PREDLOG RESOLUCIJE o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstvih

6.3.2013 - (2012/2803(RSP))

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
v skladu s členom 110(2) Poslovnika

Richard Ashworth v imenu skupine ECR

B7‑0126/2013

Resolucija Evropskega parlamenta o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstvih

(2012/2803(RSP))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 295, 310, 311, 312 in 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–   ob upoštevanju člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in protokola 1 k Lizbonski pogodbi,

–   ob upoštevanju političnega sporazuma, ki je bil dosežen s sklepi Evropskega sveta z dne 7. in 8. februarja,

–   ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A. ker Svet v skladu s členom 312(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije in s posebnim zakonodajnim postopkom soglasno sprejeme uredbo, ki določa večletni finančni okvir, potem ko pridobi soglasje Evropskega parlamenta;

B.  ker morajo biti v skladu s členom 310(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije v proračunu prikazane vse postavke prihodkov in odhodkov Unije;

C. ker se Parlament, Svet in Komisija v skladu s členom 295 Pogodbe o delovanju Evropske unije med seboj posvetujejo in v medsebojnem soglasju določijo načine svojega sodelovanja in ker bi bilo treba v zvezi s tem sprejeti medinstitucionalni sporazum za izboljšanje delovanja letnega proračunskega postopka in sodelovanja med institucijami v zvezi s proračunskimi zadevami;

D. ker morajo v skladu s členom 312(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije Parlament, Svet in Komisija sprejeti vse potrebne ukrepe za lažje sprejetje finančnega okvira;

E.  ker si mora Unija v skladu s členom 311 Pogodbe o delovanju Evropske unije sama zagotoviti sredstva, potrebna za izpolnitev svojih ciljev in izvajanje politik, in ker se mora v celoti financirati iz lastnih sredstev; ker se mora Svet posvetovati s Parlamentom, preden sprejme nov sklep o reformi lastnih sredstev, in ker mora pridobiti soglasje Parlamenta, preden sprejme pravila o ukrepih za izvajanje sistema lastnih sredstev;

F.  ker je nujno, da ima EU tako proračun kot proračunski postopek, ki popolnoma odražata pregledno in demokratično bistvo parlamentarnega procesa odločanja in nadzora na podlagi spoštovanja načel enotnosti in univerzalnosti, ki zahtevata, da se vsi prihodki in odhodki izkazujejo v celoti brez neto izravnave;

 

 

OZADJE DOGODKOV

1.  se resnično zaveda, da potekajo pogajanja o večletnem finančnem okviru 2014–2020 v zelo težkih gospodarskih razmerah, v katerih si države članice močno in nenehno prizadevajo za fiskalne prilagoditve nacionalnih proračunov;

2.  opozarja, da Evropska unija potrebuje sodoben proračun in v prihodnost usmerjene naložbe na ravni držav članic in EU; poudarja, da je kljub sedanjim naložbenim prizadevanjem na dolgi rok pomemben dvotirni pristop s proračunsko konsolidacijo za spodbujanje rasti, ki združuje zmanjševanje javnega primanjkljaja in dolga ter spodbujanje tovrstnih naložb;

3.  ugotavlja, da je pridobitev polne podpore državljanov EU v okviru sedanjih proračunskih omejitev izredno pomembna; poudarja, da izziv, s katerim se sooča Unija, ni trošiti več, ampak bolj učinkovito, z obravnavanjem pravih potreb;

 

SPLOŠNI PREMISLEKI

Zgornje meje

4.  sprejema politični sporazum o skupni zgornji meji večletnega finančnega okvira, ki je bil dosežen v Evropskem svetu 7. in 8. februarja in ki odraža pragmatičen in realističen odgovor na težke proračunske in gospodarske pogoje v vseh državah članicah;

5.  priznava, da je zgornja meja večletnega finančnega okvira le en vidik prihodnjih proračunov, in da je uspešna in učinkovita poraba enako ali celo bolj pomembna; poleg tega opozarja, da mora biti vsa poraba EU namenjena tistim regijam in državam članicam, ki jo najbolj potrebujejo, v skladu z načelom enakosti in solidarnosti med novimi in starimi državami članicami;

Enotnost proračuna

6.  pozdravlja vztrajnost Evropskega sveta, da ostanejo vse stroškovne postavke, razen nekaj instrumentov prilagodljivosti, znotraj večletnega finančnega okvira in pod dogovorjenimi zgornjimi mejami proračunskih sredstev; ugotavlja, da ta režim zagotavlja predvidljivost, preglednost in enotnost financiranja v večletnem finančnem okviru;

Boljša poraba

7.  ponovno poudarja, da bi moralo biti doseganje evropske dodane vrednosti in zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja, učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti, zdaj še bolj kot kdaj koli prej, vodilno načelo proračuna EU ob hkratnem upoštevanju načela subsidarnosti, kot je določeno v členu 5 PEU in potrjeno v protokolu 1 k Lizbonski pogodbi o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji;

8.  zahteva, da morajo države članice v skladu s členoma 310(5) in 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvrševati v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja; opozarja države članice, da imajo pravno obveznost zagotoviti, da se sredstva, vnesena v proračun, porabljajo v skladu s tem načelom in da morajo prevzeti svoj del odgovornosti z vedno večjo nujnostjo za obravnavo pomanjkljivosti, ki jih je odkrilo Računsko sodišče;

Neporavnane obveznosti (RAL)

9.  je zaskrbljen zaradi naraščajoče stopnje neporavnanih obveznosti in hkrati priznava, da nastanejo velike negotovosti v zvezi z ravnijo plačil strukturnih skladov, ko se obseg teh obveznosti prenese v naslednji večletni finančni okvir, kar zlasti velja za leti 2014 in 2015, ko bo velik delež neporavnanih obveznosti verjetno izplačan na osnovi pravila N+2;

10. poudarja, da države članice potrebujejo zagotovilo o ravneh plačil strukturnih in kohezijskih skladov, ki so predvidena za naslednji večletni finančni okvir, da bi predvidele dejansko letno raven prispevkov in da bi načrtovale črpanje prejemkov;

11. poziva Komisijo, naj v celoti razreši vprašanje sestave neporavnanih obveznosti in oceni, ali je trenutno zelo visok znesek neporavnanih obveznosti mogoče pripisati predvsem gospodarski krizi ali morda širšim, strukturnim problemom; poziva k bolj učinkovitemu upravljanju proračuna, da bi stopnja neporavnanih obveznosti dosegla bolj trajnostno raven;

 

POSEBNA OPAŽANJA

Trajanje

12. je seznanjen s sklepom Evropskega sveta, da bo naslednji večletni finančni okvir trajal sedem let; ponovno poudarja svoje stališče, da bi bilo bolj bolje, če okvir ne bi trajal več kot pet let;

13. zato vztraja, naj prihodnji okviri, ki se začnejo z letom 2020, trajajo največ pet let, kar bi omogočalo večjo prožnost in odzivnost na spreminjajoče se gospodarske in fiskalne pogoje v nenehno razvijajočem se svetovnem okolju, kot tudi boljšo usklajenost trajanja večletnega finančnega okvira z mandatom institucij in s tem povečalo demokratično odgovornost;

Vmesni pregled

14. pozdravlja sklepe Evropskega sveta iz odstavka 11 in vztraja, da mora vsak večletni finančni okvir, ki ga sprejme Parlament, vsebovati pravno zavezujočo klavzulo o pregledu, ki omogoča strateško analizo in ponovno oceno prednostnih nalog porabe pod že dogovorjenimi zgornjimi mejami, ter učinkovitejše odzivanje proračuna EU na spreminjajoče se okoliščine; izpostavlja, da bi to omogočilo, da novo izvoljeni Parlament in novo izvoljena Komisija ocenita prednostne naloge za obdobje njunih mandatov; za takšen strateški pregled predlaga naslednji časovni načrt:

· Komisija bi morala po evropskih volitvah in naknadnem posvetovanju z državami članicami in novim Parlamentom najkasneje do junija 2015 predstaviti strateški pregled ustreznega financiranja vsakega od predlaganih instrumentov, programov in skladov, skupaj z ustreznimi predlogi, kjer je to primerno;

· ob upoštevanju notranjih postopkov in v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe bi morala Svet in Parlament doseči skupno stališče o predlogih Komisije najkasneje do 30. marca 2016;

· ko bosta Parlament in Svet dala svoje soglasje, bo strateški pregled stopil v veljavo za obdobje 2017–2020;

Potreba po prožnejšem večletnem finančnem okviru

15. meni, da manjši proračun zahteva večjo prožnost med postavkami in med proračunskimi leti, glede na makroekonomsko okolje in izzive, ki nastajajo zaradi hitrega razvoja svetovnega gospodarstva;

16. navaja, da bo svoje soglasje podal le, če bo prejel zadostna zagotovila o ustrezno prožnem proračunskem ustroju, ki bo Uniji na primeren način omogočal odzivanje na spreminjajoče se okoliščine in prednostne naloge ob upoštevanju že dogovorjenih zgornjih mej;

Lastna sredstva

17. je seznanjen s soglasnim sporazumom Sveta o prihodkih proračuna, kot je opredeljeno v določbah Pogodbe; v zvezi s tem ugotavlja, da bo Parlament od svojih zakonskih pooblastil izvajal le posvetovanje o uredbi Sveta o določbah, ob tem pa bo v skladu s členom 311 Pogodbe o delovanju Evropske unije pozvan, da poda soglasje k uredbi Sveta o izvedbenih ukrepih;

18. je povsem predan temu, da bi na tem področju s Svetom dosegel hiter dogovor, ki bo v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe;

 

MEDINSTITUCIONALNA POGAJANJA

19. opozarja, da Svet v skladu s členom 312(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije in s posebnim zakonodajnim postopkom soglasno sprejeme uredbo, ki določa večletni finančni okvir, potem ko pridobi soglasje Parlamenta, ki odloča z večino svojih članov; zato poziva institucije, naj poiščejo način delovanja, ki bo koristil vsem, ter poskusijo preprečiti potencialno uničujočo in nepotrebno proračunsko krizo; v zvezi s tem poudarja pomen spoštovanja člena 312(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki institucijam nalaga obveznost, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za lažje sprejetje finančnega okvira;

20. poudarja, da bo uredba o večletnem finančnem okviru tokrat prvič sprejeta na podlagi novih določb Lizbonske pogodbe, kar prinaša nove ureditve sodelovanja med institucijami, ki usklajujejo učinkovito sprejemanje odločitev ob spoštovanju posebnih pravic teh institucij iz Pogodbe o delovanju Evropske unije;

21. izraža svojo pripravljenost za začetek vsebinskih pogajanj s Svetom, v skladu s členom 312(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, da se zagotovi njegovo soglasje in hitro sprejetje uredbe o večletnem finančnem okviru in medinstitucionalnega sporazuma, ki zagotavljata stabilno in predvidljivo pravno podlago za programe porabe na določenih področjih;

22. poudarja, da morajo sedanja pogajanja med Svetom in Parlamentom o zakonodajnih predlogih v povezavi z večletnimi programi potekati skladno z rednim zakonodajnim postopkom; naroči specializiranim odborom, naj začnejo pogajanja z ustreznimi enotami v Svetu;

23. poudarja, da bi nesoglasje o večletnem finančnem okviru ogrozilo bistvo srednjeročnega načrtovanja, katerega namen je zagotoviti stabilen zakonodajni in proračunski okvir za večje programe, katerih izvrševanje traja več let; izpostavlja, da bi bil ta primer v nasprotju z interesi institucij in, kar je še bolj pomembno, prejemnikov držav članic;

24. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji ter nacionalnim parlamentom in vladam držav članic, kot tudi ostalim zadevnim institucijam in telesom.