Predlog resolucije - B7-0336/2013Predlog resolucije
B7-0336/2013

PREDLOG RESOLUCIJE o programu agencije ZDA za nacionalno varnost za spremljanje, organih za nadzor in programih v različnih državah članicah ter njihovem vplivu na zasebnost državljanov EU

1.7.2013 - (2013/2682(RSP))

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
v skladu s členom 110(2) Poslovnika

Rebecca Harms, Daniel Cohn-Bendit, Jan Philipp Albrecht, Judith Sargentini, Reinhard Bütikofer, Carl Schlyter, Yannick Jadot, Raül Romeva i Rueda, Ana Miranda, Bart Staes, Catherine Grèze, Malika Benarab-Attou v imenu skupine Verts/ALE

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0336/2013

Postopek : 2013/2682(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B7-0336/2013
Predložena besedila :
B7-0336/2013
Sprejeta besedila :

B7‑0336/2013

Resolucija Evropskega parlamenta o programu agencije ZDA za nacionalno varnost za spremljanje, organih za nadzor in programih v različnih državah članicah ter njihovem vplivu na zasebnost državljanov EU

(2013/2682(RSP))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, členov 2, 6, in 7 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), člena 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), sodne prakse ustavnih sodišč držav članic, Sodišča Evropske unije ter Evropskega sodišča za človekove pravice,

–   ob upoštevanju sporazuma o medsebojni pravni pomoči med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike[1],

–   ob upoštevanju konvencije o kibernetski kriminaliteti (Zbirka pogodb Sveta Evrope št. 185),

–   ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, zlasti njegovega člena 17 o vmešavanju v zasebno življenje, družino, dom ali dopisovanje posameznika,

–   ob upoštevanju Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih, zlasti njenih členov 24 in 27 o nedotakljivosti diplomatskih dokumentov in sporočil,

–   ob upoštevanju sporazuma med EU in ZDA o varnem ravnanju z osebnimi podatki, zlasti njegovega člena 3, in seznama udeležencev sporazuma,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. septembra 2001 o obstoju globalnega sistema za prestrezanje zasebnih in poslovnih sporočil (sistem prestrezanja Echelon)[2] ter ustreznega poročila njegovega začasnega odbora o sistemu prestrezanja Echelon (A5-0264/2001),

–   ob upoštevanju razprave s komisarko Viviane Reding o zakonodaji tretjih držav in zakonodaji EU o varstvu osebnih podatkov, ki je potekala 15. februarja 2012 (PV 15/02/2012 – 19)

–   ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES o zasebnosti in elektronskih komunikacijah,

–   ob upoštevanju svežnja o zaščiti podatkov, ki obsega predloga COM(2012)0011 in COM(2012)0010,

–   ob upoštevanju sedanjih pogajanj med EU in ZDA o sporazumu o varstvu osebnih podatkov, izmenjanih za namene kazenskega pregona,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o sprostitvi potenciala računalništva v oblaku v Evropi (COM(2012)0529),

–   ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A. ker so poročila v mednarodnem tisku razkrila, da oblasti ZDA s programi, kot je PRISM, v velikem obsegu dostopajo in obdelujejo osebne podatke državljanov in prebivalcev EU, ki uporabljajo ameriške ponudnike spletnih storitev;

B.  ker je komisarka Viviane Reding poslala pismo ameriškemu ministru za pravosodje Ericu Holderju, v katerem je izrazila evropske pomisleke ter zahtevala pojasnila in razlago glede programa PRISM in drugih tovrstnih programov za zbiranje in iskanje podatkov ter zakonov, po katerih se uporaba takšnih programov lahko dovoli;

C. ker kljub razpravam, ki so potekale na srečanju pravosodnih ministrov EU–ZDA 14. junija 2013 v Dublinu, oblasti ZDA še vedno niso podale izčrpnega odgovora;

D. ker čezatlantsko partnerstvo med EU in ZDA temelji na spoštovanju temeljnih pravic, pravne države ter na lojalnem in enakopravnem sodelovanju;

E.  ker imajo v skladu s sporazumom o varnem pristanu države članice in Komisija nalogo zagotavljanja varnosti in integritete osebnih podatkov; ker je Komisija na podlagi člena 3 dolžna preklicati ali začasno preklicati sporazum, če se določbe sporazuma ne spoštujejo;

F.  ker so po poročanju mednarodnega tiska vse družbe, ki so vpletena v program PRISM, podpisnice sporazuma o varnem pristanu;

G. ker so ZDA podpisale in ratificirale Konvencijo o kibernetski kriminaliteti, ki se uporablja od leta 2007, s čimer so njena načela prevzele v svojo nacionalno zakonodajo;

H. ker Konvencija o kibernetski kriminaliteti zagotavlja, da morajo vsi ukrepi za zbiranje dokazov o kaznivem dejanju v elektronski obliki (člen 14) zagotoviti ustrezno zaščito temeljnih človekovih pravic, zlasti tistih iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (člen 8, zasebnost), zagotoviti skladnost z načelom sorazmernosti in morajo zanje veljati zaščitni ukrepi, ki med drugim vsebujejo sodni ali drug neodvisen nadzor, razloge, ki utemeljujejo uporabo, ter omejitev obsega in trajanja takšnih postopkov (člen 15);

I.   ker sporazum med EU in ZDA o medsebojni pravni pomoči, ki sta ga ratificirala Unija in kongres ZDA, določa načine za zbiranje in izmenjavo informacij ter prošnje za pomoč in zagotavljanje pomoči pri zbiranju dokazov v eni državi, da bi zagotovili pomoči pri kazenskih preiskavah ali postopkih v drugi državi;

J.   ker je Komisija napovedala, da bo sklicana skupina strokovnjakov EU in ZDA, da bi razpravljala od zadevi PRISM tako z vidika varstva podatkov kot tudi varnosti;

K. ker je mednarodni tisk poročal tudi o domnevnem sodelovanju in vpletenosti držav članic EU v programu PRISM in drugih tovrstnih programih ter o njihovem dostopanju do ustvarjenih podatkovnih zbirk;

L.  ker ima več držav članic podobne programe nadzora ali pa o njih razpravljajo;

M. ker mora v skladu s sodno prakso Evropskega sodišče za človekove pravice vsak tak program predstavljati dokazano sorazmeren in potreben ukrep v demokratični družbi; ker je Evropsko sodišče za človekove pravice upravičeno opozorilo, da lahko sistem tajnega nadzora zaradi zaščite nacionalne varnosti ogrozi ali celo uniči demokracijo pod pretvezo, da jo brani, ter da že sam obstoj zakonodaje, ki dovoljuje sistem tajnega spremljanja komunikacij, pomeni grožnjo nadzora za vse tiste, za katere se lahko ta zakonodaja uporablja;

N. ker se na ravni EU pripravlja prenova varstva podatkov, in sicer s spremembo Direktive 95/46/ES in njeno nadomestitvijo s predlagano splošno uredbo o varstvu podatkov ter direktivo o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov; ker je osnutek uredbe o varstvu podatkov, ki ga je novembra 2011 komisarka za pravosodje Viviane Reding poslala svojim kolegom, vseboval določbo, ki bi razkritje podatkov uporabnikov organom v tretjih državah pogojevala s pravno podlago, kot je sporazum o medsebojni pravni pomoči, ter odobritvijo pristojnega organa za varstvo podatkov; ker je ta člen po zelo intenzivnem lobiranju vlade ZDA izginil in je ostala samo zelo šibka uvodna izjava;

O. ker so države članice EU zavezane spoštovanju temeljnih pravic, zapisanih v členu 2 PDEU in v Listini EU o temeljnih pravicah;

P.  ker so poročila v mednarodnem tisku razkrila, da so ameriške oblasti sistematično prisluškovale predstavništvom EU v ZDA in pri OZN ter infiltrirale njihova računalniška omrežja;

Q. ker so mediji razkrili, da se je britanski štab za informiranje priključil na več kot 200 optičnih kablov, da bi v okviru programa s kodnim imenom TEMPORA pridobil dostop do telefonskih pogovorov in internetnega prometa in da ves promet shranjuje tri dni, metapodatke pa 30 dni, in sicer na podlagi odstavka 4 oddelka 8 Zakona o preiskovalnih pooblastilih, ki britanskemu ministru za zunanje zadeve omogoča izdajo dovoljenja za obsežno prestrezanje;

R.  ker naj bi druge države članice dostopale do mednarodnih elektronskih komunikacij brez uradnega naloga, temveč na podlagi dovoljenj posebnih sodišč, ker podatke delijo z drugimi državami (Švedska) in ker bi lahko drugi povečali svoje zmogljivosti nadzora (Nizozemska, Nemčija); ker so druge države izrazile pomisleke zaradi pooblastil tajnih služb glede prisluškovanja (Poljska);

S.  ker člen 5(1) Direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah (2002/58/EC) zavezuje države članice, da zagotovijo zaupnost komunikacij in s tem povezanih podatkov o prometu, ter da zlasti prepovejo poslušanje, prisluškovanje, shranjevanje ali druge načine prestrezanja ali nadziranje komunikacij in z njimi povezanih podatkov o prometu; ker člen 15(1) te direktive dovoljuje izjeme glede prepovedi samo, kadar gre za nujen, primeren in sorazmeren ukrep v demokratični družbi;

T.  ker javnosti pogosto niso znani ukrepi tajnega nadzora in ker so tisti, ki jih razkrijejo, lahko deležni resnih posledic v obliki kazenskega pregona;

1.  izraža resne pomisleke glede programov PRISM in TEMOPRA in drugih takšnih programov za zbiranje podatkov, ki bi, če bi bile do zdaj znane informacije potrjene, pomenili resno kršitev temeljne pravice državljanov in prebivalcev EU do zasebnosti in varstva podatkov ter pravice do zasebnega in družinskega življenja, zaupnosti sporočil, domneve nedolžnosti, svobode izražanja, svobode informiranja ter svobode gospodarske pobude;

2.  poziva oblasti ZDA, naj EU brez nepotrebnega odlašanja posredujejo vse informacije o programu PRISM in drugih takšnih programih za zbiranje podatkov, kot je 10. junija 2013 zahtevala komisarka Viviane Reding v pismu ameriškemu ministrstvu za pravosodje Ericu Holderju;

3.  poudarja, da mora biti vsako omejevanje temeljnih pravic skladno s pravno državo ter predstavljati strogo sorazmeren, primeren in nujen ukrep v demokratični družbi v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah;

4.  zahteva, da se čezatlantski strokovni skupini, ki jo je omenila komisarka Cecilia Malmström in v kateri bo sodeloval Parlament, dovoli dostop do vseh pomembnih tajnih podatkov na ustrezni ravni, da bo lahko svoje delo opravila ustrezno in v zastavljenem roku;

5.  poziva Komisijo in vlado ZDA, naj obnovita pogajanja o okvirnem sporazumu o varstvu osebnih podatkov pri prenosu in obdelavi za namene policijskega in pravosodnega sodelovanja; poziva Komisijo in vlado ZDA, naj v sporazum vključita posebne določbe o dostopu javnih organov do osebnih podatkov in informacij, ki jih zasebni subjekti hranijo v komercialne namene, ter zagotovita, da bodo državljani EU imeli enake izvršljive pravice kot državljani in prebivalci ZDA;

6.  poziva Komisijo, naj opravi celovit pregled sporazuma o varnem pristanu glede na najnovejše informacije v povezavi s členom 3 tega sporazuma;

7.  izraža resno zaskrbljenost zaradi razkritij, povezanih z domnevnimi programi nadzorovanja, ki jih izvajajo države članice s pomočjo Agencije ZDA za nacionalno varnost ali enostransko;

8.  poziva države članice, naj zagotovijo popolno skladnost svoje zakonodaje in praks z načeloma nujnosti in sorazmernosti, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in povezano sodno prakso, v primeru neskladnosti pa naj jih spremenijo;

9.  poziva Svet, naj nujno pospeši delo na celotnem svežnju ukrepov za varstvo podatkov, še zlasti na predlagani direktivi o varstvu podatkov;

10. poudarja, da se morajo vse družbe, ki ponujajo storitve v EU, brez izjeme ravnati po zakonodaji EU in so odgovorna za vse kršitve;

11. poudarja, da bi morale vse družbe, ki spadajo pod jurisdikcijo tretjih držav, uporabnike v EU jasno in enoznačno opozoriti, da lahko organi kazenskega pregona ali obveščevalne službe na podlagi tajnih ukazov ali odredb obdelujejo osebne podatke;

12. poudarja, da morajo biti zakoni, ki uvajajo ukrepe nadzora, jasno napisani, da bodo navedene kategorije prizadetih državljanov, jasen in natančen namen ukrepa, pogoji nadzora, pravice posameznikov, stroge časovne omejitve za hranjenje podatkov in njihovo uničenje ali brisanje po preteku rokov ter pogoji za izmenjavo podatkov s tretjimi državami;

13. odločno obsoja vohunjenje pri predstavništvih EU, kar bi, če bi bile do zdaj znane informacije potrjene, pomenilo resno kršitev Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih in potencialno vplivalo na čezatlantske odnose;

14. poudarja, da so potrebni postopki, ki bodo prijaviteljem nepravilnosti omogočili razkritje nezakonitih tajnih programov nadzora, ne da bi se morali bati osebnih posledic; poziva države članice, naj žvižgaču Edwardu Snowdonu v duhu smernic Evropske unije za zagovornike človekovih pravic ponudijo azil;

15. poziva Komisijo, naj zagotovi, da standardi EU za varstvo podatkov in pogajanja o sedanjem svežnju ukrepov EU za varstvo podatkov ne bodo ogroženi zaradi čezatlantskega partnerstva na področju trgovine in naložb z ZDA, ter naj preloži začetek pogajanj o tem partnerstvu, dokler ZDA ne bodo prenehale z vohunjenjem pri institucijah EU; zato poziva Komisijo, naj odpove prvi krog pogajanj, ki je predviden v Washingtonu;

16. poziva Komisijo, da nemudoma sproži postopke za ugotavljanje kršitev po členu 259 PDEU proti državam članicam, katerih nadzorni ukrepi niso v skladu s pravom EU;

17. meni, da lahko upravičeno domnevamo, da so bila sporočila Evropskega parlamenta, njegovih poslancev in uslužbencev prestrežena s programom TEMPORA na način, ki krši obveznosti Združenega kraljestva glede človekovih pravic; zato naroči svoji pravni službi, naj preuči možnosti za sodni postopek Evropskega parlamenta proti vladi Združenega kraljestva, tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice;

18. poudarja, da ta razkritja resno vplivajo na zaupanje v računalništvo v oblaku in druge storitve informacijske družbe, zlasti kadar so ponudniki pod jurisdikcijo tretje države;

19. ugotavlja, da ponudniki v EU poročajo o velikem porastu poizvedb strank, ki so posledica poročil o programu PRISM;

20. poudarja, da to lahko postane konkurenčna prednost računalništva v oblaku in drugih storitev informacijske družbe s sedežem v EU, pod pogojem, da bodo veljali strogi predpisi o varstvu podatkov, ki bodo varovali tudi pred dostopom do podatkov s strani organov tretjih držav in prilaščanjem podatkov s strani obveščevalnih služb držav članic;

21. poziva Komisijo, naj v luči teh razkritij pregleda svojo strategijo računalništva v oblaku in pripravi jasno in skladno pobudo za računalništvo v oblaku, ki bo obravnavala vsa ta vprašanja ter spodbujala pobude EU na tem področju, ki zagotavljajo popolno zaščito vseh državljanskih svoboščin;

22. poziva Parlament, naj zadevo temeljito razišče ter do konca leta na plenarnem zasedanju predloži poročilo, ki bo temeljilo na učinkovitih pristojnostih za preiskovanje, zlasti sprejetih ukrepov institucij EU in držav članic;

23. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, Svetu Evrope, parlamentom držav članic, predsedniku ZDA, ameriškemu kongresu in senatu ter ministrstvom ZDA za domovinsko varnost in pravosodje.