Predlog resolucije - B7-0381/2013Predlog resolucije
B7-0381/2013
Evropski parlament

PREDLOG RESOLUCIJE o nadaljnjem ukrepanju po poročilu Parlamenta o domnevnem prevozu in nezakonitem pridržanju ujetnikov v evropskih državah s strani ameriške obveščevalne agencije CIA

4.9.2013 - (2013/2702(RSP))

k vprašanjema za ustni odgovor B7‑0215/2013 in B7‑0216/2013
v skladu s členom 115(5) Poslovnika

Marie-Christine Vergiat, Patrick Le Hyaric, Willy Meyer, Marisa Matias, Alda Sousa, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis) v imenu skupine GUE/NGL

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0378/2013

Postopek : 2013/2702(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B7-0381/2013
Predložena besedila :
B7-0381/2013
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

B7‑0381/2013

Resolucija Evropskega parlamenta o nadaljnjem ukrepanju po poročilu Parlamenta o domnevnem prevozu in nezakonitem pridržanju ujetnikov v evropskih državah s strani ameriške obveščevalne agencije CIA

(2013/2702(RSP))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 13. decembra 2012, v kateri Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo obsoja, ker je pri izredni izročitvi Kaleda El Masrija „skrajno resno“ kršila Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (členi 3, 5, 8 in 13),

–   ob upoštevanju naslednjih zadev, ki so v postopku pred Evropskim sodiščem za človekove pravice: Al Naširi proti Poljski, Abu Zubajda proti Litvi, Abu Zubajda proti Poljski; ob upoštevanju tožbe, ki jo je avgusta 2012 Al Nashiri vložil proti Romuniji, in tožbe, ki sta jo decembra 2012 inštitut Human Rights Monitoring Institute (Inštitut za spremljanje stanja na področju človekovih pravic) in pobuda Justice pri inštitutu Open Society vložila proti Litvi zaradi kršenja pravice do obveščenosti in pravice do učinkovitega pravnega sredstva,

–   ob upoštevanju sodbe italijanskega vrhovnega sodišča iz septembra 2013, v kateri je potrdilo obsodbo 23 uradnikov ZDA v povezavi z ugrabitvijo Abu Omarja leta 2003, med njimi tudi nekdanjega vodjo podružnice ameriške obveščevalne agencije CIA v Milanu Roberta Seldona Ladyja, ki je bil obsojen na devetletno zaporno kazen,

–   ob upoštevanju sodbe pritožbenega sodišča v Milanu, v kateri je februarja 2013 tri druge agente te agencije[1], za katere se je prej upoštevala diplomatska imuniteta, obsodilo na šest do sedem let zaporne kazni;

–   ob upoštevanju odločbe tega sodišča, v kateri je obsodilo Nicolòja Pollarija, nekdanjega vodjo italijanske vojaške obveščevalne in varnostne službe (SISMI) na deset let zaporne kazni, nekdanjega namestnika vodje te službe Marca Mancinija na devet let, tri njene agente pa vse na šest let zaporne kazni,

–   ob upoštevanju odločitve italijanskega predsednika Giorgia Napolitana z dne 5. aprila 2013, da pomilosti ameriškega polkovnika J. L. Romana, ki je bil v Italiji obsojen zaradi odgovornosti pri ugrabitvi Abu Omarja v tej državi; ob upoštevanju pisma s prošnjo za razlago v zvezi s tem, ki so ga julija 2013 poročevalci poslali italijanskemu predsedniku Giorgiu Napolitanu,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2012 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA: nadaljnje ukrepanje po poročilu odbora TDIP (2012/2033(INI))[2],,

–   ob upoštevanju dokumentov, ki jih je Komisija posredovala poročevalcu, vključno s pismi, ki jih je marca 2013 poslala vsem državam članicam in se niso nanašala na posamezne države, odgovorilo pa jih je le nekaj (Finska, Madžarska, Španija in Litva),

–   ob upoštevanju svojih resolucij o Guantanamu, od katerih je zadnja resolucija z dne 23. maja 2013 o Guantanamu: gladovna stavka zapornikov[3],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2012 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2010–2011)[4]2,

–   ob upoštevanju pisem, ki jih je novembra 2012 poročevalec poslal državnim tožilcem Romunije, Poljske in Litve ter voditeljem teh držav in v katerih je opozoril na priporočila, ki jih v resoluciji Parlament dal posameznim državam, nobena od njih pa ni odgovorila,

–   ob upoštevanju podatkov o letih v obdobju do septembra 2012, ki jih je predložila Evropska organizacija za varnost zračne plovbe (Eurocontrol),

–   ob upoštevanju prošnje za sodelovanje pri razkritju podatkov o letih, ki jo je aprila 2013 poročevalec poslal agenciji za varnost letalske navigacije v Afriki in na Madagaskarju (ASECNA), in njenega pozitivnega odgovora, prejetega junija 2013,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta o temeljnih pravicah in načelu pravne države ter poročila Komisije za leto 2012 o uporabi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (Luksemburg, 6.-7. junij 2013),

–   ob upoštevanju „stockholmskega programa – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje“ (2010-2014),

–   ob upoštevanju uvodne izjave, ki jo je visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay podala na 23. zasedanju Sveta za človekove pravice (Ženeva, maj 2013), v kateri se je sklicevala na omenjeno resolucijo Parlamenta z dne 11. septembra 2012 in se zavzela za „verodostojne in neodvisne preiskave“, ki pomenijo „ključni prvi korak na poti k prevzemanju odgovornosti“, države pa pozvala, „naj to obravnavajo kot prednostno nalogo“,

–   ob upoštevanju letnega poročila za leto 2013[5], ki ga je pripravil posebni poročevalec ZN o uveljavljanju in varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v boju proti terorizmu Ben Emmerson, v katerem je omenil delo Parlamenta ter podprl nekatera priporočila iz omenjene resolucije z dne 11. septembra 2012,

–   ob upoštevanju številnih medijskih poročil, ki so jih o tej temi pripravili raziskovalni novinarji, in njihovih dejavnosti v zvezi s tem, zlasti raziskave, ki jo je romunski televizijski program Antena 1 predvajal aprila 2013, pa tudi drugih,

–   ob upoštevanju raziskav in preiskav, ki so jih opravile predvsem organizacije Interights, Redress in Reprieve, ter poročil, ki so jih po sprejetju resolucije Parlamenta pripravili samostojni raziskovalci, organizacije civilne družbe ter nacionalne in mednarodne nevladne organizacije, zlasti poročila „Globalising Torture: CIA Secret Detention and Extraordinary Rendition“ (Globalizacija mučenja: tajno pridržanje in izredna izročitev s strani ameriške obveščevalne agencije CIA, februar 2013), pripravljenega v okviru pobude Justice pri inštitutu Open Society, neodvisne dvostranske študije o ravnanju s priporniki, ki jo je v ZDA izvedla projektna skupina organizacije The Constitution Project (april 2013), podatkovne zbirke o letih, s katerimi so bile opravljene izročitve, ki je bila objavljena v okviru britanskega akademskega projekta The Rendition Project (maj 2013), poročila „Unlock the truth: Poland’s involvement in CIA secret detention“ (Za razkritje resnice: sodelovanje Poljske v izvajanju tajnega pridržanja oseb s strani ameriške obveščevalne agencije CIA, junij 2013), ki ga je pripravila organizacija Amnesty International, in pisma organizacije Human Rights Watch litovskim oblastem (junij 2013),,

–   ob upoštevanju vprašanj o nadaljnjem ukrepanju po poročilu Parlamenta o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA, ki so bila predložena Svetu in Komisiji (O‑000079 – B7‑0215/2013 in O-000080/2013 – B7‑0216/2013),

–   ob upoštevanju členov 115(5) in 110(2) Poslovnika,

A. ker je Parlament obsodil program izročitev in skrivnih pridržanj, ki ga je pod vodstvom ZDA izvajala CIA in ki je vključeval številne kršitve človekovih pravic, med njimi tudi nezakonito in samovoljno pridržanje, mučenje in druge oblike slabega ravnanja, kršitve načela nevračanja ter prisilno izginotje, pri čemer je CIA uporabljala evropski zračni prostor in ozemlje; ker je Parlament večkrat pozval k polnim preiskavam o sodelovanju nacionalnih vlad in agencij s programom Cie;

B.  ker je Parlament nadaljeval izpolnjevanje mandata, ki mu ga je podelil začasni odbor na podlagi členov 2, 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji, ter zadevnim odborom naročil, naj o tem poročajo na plenarnem zasedanju Parlamenta leto po sprejetju omenjene resolucije z dne 11. septembra 2012, saj je menil, da je zelo pomembno oceniti, v kakšni meri so se sprejeta priporočila izvajala;

C. ker je prevzemanje odgovornosti za izročitve bistvenega pomena za učinkovito varstvo in uveljavljanje človekovih pravic ter zagotovitev zakonitih in učinkovitih varnostnih politik, ki temeljijo na načelu pravne države; ker so institucije EU nedavno začele razpravljati o možnostih za večje varstvo in uveljavljanje temeljnih pravic in načela pravne države;

D. ker Svet in Komisija nista podala nobenih stvarnih odgovorov v zvezi s temi priporočili;

E.  ker so litovske oblasti večkrat izrazile zavezo, da bodo ponovno odprle preiskavo o sodelovanju Litve v programu ameriške obveščevalne agencije CIA, če se v zvezi s tem pojavijo novi elementi, vendar tega še vedno niso storile; ker so pri poročanju o zadevi Abu Zubajde Evropskemu sodišču za človekove pravice litovske oblasti jasno pokazale, da so bile njihove preiskave močno pomanjkljive in da niso razumele pomena novih informacij; ker litovske oblasti v drugi polovici leta 2013 predseduje Svetu Evropske unije;

F.  ker je poglobljena raziskava, ki jo je aprila 2013 predvajal televizijski program Antena 1, prinesla dodatne dokaze o osrednji vlogi Romunije v mreži zaporov; ker je nekdanji svetovalec za nacionalno varnost Ioan Talpeş izjavil, da je Romunija Cii zagotavljala logistično podporo; ker je nekdanji romunski senator priznal pomanjkljivosti prejšnje parlamentarne preiskave in državno tožilstvo pozval k sprožitvi sodnega postopka;

G. ker je 11. junija 2013 poljsko državno tožilstvo vložilo zahtevo v zvezi z drugo osebo, in sicer naj bo jemenski državljan Valid Mohamed Bin Ataš uradno priznan za žrtev, potem ko je bil leta 2003 nezakonito aretiran v Pakistanu in od junija do septembra 2003 zaprt v skrivnem zaporu na Poljskem, zdaj pa je zaprt v Guantanamu; ker je poljsko državno tožilstvo petletno kazensko preiskavo podaljšalo do oktobra 2013;

H. ker britanski organi še naprej odlagajo postopek v zvezi z zadevo, ki jo je sprožil libijski državljan Abdel Hakim Belhadj, ki ga je CIA z britansko pomočjo predala v mučenje v Libiji, in so izrazili namero za obravnavo zadeve v novem tajnem postopku;

I.   ker je decembra 2012 Italija izdala mednarodni nalog za prijetje Roberta Seldona Ladyja, ki je bil pridržan v Panami julija 2013; ker Panama ni ugodila poznejši prošnji Italije za izročitev in ker je bil Robert Seldon Lady vrnjen v Združene države julija 2013; ker se je 5. aprila 2013 italijanski predsednik Giorgio Napolitano odločil za pomilostitev ameriškega polkovnika J. L. Romana, ki je bil obsojen zaradi odgovornosti pri ugrabitvi Abu Omarja v Italiji;

J.   ker je novembra 2012 parlamentarni varuh človekovih pravic Finske sprožil preiskavo o uporabi finskega ozemlja, zračnega prostora in sistemov za evidence letov v programu Cie za izročitve, tako da je poslal podrobne pisne prošnje za informacije 15 vladnim agencijam in litovske oblasti pozval, naj predložijo specifične informacije o povezanih letih;

K. ker je predsednik ZDA Barack Obama večkrat ponovil svojo zavezo za zaprtje Guantanama in 23. maja 2013 oznanil, da bo kljub nasprotovanju v kongresu ZDA ponovno začel postopek za izpustitev pripornikov in odpravil moratorij na izpustitev jemenskih pripornikov, katerih premestitev nazaj v Jemen je bila že ocenjena za varno; ker organi ZDA niso izpolnili svojih mednarodnih obveznosti in 19. julija 2012 Roberta Seldona Ladyja niso pripeljali nazaj v ZDA po njegovi aretaciji v Panami;

1.  globoko obžaluje, da zlasti Svet, Komisija, vlade držav članic, države kandidatke in pridružene države, NATO in oblasti Združenih držav niso izvajali priporočil iz omenjene resolucije Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2012, zlasti v luči resnih kršitev temeljnih pravic, ki so jih utrpele žrtve programa Cie;

2.  meni, da je vzdušje nekaznovanja v zvezi s programom Cie omogočilo nadaljevanje kršitev temeljnih pravic v okviru protiterorističnih politik EU in ZDA, kar se je izkazalo tudi pri množičnem vohunjenju v okviru programa nadzorovanja Agencije ZDA za nacionalno varnost in dejavnostih nadzornih organov v različnih državah članicah, ki jih trenutno preiskuje Parlament;

Postopek odgovornosti v državah članicah

3.  ponovno poziva države članice, ki niso izpolnile svojih pozitivnih obveznosti, naj ob upoštevanju vseh novih dokazov, ki so prišli na dan, opravijo neodvisno in učinkovito preiskavo kršitev človekovih pravic in razkrijejo vse potrebne informacije o vseh osumljenih letalih, povezanih s Cio in njihovim ozemljem; poziva zlasti države članice, naj raziščejo, ali so bili ljudje v okviru programa Cie priprti v prostorih na njihovem ozemlju;

4.  poziva Litvo, ki trenutno predseduje Svetu EU in bi zato lahko bila zgled, naj ponovno začne preiskavo o skrivnih prostorih za pridržanje Cie in opravi natančno preiskavo, pri kateri bo upoštevala vse dejanske dokaze, ki so bili razkriti, zlasti v zvezi z zadevo Abu Zubajda proti Litvi na Evropskem sodišču za človekove pravice, poziva Litvo, naj preiskovalcem omogoči, da raziščejo omrežje letov in stopijo v stik z osebami, za katere je splošno znano, da so te lete organizirali ali pri njih sodelovali; poziva litovske oblasti, naj opravijo sodno-medicinsko preiskavo prostorov zapora in preučijo zapise telefonskih klicev; jih poziva, naj v celoti sodelujejo z Evropskim sodiščem za človekove pravice v zadevi Zubajda proti Litvi; glede ponovnega odprtja kazenske preiskave poziva Litvo, naj upošteva vloge drugih morebitnih žrtev za status/sodelovanje v preiskavi; poziva Litvo, naj v celoti odgovori na prošnje drugih držav članic EU za podatke, zlasti na prošnjo finskega varuha človekovih pravic za podatke v zvezi z letom ali leti, ki bi lahko pokazali na povezavo Finske in Litve v zvezi z morebitno potjo izročitev;

5.  poziva romunske oblasti, naj poiščejo vse manjkajoče dokumente za parlamentarno preiskavo ter hitro začnejo neodvisno, nepristransko, temeljito in učinkovito preiskavo; obžaluje njihovo nepopustljivost in njihov molk v zvezi s tem, kar ni v skladu z njihovimi obveznostmi;

6.  poziva Poljsko, naj nadaljuje svojo preiskavo na podlagi večje preglednosti, zlasti tako, da dokaže konkreten napredek preiskave, ter da zastopnikom žrtev omogoči, da zastopajo svoje stranke, jim prizna pravico do dostopa do vsega zaupnega gradiva in jim omogoči, da na podlagi zbranega gradiva ustrezno ukrepajo; poziva poljske oblasti, naj začnejo kazensko preganjati vse vpletene državne akterje; poziva poljsko državno tožilstvo, naj nemudoma ponovno preveri vlogo Valida Bin Ataša in v zvezi s tem sprejme odločitev; poziva Poljsko, naj v celoti sodeluje z Evropskim sodiščem za človekove pravice v zadevah Al Naširi proti Poljski in Abu Zubajda proti Poljski;

7.  poziva britanske oblasti, naj sodelujejo pri preiskavah kaznivih dejanj, ki potekajo, in zagotovijo, da se bodo zadeve nadaljevale popolnoma pregledno in ne prek tajnih postopkov, da se zaključijo preiskave o čezmejnih izročitvah tujih državljanov; poziva britanske oblasti, naj začnejo preiskavo, ki bo spoštovala človekove pravice, o izročanju, mučenju pripornikov v tujini in slabem ravnanju z njimi;

8.  obžaluje, da je italijanski predsednik Giorgio Napolitano pomilostil ameriškega polkovnika Josepha Romana, kar je prispevalo k splošnemu vzdušju nekaznovanosti za osebe, vpletene v programe izročitev in skrivnih pridržanj pod vodstvom ZDA; spodbuja italijanske oblasti, naj si še naprej prizadevajo za zagotovitev pravice za kršitve človekovih pravic s strani Cie na italijanskem ozemlju, tako da vztrajajo pri izročitvi Roberta Seldona Ladyja in zahtevajo izročitev 22 drugih obsojenih ameriških uradnikov;

9.  spodbuja finskega varuha človekovih pravic, naj zaključi svojo preiskavo na podlagi preglednosti in odgovornosti in v ta namen poziva nacionalne organe, naj v celoti sodelujejo; poziva Finsko, naj preveri vse dokaze o vpletenosti finskih državnih akterjev v program izročitev;

Odziv institucij EU

10. je globoko razočaran, ker se Komisija ni želela stvarno odzvati na priporočila Parlamenta, in meni, da pisma, ki jih je Komisija poslala državam članicam, zaradi njihove splošne narave ne zadostujejo za doseganje ugotavljanja odgovornosti;

11. ponavlja svoja posebna priporočila Komisiji:

–  naj razišče, ali so bile s sodelovanjem v programu Cie kršene določbe EU, predvsem tiste o azilu in pravosodnem sodelovanju,

–  naj olajša in podpre pravno pomoč in pravosodno sodelovanje med preiskovalnimi organi, ki bo temeljilo na spoštovanju človekovih pravic, in sodelovanje med odvetniki, ki so bili vključeni v iskanje odgovornih v državah članicah,

–  naj sprejme okvir, ki bo vključeval obveznosti poročanja za države članice, za spremljanje in podporo nacionalnih postopkov za ugotavljanje odgovornosti,

–  naj sprejme ukrepe, namenjene krepitvi zmogljivosti EU za preprečevanje in popravo kršitev človekovih pravic na ravni EU ter za večjo vlogo Parlamenta,

–  naj predstavi predloge za pripravo ureditev za demokratični nadzor nad čezmejnimi obveščevalnimi dejavnostmi v okviru protiterorističnih politik EU;

12. poziva litovske oblasti, naj izkoristijo priložnost, ki se jim nudi s predsedovanjem Svetu EU, da v celoti zagotovijo izvajanje priporočil iz poročila Parlamenta in tako uvrstijo zadevo na dnevni red Sveta za pravosodje in notranje zadeve pred koncem litovskega predsedovanja;

13. poziva Svet in Komisijo, naj v svoj večletni program, ki bo nasledil stockholmski program, vključita posebne ukrepe za zagotovitev pravne države in odgovornosti za kršitev temeljnih človekovih pravic, zlasti s strani obveščevalnih služb in organov kazenskega pregona; poziva Komisijo, naj uvrsti vprašanje odgovornosti na dnevni red konference Assises de la Justice, ki bo potekala novembra 2013;

14. opozarja, da je za zagotovitev verodostojnosti Parlamenta ključnega pomena, da se njegove pravice za preiskovanje kršitev temeljnih pravic v EU bistveno povečajo, kar bi moralo vključevati pooblastilo, da pod prisego zasliši vpletene osebe, vključno z vladnimi ministri[6];

15. poziva Eurocontrol, naj – kakor ameriški zvezni organ za letalstvo – prizna, da podatki o letalskih progah nikakor ne bi smeli veljati kot zaupni, in objavi take potrebne podatke, da se zagotovi učinkovitost preiskave;

16. pričakuje, da bodo v okviru preiskave Parlamenta glede nadzornega programa ameriške Agencije za nacionalno varnost in nadzornih organov v različnih državah članicah, po tem, ko bodo zbrali informacije s strani vseh možnih virov o domnevnem nadzoru v državah članicah, predlagani ukrepi za učinkovit demokratičen parlamentarni nadzor obveščevalnih služb;

17. ponavlja svoja posebna priporočila Svetu:

–  naj se opraviči, ker je kršil načelo lojalnega sodelovanja med institucijami Unije, ki je zapisano v temeljnih pogodbah, ko je poskušal prepričati Evropski parlament, naj sprejme namerno skrajšane različice zapisnikov zasedanja delovnih skupin Sveta za mednarodno javno pravo in za čezatlantske odnose z visokimi ameriškimi uradniki, kar je bilo neprimerno,

–  naj poda izjavo, s katero bo priznal vpletenost držav članic v program Cie in težave, s katerimi so se soočale države članice v okviru preiskav,

–  naj v celoti podpre postopke iskanja resnice in odgovornosti v državah članicah, tako da uradno obravnava zadevo na zasedanjih PNZ, deli vse informacije, ponudi pomoč pri preiskavah in predvsem odobri zahteve po dostopu do dokumentov,

–  naj opravi predstavitve z ustreznimi varnostnimi agencijami EU, da pojasnijo, ali so seznanjene z vpletenostjo držav članic v program Cie in z odzivom EU,

–  naj predlaga varovalne mehanizme za zagotovitev spoštovanja človekovih pravic pri izmenjavi obveščevalnih podatkov ter strogega ločevanja med vlogami, ki jih imajo obveščevalne dejavnosti in dejavnosti kazenskega pregona, tako da obveščevalne agencije ne bodo imele pooblastil za aretacijo in pridržanje;

18. poziva EU, naj pozorno pregleda napredek Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije pri izvajanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi El-Masri proti Makedoniji, s katerim je odbor ministrov sedaj pogojil okrepljeni postopek v okviru prošnje Makedonije za pristop; poziva makedonske oblasti, naj začnejo kazensko preiskavo o sodelovanju državnih akterjev v zadevi El-Masri, in naj proti odgovornim ukrepa;

19. poziva ameriško vlado, naj izpolni vse zahteve držav članic EU po informacijah ali izročitvah v zvezi s programom Cie, zlasti zahteve po izročitvah; jo nadalje poziva, naj neha uporabljati stroge zaščitne ukrepe, ki odvetnikom pripornikov v zaporu Guantanamo onemogočajo razkritje informacij v zvezi s podrobnostmi njihovega skrivnega pridržanja v Evropi; jo spodbuja, naj nemudoma uresniči načrt o zaprtju zapora v Guantanamu; poziva države članice, naj sprejmejo pripornike omenjenega zapora, za katere je bila premestitev odobrena;

20. poziva Agencijo za varnost letalske navigacije v Afriki in na Madagaskarju, naj nemudoma začne sodelovati s Parlamentom, tako da zagotovi zahtevane informacije o letih;

21. poziva Parlament naslednjega parlamentarnega obdobja (2014–2019), naj še naprej izpolnjuje in izvaja naloge, ki mu jih bo dodelil začasni odbor, in tako zagotovi upoštevanje njegovih priporočil, preuči morebitne nove elemente in v celoti koristi in razvija svojo preiskovalno pravico;

22. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

 

 

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov