PREDLOG RESOLUCIJE o stoti obletnici armenskega genocida
13.4.2015 - (2015/2590(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Charles Tannock, Ryszard Antoni Legutko, Ryszard Czarnecki, Kazimierz Michał Ujazdowski, Marek Jurek, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Mark Demesmaeker, Bas Belder, Kosma Złotowski, Sajjad Karim v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0342/2015
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. junija 1987 o politični rešitvi armenskega vprašanja[1],
– ob upoštevanju konvencije Združenih narodov o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu[2]
– ob upoštevanju letnega poročila o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2013 in politike EU na tem področju,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. septembra 2005 o začetku pristopnih pogajanj s Turčijo[3],
– ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Euronest z dne 17. marca 2015 o stoti obletnici armenskega genocida,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je eden od glavnih razlogov za evropsko združevanje želja, da se v Evropi preprečijo vojne in hudodelstva zoper človečnost;
B. ker leta 2015 mineva sto let od armenskega genocida, ki ga je zagrešilo Otomansko cesarstvo, pri čemer je bilo prisilno preseljenih približno dva milijona Armencev, od tega pa jih je bilo milijon in pol ubitih;
C. ker so bili med žrtvami te politike iztrebljanja poleg otomanskih Armencev tudi otomanski pontski Grki, Grki, Asirci, Jazidi ter druge etnične in verske manjšine;
D. ker je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 18. junija 1978 ugotovil, da poboji Armencev v obdobju od leta 1915 do 1923 pomenijo genocid v smislu Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida;
E. ker so mnoge druge države priznale in obsodile armenski genocid, med drugim Belgija, Kanada, Ciper, Francija, Nemčija, Grčija, Italija, Litva, Nizozemska, Poljska, Slovaška in Švedska; ker Turčija tega doslej ni storila;
F. ker ima armenski genocid še večji pomen, saj sovpada s slovesnostmi ob stoti obletnici prve svetovne vojne;
1. se pridružuje spominski slovesnosti ob stoti obletnici armenskega genocida v duhu evropskega bratstva, solidarnosti in pravičnosti;
2. poudarja, da zanikanje genocida in drugih hudodelstev zoper človečnost ter rasistična in ksenofobna dejanja ali dejanja iz verskega sovraštva pomenijo očitno kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter bi jih kot taka morali obsoditi;
3. pozdravlja, da je armenski genocid priznalo veliko držav članic EU in njihovih parlamentov ter tretjih držav; spodbuja države članice, naj to dejstvo priznajo in skupaj z institucijami EU prispevajo, da ga bodo priznali člani mednarodne skupnosti; ponovno poziva Turčijo, naj prizna armenski genocid;
4. poudarja, da je pomembno sprejeti zakonodajne ukrepe, da se prepreči zanikanje armenskega genocida;
5. predlaga, naj se razglasi evropski dan spomina na genocid, katerega namen naj bo nadaljnje opominjanje na pravico vseh ljudi in narodov na svetu do miru in dostojanstva;
6. se pokloni vsem nedolžnim žrtvam genocida in hudodelstev zoper človečnost;
7. poziva Turčijo, naj spoštuje in v celoti izvaja pravne obveznosti, ki jih je sprejela, tudi določbe, ki se nanašajo na varovanje kulturne dediščine, zlasti pa naj v dobri veri popiše armensko in drugo kulturno dediščino, ki je bila uničena ali porušena v prejšnjem stoletju;
8. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, predsedniku in parlamentu Armenije ter predsedniku in parlamentu Turčije.