti[5],
B. ker bi morala uspešna uporaba nedavnih pregledov strategije EU o človekovih pravicah z boljšo usklajenostjo med notranjo in zunanjo politiko EU povečati verodostojnost EU pri Svetu ZN za človekove pravice;
C. ker bi si EU morala prizadevati, da se kršitvam človekovih pravic zoperstavi v enotnih skupnih stališčih, da bi se dosegli najboljši možni rezultati, in bi v zvezi s tem morala še naprej krepiti sodelovanje in organizacijske dogovore med državami članicami;
D. ker je Svet Evropske unije sprejel strateški okvir za človekove pravice in demokracijo ter akcijski načrt za njegovo izvedbo, da bi se dosegla učinkovitejša, prepoznavnejša in doslednejša politika EU na tem področju;
E. ker je bil imenovan posebni predstavnik EU za človekove pravice, njegova vloga pa je povečati učinkovitost in prepoznavnost politike EU o človekovih pravicah ter prispevati k uresničitvi strateškega okvira in akcijskega načrta o človekovih pravicah in demokraciji;
F. ker bo na 22. zasedanje Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi odpotovala tudi delegacija Pododbora za človekove pravice, kot je bilo tudi ob zasedanjih Sveta v preteklih letih;
1. je seznanjen s potekajočim postopkom za potrditev prednostnih zadev EU na 22. zasedanju Sveta ZN za človekove pravice; pozdravlja, da se je EU osredotočila na razmere v Siriji, Burmi/Mjanmaru, Severni Koreji in Maliju ter da je podprla podaljšanje mandata posebnega poročevalca o človekovih pravicah v Iranu; podpira tudi osredotočenost na tematska vprašanja, kot so svoboda misli, verovanja in prepričanja, odprava smrtne kazni, pravice otrok, nasilje nad ženskami, gospodarske in človekove pravice ter pravice lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev in interseksualcev.
2. pozdravlja, da so na dnevnem redu 22. rednega zasedanja med. drugim razprave o vključevanju človekovih pravic, negativni vpliv finančne in gospodarske krize in poslabšanje stanja na področju uveljavljanja človekovih pravic ter slovesnost ob 20. obletnici sprejetja Dunajske deklaracije in akcijskega programa, interaktivne razprave, kot je razprava o pravicah invalidov, in številna srečanja v zvezi z različnimi vprašanji, kot je pravica otrok do najvišjih možnih zdravstvenih standardov; poziva države članice, naj aktivno prispevajo k tem razpravam in jasno izjavijo, da so človekove pravice univerzalne, nedeljive in medsebojno odvisne;
3. pozdravlja poročila, ki jih bodo posebni poročevalci predstavili med drugim o človekovih pravicah v Iranu, Mjanmaru in palestinskih ozemljih, zasedenih od leta 1967, pisno poročilo visoke komisarke za človekove pravice o razmerah na področju človekovih pravic v Maliju, zlasti v severnem delu države, poročila o bivališču kot delu pravice do ustreznega življenjskega standarda in pravici do nediskriminacije v povezavi s tem, o svobodi misli, verovanja in prepričanja ter o podpori in varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v boju proti terorizmu; z zanimanjem pričakuje ustno poročilo visoke komisarke za človekove pravice o Libiji
Delo Sveta ZN za človekove pravice
4. je seznanjen, da je bilo septembra 2012 v Svet ZN za človekove pravice izvoljenih 18 novih držav, ki so postale članice 1. januarja 2013; to so Argentina, Brazilija, Slonokoščena obala, Estonija, Etiopija, Gabon, Nemčija, Irska, Japonska, Kazahstan, Kenija, Črna gora, Pakistan, Republika Koreja, Sierra Leone, Združeni arabski emirati, Združene države Amerike in Bolivarska republika Venezuela; je seznanjen, da je zdaj devet držav članic EU članic Sveta ZN za človekove pravice;
5. je seznanjen z izvolitvijo novega predsednika Sveta ZN za človekove pravice Remigiusza A. Henczela iz Poljske in štirih novih podpredsednikov za leto 2013: Cheikha Ahmeda Oulda Zahafa (Mavretanija), Irutišama Adama (Maldivi), Luisa Gallegosa Chiriboge (Ekvador) in Alexandra Fasela (Švica);
6. poudarja, da morajo volitve v Svet ZN za človekove pravice temeljiti na konkurenci, in izraža nasprotovanje ravnanju regionalnih skupin, ki prirejajo volitve brez protikandidatov; ponovno poudarja pomembnost standardov za članstvo v Svetu ZN za človekove pravice v zvezi z zavezanostjo in delovanjem na področju človekovih pravic; poudarja, da se od članic UNHRC pričakuje, da bodo zagovarjale najvišje standarde glede podpore in varstva človekovih pravic; poudarja, da so stroga in pregledna merila za ponovno sprejetje izključenih članic velikega pomena;
7. je še vedno zaskrbljen glede pojava blokovske politike in njenega učinka na kredibilnost Sveta ZN za človekove pravice in učinkovitost njegovega dela;
8. Še enkrat poudarja, da je za države članice pomembno, da si skupaj prizadevajo za doseganje nedeljivosti in univerzalnosti človekovih pravic in podpirajo delo Sveta za človekove pravice v zvezi s tem, zlasti z ratifikacijo vseh mednarodnih instrumentov za človekove pravice, ki jih je vzpostavil; ponovno izraža obžalovanje, da med državami članicami EU še vedno nobena ni ratificirala Mednarodne konvencije o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin; ponovno izraža tudi obžalovanje, da več držav članic še vedno ni sprejelo in/ali ratificiralo Konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem in da sta le dve državi članici ratificirali izbirni protokol k Mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah; ponovno poziva vse države članice EU, naj ratificirajo te konvencije in protokole, in države članice EU spodbuja k podpisu in ratifikaciji nedavnega izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah v zvezi s postopkom obveščanja, ki je bil 28. februarja v Ženevi dana na voljo za podpis;
9. pozdravlja dejstvo, da je generalna skupščina ZN Navanethem Pillay ponovno imenovala za visoko komisarko za človekove pravice; ponovno izraža svojo odločno podporo Uradu visoke predstavnice ter njegovi neodvisnosti in integriteti;
10. izraža pohvalo visoki komisarki za človekove pravice v zvezi z njenimi prizadevanji v procesu krepitve organov za spremljanje pogodb in pozdravlja njeno poročilo o tem, objavljeno 22. junija 2012; ponovno potrjuje, da je za organe za spremljanje pogodb značilna vključenost številnih zainteresiranih strani in da mora biti civilna družba v te procese stalno vključena; poudarja tudi, da se morata neodvisnost in učinkovitost organov za spremljanje pogodb ohraniti in povečati; poudarja, da je treba zagotoviti zadostno financiranje za kritje vse večjega obsega dela organov za spremljanje pogodb; poziva EU, naj sprejme vodilno vlogo pri zagotavljanju delovanja sistema organov za spremljanje pogodb, vključno v zvezi z ustreznim financiranjem;
Države arabske pomladi
11. najstrožje obsoja naraščajoče in neselektivno nasilje Asadovega režima nad sirskim prebivalstvom, vključno z uporabo težke artilerije in obstreljevanja poseljenih območij; odkrito obsoja nenehne sistematske kršitve človekovih pravic, ki jih izvajajo režim, njegove varnostne sile in vojska, ki bi lahko pomenile zločin proti človečnosti; izraža globoko zaskrbljenost zaradi nenehnega slabšanja razmer za civilno prebivalstvo; obsoja tudi kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešile opozicijske skupine in sile; poziva vse oborožene akterje, naj nemudoma končajo nasilje v Siriji, in ponovno poziva Asadov režim k takojšnjemu odstopu;
12. izraža zaskrbljenost zaradi učinka prelivanja v sosednje države in njegov vpliv na varnost in stabilnost v regiji; poziva države članice, naj zagotovijo pomoč državam v regiji pri njihovem prizadevanju za zagotavljanje humanitarne pomoči beguncem iz Sirije;
13. pozdravlja stalno pozornost, ki jo Svet ZN za človekove pravice namenja grozljivim razmeram na področju človekovih pravic in humanitarnim razmeram v Siriji, kot je razvidno iz resolucij ZN o razmerah v državi, sprejetih na 19., 20. in 21. zasedanju Sveta ter izrednem zasedanju o Siriji 1. junija 2012; ponavlja, da je pomembno zagotoviti odgovornost za kršitve mednarodnega prava človekovih pravic, ki so bile storjene med konfliktom;
14. izraža svojo polno podporo neodvisni preiskovalni komisiji o Siriji in podaljšanju njenega mandata, ki ja je odobril Svet ZN za človekove pravice; pozdravlja imenovanje Carle del Ponte in Vitita Muntarbhorna kot novih članov ter imenovanje Paola Pinheira kot posebnega poročevalca za Sirijo, ki bo začel delo takrat, ko se bo iztekel mandat preiskovalne komisije; pozdravlja poročilo Komisije, ki razkriva grozodejstva, storjena v Siriji;
15. obžaluje, da v Varnostnem svetu ZN ni prišlo do dogovora za sprejetje resolucije o razmerah v Siriji, zlasti pa, da to hromi zmožnost izvajanja učinkovitega pritiska, da bi prekinili nasilje v državi; poziva članice Varnostnega sveta ZN, naj se zavedajo svoje odgovornosti do sirskega ljudstva; izreka pohvalo diplomatskim prizadevanjem podpredsednice/visoke predstavnice in držav članic EU pri pritegnitvi Kitajske in Rusije k temu vprašanju; poziva jih, naj nadaljujejo s prizadevanji; opozarja vse članice ZN na načelo „odgovornosti za zaščito“, ki ga sprejema generalna skupščina ZN; poziva Svet za človekove pravice, naj Varnostni svet predloži primer razmer v Siriji Mednarodnemu kazenskemu sodišču; poziva visoko predstavnico EU, naj se osebno zavzame za oblikovanje široke in vključujoče mednarodne koalicije, da bi vse stalne članice Varnostnega sveta ZN spodbudili k podpori te predložitve;
16. pozdravlja končno pisno poročilo neodvisne preiskovalne komisije za Libijo, predstavljeno na 19. zasedanju Sveta ZN za človekove pravice, ki izpostavlja kršitve človekovih pravic, storjenih v tej državi; poziva Svet ZN za človekove pravice, naj izrazi zaskrbljenost ob sedanjih kršitvah, še naprej spremlja razmere in visoko komisarko pozove k poročanju o razmerah na področju človekovih pravic v Libiji;
17. izraža zaskrbljenost zaradi razmer, v katerih so zagovorniki človekovih pravic in aktivisti politične opozicije v Bahrajnu; ponovno poziva države članice EU, naj si v Svetu ZN za človekove pravice prizadevajo za sprejetje resolucije o razmerah na področju človekovih pravic v Bahrajnu;
18. ponovno poziva Svet ZN za človekove pravice, naj na svojem 22. zasedanju sprejme resolucijo o vzpostavitvi mednarodnega mehanizma za spremljanje izvajanja splošnega rednega pregleda Bahrajna in priporočil neodvisne preiskovalne Komisije Bahrajna, vključno s tistimi, ki zadevajo zagovornike človekovih pravic;
19. pozdravlja resolucijo o tehnični pomoči in krepitvi zmogljivosti za Jemen na področju človekovih pravic, ki je bila sprejeta oktobra 2012, in ustanovitev državne pisarne Urada visoke komisarke za človekove pravice v Jemnu; poziva Svet ZN za človekove pravice, naj še naprej spremlja razmere v Jemnu;
20. izraža globoko zaskrbljenost zaradi sedanjega nasilja, ki se ponovno dogaja v Egiptu; poziva egiptovsko vlado, naj se vzdrži prekomerne uporabe sile proti demonstrantom, in opozarja, da je izredno stanje skrajni ukrep, ki bi ga prav tako moral urejati zakon in ki bi moral biti v skladu z mednarodnimi standardi, da bi se ohranila pravica do svobodnega izražanja in mirnega zbiranja; ponovno izraža nasprotovanje EU smrtni kazni in v zvezi s tem poziva k odložitvi izvršitev smrtne kazni v Egiptu, tudi v primeru 21 oseb, ki so bile nedavno obsojene na smrt v zvezi z nesrečo, ki se je lani zgodila na nogometnem stadionu v Port Saidu;
21. izraža zaskrbljenost zaradi stalnih kršitev človekovih pravic v Zahodni Sahari; poziva k varstvu temeljnih pravic ljudstva Zahodne Sahare, vključno s svobodo združevanja, svobodo izražanja in pravico do demonstriranja; zahteva izpustitev vseh političnih zapornikov Zahodne Sahare; pozdravlja uvedbo posebnega odposlanca za Sahel in poudarja potrebo po mednarodnem spremljanju razmer na področju človekovih pravic v Zahodni Sahari; podpira pravično in trajno rešitev konflikta, ki bo temeljila na pravici Zahodnosaharcev do samoodločbe, v skladu z zadevnimi resolucijami Združenih narodov;
Druga vprašanja
22 pozdravlja odločitev o imenovanju posebnega poročevalca o razmerah na področju človekovih pravic v Belorusiji, , ki jo Svet ZN za človekove pravice sprejel na 20. zasedanju, in je seznanjen z vseregijsko podporo resoluciji o uvedbi tega mandata, ki dokazuje, da so grozljive razmere na področju človekovih pravic v tej državi priznale države po vsem svetu;
23. pozdravlja resolucijo o imenovanju posebnega poročevalca o stanju človekovih pravic v Eritreji, ki jo Svet ZN za človekove pravice sprejel na 20. zasedanju; ugotavlja, da je Svet ZN za človekove pravice tokrat prvič obravnaval to vprašanje in odobrava vodstvo, ki so ga pokazale afriške države na tem področju;
24. pozdravlja podaljšanje mandatov neodvisnih strokovnjakov za Slonokoščeno obalo, Haiti in Somalijo; poziva organe oblasti teh držav, naj polno sodelujejo z nosilci mandatov;
25. poziva k podaljšanju mandata posebnega poročevalca o razmerah na področju človekovih pravic v Iranu;
26. poziva k podaljšanju mandata posebnega poročevalca o razmerah na področju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji za še eno leto; pozdravlja dejstvo, da je bila resolucija o Demokratični ljudski republiki Koreji sprejeta soglasno, kar dokazuje visoko raven podpore mandata; poziva vlado Demokratične ljudske republike Koreje, naj polno sodeluje s poročevalcem in olajša njegove obiske države; poziva Svet za človekove pravice, naj ukrepa v zvezi s pozivom visoke komisarke za človekove pravice k ustanovitvi mednarodne komisije za preiskavo hudih zločinov, ki se v tej državi dogajajo že desetletja;
27. obžaluje usmrtitve, izvršene na Japonskem leta 2012 po začasni prekinitvi te prakse v letu 2011, v zvezi s tem obsoja tudi nedavne množične usmrtitve v Iranu; potrjuje svoje odločno stališče proti smrtni kazni v vseh primerih in vseh okoliščinah ter svojo popolno odločenost, da si bo prizadeval za njeno dokončno odpravo;
28. pozdravlja dejstvo, da so razmere v Maliju pod strogim nadzorom Sveta ZN za človekove pravice, in odobrava vodstvo, ki so ga pokazale afriške države, ki so Svet ZN za človekove pravice opozorile na to vprašanje; poziva Svet ZN za človekove pravice, naj podpre hitro uporabo možnosti za spremljanje v Maliju in še naprej poroča o razmerah v tej državi;
29. se je z zadovoljstvom seznanil s sprejetjem resolucije o Demokratični republiki Kongo, a je še vedno močno zaskrbljen zaradi razmer na področju človekovih pravic v tej državi, zlasti v provinci Severni Kivu v vzhodnem delu države; ostro obsoja napade na civilno prebivalstvo, tudi na ženske in otroke, ki so jih na vzhodu države izvedle uporniške sile, zlasti skupina M23; odločno obsoja sistematično uporabo posilstva kot vojnega orožja; pozdravlja prizadevanja držav članic Mednarodne konference za območje Velikih jezer, Afriške unije in ZN, da poiščejo mirno politično rešitev krize; znova poziva k ponovni uvedbi neodvisnega strokovnjaka ZN za razmere na področju človekovih pravic v Demokratični republiki Kongo, da bi zagotovili zanesljiv mehanizem, usmerjen v izboljšanje razmer v zvezi s hudimi in dolgotrajnimi problemi glede človekovih pravic v tej državi, pa tudi k poročanju posebne predstavnice ZN na področju spolnega nasilja v konfliktih Margot Wallstrom;
30. se je z zadovoljstvom seznanil s sprejetjem resolucije Sveta ZN za človekove pravice o svobodi veroizpovedi in prepričanja; poudarja, da EU temu vprašanju namenja velik poudarek; poziva države članice, naj nadaljujejo z delom v zvezi s tem vprašanjem, in z zanimanjem pričakuje nove smernice, ki naj bi bile pripravljene v začetku letošnjega leta; izreka pohvalo posebnemu poročevalcu ZN za svobodo verovanja in prepričanja za njegovo delo; poudarja, da je pomembno ta mandat obnoviti med 22. zasedanjem Sveta ZN za človekove pravice;
31. pozdravlja resolucijo Sveta ZN za človekove pravice o Burmi/Mjanmaru in poziva k podaljšanju mandata posebnega poročevalca o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmaru; je seznanjen z ukrepi, ki jih je od začetka leta 2011 sprejela vlada Burme, da bi ponovno zagotovila državljanske svoboščine v tej državi; kljub temu izraža močno zaskrbljenost zaradi porasta nasilja med skupnostmi v državi Rakhine ter posledične smrti in poškodb, uničenja premoženja in razseljenega lokalnega prebivalstva; je prepričan, da je temeljni vzrok za razmere dolgoročna diskriminacijska politika do ljudstva Rohingja; poudarja, da so potrebna okrepljena prizadevanja za odpravo izvornega vzroka tega problema; poziva vlado Mjanmarja, naj pospeši izvajanje svoje zaveze o vzpostavitvi državne pisarne Urada visoke komisarke za človekove pravice v Mjanmarju, in poudarja, da bi morali v sedanjem okviru ohraniti nadaljnje spremljanje in poročanje, ki ga opravlja posebni poročevalec;
32. pozdravlja resolucijo o Šrilanki, v kateri sta poudarjeni sprava in odgovornost v državi; ponovno izraža podporo priporočilu skupine izvedencev generalnega sekretarja ZN o Šrilanki, da je potrebna komisija ZN za preiskavo vseh kriminalnih dejanj, ki so bila storjena; poziva Svet za človekove pravice, naj izrazi zaskrbljenost zaradi sedanjih kršitev, ki se dogajajo na Šrilanki, in neuspešnosti šrilanške vlade, da bi resnično in resno raziskala zločine, ki so jih med konfliktom storile vse strani, in zagotovila odgovornost za resne zlorabe ter sprejela ukrepe za izvajanje priporočil, ki jih je skupina strokovnjakov predložila generalnemu sekretarju; je globoko zaskrbljen zaradi močnega vpliva na sodstvo, saj lahko odstavitev predsednice vrhovnega sodišča ogrozi prizadevanja za sodni pregon vojnih zločinov;
33. izraža zaskrbljenost nad razmerami v Srednjeafriški republiki, kjer so oborožene skupine napadle in zasedle več mest na severovzhodu države; pozdravlja sporazume, podpisane v Librevillu 11. januarja 2013, vključno s sporazumom o prekinitvi ognja in političnim sporazumom o razrešitvi krize v državi; poudarja pomen hitrega izvajanja teh sporazumov; pozdravlja izjavo podpredsednice/visoke predstavnice EU z dne 11. januarja, v kateri ta poziva vse podpisnice, naj te sporazume upoštevajo; poziva države članice, naj sprožijo razpravo o tem vprašanju v Svetu ZN za človekove pravice, da bi vprašanje razmer v Srednjeafriški republiki ostalo v ospredju mednarodne agende;
34. izraža zaskrbljenost nad razmerami v Izraelu in Gazi po stopnjevanju konflikta konec leta 2012 in obsoja nasilna dejanja, ki sta jih storili obe sprti strani; ponovno poziva k preklicu zapore Gaze ob hkratnem upoštevanju legitimnih varnostnih pomislekov Izraela ter k sprejetju ukrepov za rekonstrukcijo in gospodarsko oživitev Gaze;
35. obsoja odločitev, ki jo je sprejela izraelska vlada 2. decembra 2012, da zgradi 3000 novih naselbinskih enot na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu, zlasti na območju E1, ki bo razdelilo Zahodni breg, če bo do gradnje prišlo; poudarja, da ta odločitev ogroža dvodržavno rešitev; pozdravlja mednarodno misijo za ugotavljanje dejstev o izraelskih naselbinah na zasedenem palestinskem ozemlju, ustanovljeno na 19. zasedanju Sveta ZN o človekovih pravicah; obžaluje dejstvo, da od takrat Izrael ne sodeluje več s Svetom ZN za človekove pravice, pa tudi dejstvo, da ni sprejel postopka splošnega rednega pregleda;
36. odobrava, da je generalna skupščina ZN 29. novembra 2012 sprejela resolucijo, s katero je Palestina dobila status države nečlanice opazovalke ZN; je seznanjen, da je bila resolucija o tem sprejeta s prevladujočo večino, to je s 138 glasovi za, devetimi proti in 41 vzdržanimi; ugotavlja tudi, da je proti glasovala samo ena država članica EU; ponovno izraža podporo tem prizadevanjem; je seznanjen s podporo, ki jo je izrazila EU, da bi kot del politične rešitve izraelsko-palestinskega konflikta Palestina postala polnopravna članica ZN; potrjuje, da EU ne bo sprejela nobenih sprememb mej, določenih pred letom 1967, tudi v zvezi z Jeruzalemom, razen tistih, o katerih se bosta pogodbenici dogovorili;
37. pozdravlja potekajoči proces na podlagi poročila visoke komisarke A/HRC/19/41 o diskriminacijskih zakonih in praksah ter nasilju nad posamezniki zaradi njihove spolne usmerjenosti in identitete; spodbuja k nadaljnjim ukrepom tudi na podlagi regionalnih srečanj in dejavni udeležbi držav članic, Sveta in Službe za zunanje delovanje;
38. pozdravlja vodstvo, ki sta ga generalni sekretar in visoka komisarka pokazala v zvezi z diskriminacijo in nasiljem nad ljudmi zaradi njihove spolne usmerjenosti in spolne identitete, tako v okviru Sveta ZN za človekove pravice kot zunaj njega; obžaluje sedanje poskuse spodkopavanja univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic, zlasti z resolucijo o „tradicionalnih vrednotah“;
39. je seznanjen s prvim letnim forumom za podjetništvo in človekove pravice v Ženevi od 4. do 6. decembra 2012, ki je združil široko paleto zainteresiranih strani v razpravi o izvajanju vodilnih načel ZN na tem področju; podpira uvodna posvetovanja foruma o tem, kako bi pripravili vlade in podjetja k prilagoditvi regulativnih, političnih in izvajalskih okvirov za ukrepanje proti zlorabam človekovih pravic, povezanim s podjetji; podpira prizadevanja Komisije, da razvije „novo politiko o družbeni odgovornosti gospodarskih družb“; poudarja, da mora biti ta politika še bolj ambiciozna;
40. pozdravlja delo začasne odprte medvladne delovne skupine za zasebne vojaške družbe in varnostne službe z mandatom preučitve možnosti mednarodnega regulativnega okvira; priznava, da so se z natančno pozornostjo preučile možnosti za izdelavo pravno zavezujočega instrumenta za reguliranje, spremljanje in pregled dejavnosti zasebnih vojaških družb in varnostnih služb, ter izraža podporo takemu pravno zavezujočemu regulativnemu okviru; poudarja, da je potrebna stroga odgovornost, in poziva zasebne vojaške družbe in varnostne službe, ki še niso podpisale kodeksa ravnanja za zasebne varnostne službe, naj ga upoštevajo; z zanimanjem pričakuje predstavitve poročila delovne skupine;
Splošni redni pregled
41. poudarja pomen splošnosti postopka splošnega rednega pregleda in ponovno potrjuje njegovo pomembnost pri omogočanju celovitega razumevanja in ocene razmer na področju človekovih pravic na terenu v vseh državah članicah ZN;
42. pozdravlja začetek drugega cikla splošnega rednega pregleda in sprejetje prvih zaključkov tega cikla; ponavlja, kako pomembno je, da se drugi cikel osredotoča na izvajanje priporočil, sprejetih v prvem ciklu; kljub temu znova poziva, naj se v nadaljevanju postopka splošnega rednega pregleda ponovno preučijo priporočila, ki jih države niso sprejele v prvem ciklu;
43. meni, da je izvajanje ključni vidik uresničenja potenciala postopka splošnega rednega pregleda; zato ponavlja, kako pomembno je, da države članice EU zagotovijo tehnično pomoč državam v postopku pregleda pri izvajanju priporočil; spodbuja države, da predstavijo vmesne posodobitve, da bi prispevale k izboljšanemu izvajanju;
44. poziva države članice EU, ki sodelujejo v interaktivnih dialogih splošnega rednega pregleda, man predstavijo bolj podrobna in merljiva priporočila, da bi se kakovost ukrepov na podlagi sprejetih priporočil in njihovega izvajanja;
45. priporoča, naj se priporočila splošnega rednega pregleda sistematično vključijo v dialoge in posvetovanja EU o človekovih pravicah ter državne strategije EU o človekovih pravicah, da se zagotovi nadaljnje ukrepanje na podlagi rezultatov splošnega rednega pregleda; podobno priporoča, naj Parlament razpravlja o teh priporočilih na obiskih svojih delegacij v tretjih državah;
46. pozdravlja korake, ki omogočajo polno sodelovanje številnih zainteresiranih strani v postopku splošnega rednega pregleda; v zvezi s tem pozdravlja spremembe glede seznama govornikov, ki daje možnost vsem državam, ki želijo v tem postopku govoriti, da to storijo; ponavlja, da ceni močnejšo vlogo, ki so jo v skladu s pariškimi načeli pridobile nacionalne institucije za človekove pravice; pozdravlja okrepljeno sodelovanje s terena zaradi večje uporabe videokonferenc;
47. meni, da bi lahko naredili več, da bi civilno družbo pritegnili k sodelovanju v postopku splošnega rednega pregleda, tudi pri izvajanju rezultatov pregleda; obsoja vse vrste povračilnih ukrepov proti ljudem, ki so udeleženi in sodelujejo v postopku splošnega pregleda; poudarja, da taki ukrepi ogrožajo sistem človekovih pravic ZN kot celoto; spodbuja vse države, naj zagotovijo ustrezno varstvo pred takimi zastraševalnimi ukrepi;
Posebni postopki
48. ponovno poudarja bistveno vlogo posebnih postopkov pri verodostojnosti in učinkovitosti dela Sveta ZN za človekove pravice in njegovega osrednjega položaja v delovanju ZN na področju človekovih pravic; ponovno izraža odločno podporo posebnim postopkom in poudarja, da je neodvisnost teh mandatov temeljnega pomena;
49. poziva države, naj polno sodelujejo pri posebnih postopkih, tudi tako, da nemudoma imenujejo nosilce mandatov za obiske v državah, se odzovejo na njihove nujne ukrepe in obtožbe o kršitvah ter zagotovijo ustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil nosilcev mandatov; poziva članice Sveta ZN za človekove pravice, naj pri teh vprašanjih vodijo z zgledom;
50. pozdravlja ukrepe, ki jih je sprejela EU, da skupno razširi stalno povabilo za vse posebne postopke ZN za človekove pravice, in pri tem vodi z zgledom; spodbuja države članice ZN, naj ravnajo enako;
51. obsoja vse vrste povračilnih ukrepov proti ljudem, ki sodelujejo pri posebnih postopkih; poudarja, da taki ukrepi ogrožajo sistem človekovih pravic ZN kot celoto; spodbuja vse države, naj zagotovijo ustrezno varstvo pred takimi zastraševalnimi ukrepi;
Udeležba EU
52. najodločneje poudarja, kako pomembno je dejavno sodelovanje EU v mehanizmih ZN za človekove pravice, tudi v Svetu ZN za človekove pravice; spodbuja države članice, naj to storijo s skupnim sprejemanjem resolucij, dejavnim sodelovanjem v razpravah in interaktivnih dialogih ter objavljanjem izjav;
53. poudarja, da je pomembno rezultate dela iz Ženeve v okviru Sveta ZN za človekove pravice vključiti v dejavnosti EU na splošno, tudi v dejavnosti Parlamenta;
54. pozdravlja imenovanje posebnega predstavnika EU za človekove pravice Stavrosa Lambrinidisa; spodbuja posebnega predstavnika, naj si prizadeva za učinkovitost, usklajenost in prepoznavnost politik EU o človekovih pravicah v okviru Sveta ZN za človekove pravice in razvije tesno sodelovanje z Uradom visoke komisarke za človekove pravice in pri posebnih postopkih; z zanimanjem pričakuje sodelovanje s posebnim predstavnikom v zvezi s temi vprašanji;
55. pozdravlja sodelovanje posebnega predstavnika EU za človekove pravice na forumu o podjetjih in človekovih pravicah v Ženevi 4. in 5. decembra 2012;
56. ponovno poudarja, da je ukrepanje EU najbolj učinkovito, ko Unija in njene države članice izkoristijo skupno moč; poudarja, kako pomembno je še naprej krepiti usklajevanje in sodelovanje med državami članicami v zvezi s tem, da bi dosegli skupno izhodišče o vprašanjih človekovih pravic; podpira vsa prizadevanja, da bi bilo „sporočilo eno, pri tem pa izražalo mnoge glasove“; poziva k pogumnejšemu in bolj ambicioznemu ukrepanju namesto sprejemanja najmanjšega skupnega imenovalca; v zvezi s tem spodbuja Evropsko službo za zunanje delovanje naj zlasti prek delegacij EU v Ženevi in New Yorku doseže večjo usklajenost na podlagi pravočasnih in konkretnih posvetovanj;
57. poudarja, kako pomembna je ratifikacija Konvencije ZN o pravicah invalidov, s katero je EU prvič ratificirala konvencijo ZN kot pravni subjekt; poziva EU k podpisu in ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o nasilju nad ženskami;
58. ponavlja, da je za EU izredno pomembno braniti neodvisnost Urada visoke komisarke za človekove pravice glede na to, da mora ta urad svoje naloge opravljati nepristransko; opozarja tudi, kako pomembno je zagotoviti zadostno financiranje, da bi ostale regionalne pisarne tega urada odprte;
59. ugotavlja, da je varstvo zagovornikov človekovih pravic med temeljnimi prednostnimi nalogami politike EU o človekovih pravicah; poudarja, da zastraševanje zagovornikov človekovih pravic, ki sodelujejo pri mehanizmih ZN za človekove pravice in povračilni ukrepi proti njim ogrožajo ta sistem; zato ceni praktično in finančno pomoč, dodeljeno nujnemu varstvu in podpori teh zagovornikov v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice;
60. pozdravlja ustanovitev delovne skupine Sveta za človekove pravice (COHOM) s sedežem v Bruslju; pozdravlja prizadevanja te skupine za izboljšanje pripravljenosti in uskladitve stališč EU pred zasedanji Sveta ZN za človekove pravice, vključno z organizacijo sej COHOM v Ženevi; ponovno izraža pričakovanje, da bo COHOM bistveno prispevala k reševanju vprašanja usklajenosti med zunanjo in notranjo razsežnostjo politike EU o človekovih pravicah;
61. pričakuje, da bo razvoj državnih strategij EU za človekove pravice ustrezno usklajen z delovanjem EU na forumih Združenih narodov; ponovno priporoča, naj se državne strategije EU za človekove pravice objavijo, da bi bila zavzemanje EU za človekove pravice v tretjih državah razpoznavno in da bi tisti, ki se borijo za svoje človekove pravice, v teh dokumentih lahko našli podporo;
62. poudarja, kako pomembno je poudariti vprašanje o oženju prostora, ki je v Svetu ZN za človekove pravice namenjen nevladnim organizacijam; države članice EU spodbuja k usklajenim prizadevanjem za opozarjanje na to problematiko;
63. glede na najnovejša poročila, da so podjetja EU sokriva za zlorabe človekovih pravic v tretjih državah, znova poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj opozarja na ta primer; v zvezi s tem ponavlja, kako pomembno je povečati usklajenost med notranjo in zunanjo politiko ter v celoti spoštovati človekove pravice v notranjih politikah, da bi se izognili uporabi dvojnih meril;
64. pooblašča svojo delegacijo na 22. zasedanju Sveta ZN za človekove pravice, naj posreduje pomisleke in poglede iz te resolucije; poziva delegacijo, naj Pododboru za človekove pravice poroča o svoji udeležbi na zasedanju; meni, da je treba nujno nadaljevati prakso napotitve delegacij EU na pomembna zasedanja Sveta ZN za človekove pravice in Generalne skupščine ZN;
o
o o
65. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, Varnostnemu svetu ZN, generalnemu sekretarju ZN, predsedujočemu 67. generalne skupščine ZN, predsedniku Sveta ZN za človekove pravice, visoki komisarki ZN za človekove pravice ter delovni skupini EU–ZN, ki jo je ustanovil Odbor za zunanje zadeve.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0250.
- [2] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0058.
- [3] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0504.
- [4] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0503.
- [5] Členi 2, 3(5) in 6 Pogodbe o Evropski uniji.