Postopek : 2015/2543(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0357/2015

Predložena besedila :

B8-0357/2015

Razprave :

PV 27/04/2015 - 16
CRE 27/04/2015 - 16

Glasovanja :

PV 29/04/2015 - 10.65

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0174

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 158kWORD 100k
22.4.2015
PE555.115v01-00
 
B8-0357/2015

k vprašanju za ustni odgovor B8‑0108/2015

v skladu s členom 128(5) Poslovnika


o strategiji o alkoholu (2015/2543(RSP))


Alberto Cirio v imenu skupine PPE
Glenis Willmott v imenu skupine S&D
Marcus Pretzell v imenu skupine ECR
José Inácio Faria v imenu skupine ALDE
Younous Omarjee v imenu skupine GUE/NGL
Bas Eickhout v imenu skupine Verts/ALE
Piernicola Pedicini v imenu skupine EFDD
PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta o strategiji o alkoholu (2015/2543(RSP))  
B8‑0357/2015

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju vprašanja Komisiji o strategiji EU o alkoholu (O-000008/2015 – B8 0108/2015),

–       ob upoštevanju člena 168 Lizbonske pogodbe,

–       ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 282/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi tretjega programa ukrepov Unije na področju zdravja (2014–2020) in razveljavitvi Sklepa št. 1350/2007/ES(1),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2010 o zmanjšanju neenakosti na področju zdravja v EU(2),

–       ob upoštevanju člena 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da Unija zgolj dopolnjuje ukrepe držav članic na področju javnega zdravja,

–       ob upoštevanju letnega poročila Platforme EU o prehrani, telesni dejavnosti in zdravju za leto 2011,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. septembra 2007 o strategiji Evropske unije za podporo državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi uživanja alkohola(3),

–       ob upoštevanju sklepov z zasedanja Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov 1. in 2. decembra 2011 o odpravljanju razlik v zdravju v EU z usklajenimi ukrepi za spodbujanje zdravih življenjskih slogov,

–       ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker je v nekaterih državah članicah zloraba alkohola drugi najpogostejši z življenjskim slogom povezan vzrok bolezni, zasvojenost z alkoholom pa je dejavnik tveganja pri več kot 60 kroničnih boleznih, med katere prištevamo bolezni jeter, kronično vnetje trebušne slinavke in skoraj vse druge bolezni prebavil, rakava obolenja, sladkorno bolezen, bolezni srca in ožilja, debelost, fetalni alkoholni sindrom in nevropsihiatrične motnje, kot je odvisnost od alkohola;

B.     ker so pristojni organi v državah članicah najbolj usposobljeni za pripravo individualno prilagojenih politik za preprečevanje zlorabe alkohola;

C.     ker obstaja vzročna povezava med zlorabo alkohola in široko paleto duševnih in vedenjskih motenj, drugih nenalezljivih bolezni in poškodb;

D.     ker so v letu 2010 v Evropi družbeni stroški, neposredno ali posredno povezani z zlorabo alkohola, po ocenah znašali 155,8 milijard EUR, večinoma (82,9 milijard EUR) zunaj sistema zdravstvenega varstva;

E.     ker zaradi zlorabe alkohola po svetu umre 3,3 milijona ljudi letno, to je 5,9 % vseh smrti; ker je okoli 25 % vseh smrti v starostni skupini od 20 do 39 let povezanih z zlorabo alkohola; ker gre pogosto za posledice nesreč, nasilja ali bolezni jeter;

F.     ker zaradi zlorabe alkohola v družini trpi približno 5 do 9 milijonov otrok;

G.     ker uživanje alkohola nima vedno enakih posledic, saj je to zelo odvisno od vzorca uživanja, vključno s tem, kaj in kako se uživa; ker se vzorci in trendi pitja v različnih regijah Evropske unije zelo razlikujejo in ker je po vsej EU mogoče v posameznih delih regij zaznati vzorce uživanja in posledice za zdravje, povezane s škodljivim uživanjem alkohola; ker je treba zaradi družbenih, kulturnih, geografskih in gospodarskih razlik v državah EU razlikovati med različnimi vzorci in trendi uživanja;

H.     ker bi politika za zmanjšanje škodljivih posledic uživanja alkohola in spodbujanje odgovornega uživanja alkohola, prilagojena posebnim okoliščinam na lokalni in regionalni ravni, privedla do znižanja izdatkov za zdravstveno in socialno varstvo, povezanih z neposrednimi in posrednimi posledicami škodljivega uživanja alkohola, kot so zasvojenost z alkoholom, kronične bolezni, umrljivost in družinsko nasilje ter stroški, povezani z uživanjem alkohola; ker politika za zmanjšanje škodljivih posledic uživanja alkohola ne bi smela biti omejena na zdravstveni sektor, temveč bi morala zadevati tudi deležnike, vključno z združenji za podporo ljudem, ki trpijo zaradi alkoholizma, in bi morala biti povsem skladna z načelom subsidiarnosti in načelom vključevanja zdravja v vse politike ter ob tem zagotoviti bistveno izboljšanje javnega zdravja;

I.      ker zloraba in škodljivo uživanje alkohola lahko vodita v zasvojenost z alkoholom, čemur je treba v zdravstvenih sistemih držav članic posvetiti večjo pozornost in podporo;

J.      ker bi bilo treba poudariti, da pri nekaterih skupinah ljudi obstaja večja verjetnost za nepravilne vzorce glede uživanja alkohola, zlasti pri mladih, saj je 25 % vseh smrti mladih moških, starih od 15 do 29 let, povezanih z alkoholom, enako pa velja za vsako deseto žensko smrt v tej starostni skupini; ker se v državah članicah širi praksa prekomernega uživanja alkohola med mladimi, in sicer s posebnimi oblikami uživanja, kot je popivanje; ker praviloma moška jetra predelajo alkohol veliko hitreje kot ženska jetra, kar pomeni, da ženske hitreje postanejo kronično odvisne od alkohola, tudi če ga zaužijejo manj;

K.     ker so škodljive posledice v zvezi z alkoholom praviloma povezane s številnimi dejavniki, kot so socialno-ekonomski položaj, kulturno okolje in vzorci pitja ter vpliv staršev in vrstnikov, pa tudi obseg in stopnja uveljavljanja in izvajanja ustreznih politik na tem področju; ker so lahko razlike v dovzetnosti znotraj neke družbe enako velike kot razlike v dovzetnosti med različnimi družbami;

L.     ker je obrtna proizvodnja alkoholnih pijač temelj lokalnega turizma v nekaterih evropskih regijah;

M.    ker oglaševanje in trženje vplivata na raven uživanja alkohola, zlasti pri mladih; ker je polno in celovito izvajanje Direktive 2010/13/EU o avdiovizualnih medijskih storitvah bistvenega pomena za učinkovito zaščito telesnega, duševnega in moralnega razvoja otrok in mladoletnikov; ker obstaja povezava med uživanjem alkohola v rani mladosti in verjetnostjo pojavitve z alkoholom povezanih težav v odraslem življenju; ker so najučinkovitejša orodja za preprečevanje prekomernega uživanja alkohola pri mladih izobraževanje, ozaveščanje in kampanje za preprečevanje; ker bi morala Komisija zato nemudoma začeti z oblikovanjem nove evropske strategije o alkoholu, ki bo prispevala k omejitvi prekomernega uživanja alkohola, javnost pa bi bilo treba obveščati s kampanjami za ozaveščanje o škodljivih učinkih uživanja alkohola na zdravje;

N.     ker Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poudarja potrebo po dodatnih raziskavah in ukrepih glede različnih tem, kot so povezava med uživanjem alkohola in nerojenimi otroki, vpliv alkohola na starejše, posledice uživanja alkohola za socialno prikrajšane ljudi in socialna izključenost, povezana z zlorabo alkohola;

O.     ker zaradi različnih družbenih, kulturnih, geografskih in gospodarskih dejavnikov v Evropski uniji obstajajo različne navade in trendi glede uživanja alkohola, ki se odražajo tudi na lokalni ravni, in ker so zaradi tega tudi pogledi na pitje alkohola različni;

P.     ker je treba jasno ločiti med odgovornim in škodljivim uživanjem alkohola; ker je odgovorno uživanje alkohola skladno z zdravim življenjskim slogom

Q.     ker je približno vsaka četrta prometna nesreča povezana z vožnjo pod vplivom alkohola in ker je zaradi prometnih nesreč, povezanih z uživanjem alkohola, v EU najmanj 5200 smrtnih žrtev letno; ker je vožnja pod vplivom alkohola še vedno drugi najpogostejši vzrok prometnih nesreč s smrtnim izidom na cestah v EU;

R.     ker mnogi državljani EU, zlasti mladi, niso dovolj obveščeni o zdravstvenih tveganjih škodljivega uživanja alkohola in zasvojenosti in ker sta torej preprečevanje in ozaveščanje bistvena elementa nove evropske strategije o alkoholu; ker se izkazuje, da ima zgodnje odkrivanje ljudi s škodljivimi vzorci uživanja alkohola in svetovanje tem ljudem pozitivne učinke; ker je treba storiti še veliko za zaščito mladoletnikov pred oglaševanjem alkohola;

S.     ker je v Uredbi (ES) št. 178/2002 z dne 28. januarja 2002(4) določeno, da se hrana, ki je škodljiva za zdravje, šteje za nevarno;

T.     ker se vzorci pitja v različnih starostnih skupinah razlikujejo in še niso ustrezno raziskani;

U.     ker so bile pijače z več kot 1,2 volumenskega odstotka alkohola izvzete iz Uredbe (EU) št. 1169/2011 z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom(5), in sicer iz dveh določb: o seznamu sestavin in označbi hranilne vrednosti; ker pa je zaradi narave tveganja, povezanega z alkoholom, potrebna zelo dobra obveščenost o alkoholnih pijačah;

V.     ker je morala Komisija v skladu z Uredbo (EU) št. 1169/2011 do decembra 2014 pripraviti poročilo z oceno, ali bi se morala v prihodnosti za alkoholne pijače uporabljati zahteva v zvezi z zagotavljanjem informacij o energijski vrednosti, in utemeljiti morebitne izjeme, po potrebi pa tudi pripraviti zakonodajni predlog, v katerem bi določila pravila o seznamu sestavin v teh proizvodih ali obveznem označevanju njihove hranilne vrednosti;

W.    ker je strategija EU o alkoholu uspešno podprla države članice pri zmanjšanju škodljivih posledic uživanja alkohola, zlasti z izmenjavo primerov dobre prakse med državami članicami na področjih, kot so zaščita mladih, zmanjšanje prometnih nesreč, povezanih z alkoholom in ozaveščanje o porabi alkohola ter z vzpostavitvijo skupne podatkovne baze in spremljanja na ravni EU, pa tudi z večjim usklajevanjem med Komisijo in državami članicami, na podlagi katerega je Odbor za nacionalno alkoholno politiko in ukrepe pripravil akcijski načrt o pitju in popivanju med mladimi (2014–2016);

X.     ker vključenost širokega kroga deležnikov v evropskem forumu o alkoholu in zdravju ter drugod spodbuja razvoj oprijemljivih in merljivih ukrepov za zmanjšanje škodljivih posledic zlorabe alkohola na lokalni ravni v celi EU;

Y.     ker tretji program ukrepov Unije na področju zdravja (2014–2020) spodbuja privzemanje preverjene najboljše prakse glede stroškovno učinkovitih preventivnih ukrepov, ki se osredotočajo na glavne dejavnike tveganja, vključno z zlorabo alkohola;

Z.     ker je bilo pri zunanji oceni strategije, ki je bila opravljena leta 2012, potrjeno, da so njen pristop in prednostne teme ustrezni in uporabni;

1.      je seznanjen, da je Komisija na zasedanju Odbora za nacionalno alkoholno politiko in ukrepe 22. oktobra 2013 napovedala, da si bo prizadevala v tesnem sodelovanju z državami članicami oblikovati evropski akcijski načrt za zmanjšanje škodljivih posledic uživanja alkohola; je seznanjen z akcijskim načrtom o pitju in popivanju med mladimi (2014–2016), ki je bil sprejet septembra 2014, ter poziva Komisijo, naj spremlja njegovo izvajanje v državah članicah;

2.      poziva Komisijo, naj zagotovi smernice za boj proti škodljivim posledicam uživanja alkohola ter naj še naprej podpira pristojne organe v državah članicah, kjer ima taka podpora dodano vrednost, pri tem pa naj spoštuje načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

3.      poudarja, da bi bilo treba za zmanjšanje zdravstvenih, varnostnih in socialno-ekonomskih problemov, ki so posledica alkohola, ukrepati v zvezi z obsegom, vzorci in okoliščinami uživanja alkohola ter na splošno v zvezi s povezanimi socialnimi dejavniki, na primer z izobraževanjem in informacijskimi kampanjami;

4.      poziva Komisijo, naj nemudoma začne pripravljati novo strategijo EU o alkoholu (2016–2022) z istimi cilji ter naj posodobi regulativni okvir in tako pomaga nacionalnim vladam pri soočanju s škodljivimi posledicami uživanja alkohola, podpre spremljanje in zbiranje zanesljivih podatkov, spodbudi preventivo in zdravstveno vzgojo, zgodnje diagnosticiranje, boljši dostop do zdravljenja in stalno podporo za osebe s težavami, povezanimi z alkoholom, in njihove družine, vključno s programi svetovanja, zmanjša število prometnih nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola ter bolje razlikuje med različnimi vzorci pitja, alkoholnimi izdelki, vedenjskimi vzorci in pogledi na uživanje alkohola;

5.      meni, da bi bilo treba sedanjo strategijo EU za podporo državam članicam pri obravnavanju škodljivih posledic uživanja alkohola prenoviti, a ohraniti njeno obliko in cilje, namreč obravnavati škodljive posledice uživanja alkohola na ravni držav članic, biti usmerjen v ukrepanje in spodbujati pristop z udeležbo več deležnikov;

6.      poziva Komisijo, naj nemudoma pripravi poročilo z oceno, ali bi se morala v prihodnosti za alkoholne pijače uporabljati zahteva v zvezi z zagotavljanjem informacij o sestavinah in o hranilni vrednosti, ki bi ga morala v skladu z Uredbo (EU) št. 1169/2011 pripraviti do decembra 2014; meni, da bi potrošniki morali biti obveščeni o sestavinah in hranilni vrednosti;

7.      odločno poziva Komisijo, naj Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA) pozove k ponovni oceni uporabe acetaldehida kot aromatičnega dodatka alkoholnim in nealkoholnim pijačam;

8.      poudarja, da je treba čim prej jasno označiti vsaj kalorično vrednost alkoholnih pijač, in poziva Komisijo, naj predloži ustrezen zakonodajni predlog najpozneje v letu 2016;

9.      poziva Komisijo, naj nemudoma začne pripravljati novo strategijo EU o alkoholu za obdobje 2016–2022 ter pri tem upošteva akcijski načrt Odbora za nacionalno alkoholno politiko in ukrepe in ugotovitve neodvisne ocene strategije EU o škodljivih posledicah uživanja alkohola, da bi zagotovila trajen učinek dosedanjih rezultatov in še naprej podpirala nacionalne vlade pri dolgoročnem soočanju s škodljivimi posledicami uživanja alkohola;

10.    poudarja, da je dopolnjevanje med zakonodajo in kodeksi ravnanja v zvezi z zaščito mladoletnikov pred škodljivimi posledicami nevarnega uživanja alkohola nujno za njihovo učinkovito zaščito; poziva države članice, naj dosledno izvajajo obstoječo nacionalno zakonodajo o starostnih omejitvah glede uživanja alkohola in ocenijo potrebo po dodatnih pravno zavezujočih zahtevah za učinkovito zaščito mladoletnikov;

11.    poziva države članice, naj izvajajo politike in postopke v svojih sistemih zdravstvenega varstva, ki zmanjšujejo zasvojenost posameznikov z alkoholom;

12.    poziva države članice, naj si bolj prizadevajo za ozaveščanje splošne javnosti, zlasti mladoletnikov in nosečnic, o škodljivih učinkih uživanja alkohola ter po potrebi sprejmejo ustrezne predpise;

13.    priznava, da se vzorci uživanja med državami članicami razlikujejo, in je seznanjen s kulturnimi vidiki odgovornega uživanja alkohola;

14.    poudarja, da je treba v vsej EU uvesti oznake, ki opozarjajo nosečnice, naj ne uživajo alkohola, in poziva Komisijo, naj predloži ustrezen zakonodajni predlog najpozneje v letu 2016;

15.    spodbuja države članice, ki so primarno pristojne za oblikovanje, izvajanje in ocenjevanje politik javnega zdravja za zmanjšanje škodljivega uživanja alkohola, naj uvedejo stroge predpise o trženju alkoholnih pijač, zlasti mladim;

16.    poziva države članice, naj si bolj prizadevajo za ozaveščanje državljanov o kulturnih vrednotah odgovornega uživanja alkohola, o pozitivnem vplivu zmernega uživanja alkohola na zdravje in njegovi združljivosti z zdravim in uravnovešenim življenjskim slogom;

17.    poziva Komisijo, naj razmisli o označevanju v celotni EU za opozarjanje potrošnikov o nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola;

18.    poziva Komisijo, naj oceni in po potrebi reformira vlogo in delovanje evropskega foruma o alkoholu in zdravju, da bi v njegovem članstvu zagotovila uravnoteženo zastopanost vseh ustreznih deležnikov, vključno z nevladnimi organizacijami in gospodarskimi subjekti, ter naj prizadevno spodbuja in podpre njihovo udeležbo v forumu in njihovo zavezanost razvoju oprijemljivih in učinkovitih ukrepov za zmanjšanje škodljivih posledic uživanja alkohola ter podpre ciljno usmerjene ukrepe, ki so pomembni na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

19.    poziva Komisijo, naj uvede dodatna operativna izboljšanja pri izvajanju sedanje strategije EU, kot so: razširitev članstva evropskega foruma o alkoholu in zdravju na vse ustrezne deležnike; povečanje vzajemnih učinkov z akcijskim načrtom za zmanjšanje škodljivih posledic uživanja alkohola na ravni EU; spodbujanje dobre prakse za oblikovanje, spremljanje in vrednotenje obveznosti; zbiranje boljših kazalnikov, ki zagotavljajo objektivno, posodobljeno in resnično sliko o vzorcih pitja in škodljivih posledicah uživanja alkohola; podpora ciljno usmerjenim ukrepom, ki so pomembni na lokalni ravni, na podlagi polnega spoštovanja temeljnih določb pogodb EU;

20.    poudarja, da nova strategija EU o alkoholu ne bi smela določati novih ciljev, temveč podpreti tiste, ki so že dogovorjeni kot del evropskega akcijskega načrta Svetovne zdravstvene organizacije za zmanjšanje škodljivega uživanja alkohola za obdobje 2012–2020;

21.    ugotavlja, da je nova strategija EU lahko veliko pripomore, da se državam članicam zagotovijo možnosti ukrepanja, ki so podprte z dokazi, saj so nacionalne, regionalne in lokalne oblasti odgovorne, da uporabijo najprimernejši pristop za zmanjšanje škodljivih posledic uživanja alkohola; poziva Komisijo, naj ohrani pomembno vlogo pri spodbujanju dobrih raziskav in izmenjavi izkušenj;

22.    poudarja, kako pomembna je politična zavezanost Komisije, Sveta in držav članic EU povečanju prizadevanj za preprečevanje škodljivih posledic uživanja alkohola in zagotavljanje ustreznega z dokazi podprtega odziva politike, ki bo odražal različne hude zdravstvene in socialno-ekonomske posledice uživanja alkohola ter vzajemne učinke alkohola in drugih dejavnikov tveganja;

23.    želi spomniti na pomen merljivih in natančnih ciljev politike ter ustreznih večletnih mehanizmov za spremljanje napredka, da se zagotovi učinkovito izvajanje strategije v vseh državah članicah; poudarja, da je treba spremljati izvajanje nacionalne zakonodaje, ki se nanaša na alkohol;

24.    poziva Komisijo in države članice, naj dejavno pomagajo izboljšati kazalnike, zbiranje zanesljivih podatkov, njihovo primerljivost ter pravočasno analizo uživanja alkohola in njegovih zdravstvenih in socialnih posledic, naj namenijo ustrezne vire za zmanjšanje bremena, ki je posledica zlorabe alkohola, in neposrednih in posrednih stroškov škodljivih posledic uživanja alkohola za družbo ter naj spodbujajo učinkovito vključevanje ustreznih podatkov v politiko EU o alkoholu in nacionalne politike na tem področju na podlagi skupnih ugotovitev;

25.    poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja za zaščito mladostnikov pred škodljivimi posledicami uživanja alkohola, zlasti s povišanjem starostne meje na vsaj 18 let ter zagotovitvijo odgovornega oglaševanja;

26.    poziva Komisijo in države članice, naj vlagajo v izobraževanje, da bi na ta način poudarile posledice škodljivega uživanja alkohola za zdravje in družbo ter spodbujale zmernost in odgovornost pri uživanju alkoholnih pijač;

27.    poudarja, da nikoli ne bi smeli uporabljati javnih sredstev za spodbujanje uživanja alkohola;

28.    poudarja, da morajo države članice omejiti prodajo alkohola osebam, ki so mlajše od zakonsko določene starosti, pri kateri je nakup alkohola dovoljen, in sicer z izvajanjem rednih ukrepov preverjanja, zlasti v bližini šol; poziva Komisijo, naj se ustrezno loti problematike čezmejne prodaje alkohola po internetu; poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo kampanje ozaveščanja o nevarnosti popivanja, namenjene zlasti mladoletnikom, ter naj si še bolj prizadevajo za zmanjšanje števila prometnih nesreč, povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola;

29.    poziva Komisijo, naj strogo spremlja izvajanje Direktive 2010/13/EU o avdiovizualnih medijskih storitvah ter razmisli o njeni reviziji glede trženja alkohola med mladimi in glede sponzorstva proizvajalcev alkohola, da bi bili mladi manj izpostavljeni trženju alkoholnih pijač;

30.    poziva države članice in Komisijo ter vse ustrezne deležnike, naj pregledajo in okrepijo kampanje ozaveščanja o škodljivem uživanju alkohola, zlasti v nosečnosti, in učinku alkohola na nerojenega otroka;

31.    poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o konkretnih ukrepih za omejitev uživanja alkohola, zlasti pri mladoletnikih in osebah, ki trpijo zaradi hudih motenj ali kroničnih obolenj, povezanih z uživanjem alkohola, ali velike odvisnosti od njega;

32.    poziva Komisijo, naj v svoji strategiji ohrani finančno podporo za učinkovite in znanstveno utemeljene projekte v zvezi s škodljivimi posledicami zlorabe alkohola ter razumevanje temeljnih vzrokov zlorabe alkohola v okviru novega zdravstvenega programa in programa Obzorje 2020; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo finančna podpora namenjena samo projektom z znanstveno utemeljeno metodologijo in objektivnim nosilcem;

33.    poziva države članice, Komisijo in druge deležnike, naj pripravijo različne kampanje obveščanja o nevarnosti uživanja alkohola za različne starostne skupine, o tem, kako ljudje vozijo pod vplivom alkohola, in o posledicah take vožnje, ter naj tovrstne kampanje prilagodijo različnim starostnim skupinam in jih odločneje izvajajo;

34.    poziva države članice, naj v okviru svojih strategij za preprečevanje zlorabe in razširjanje primerov dobre prakse izvajajo usmerjene ukrepe za ozaveščanje in vzgojo mladih;

35.    poziva države članice, naj kot izhodišče uporabijo strategijo Svetovne zdravstvene organizacije o alkoholu in izboljšajo zgodnje odkrivanje škodljivega uživanja alkohola v osnovnem zdravstvenem varstvu s spodbujanjem presejalnih testov in zagotavljanjem ustreznih podpornih storitev za zdravljenje motenj zaradi uživanja alkohola in s tem povezanih kroničnih obolenj;

36.    poudarja, da morajo predpisi pristojnih organov v državah članicah prispevati k ozaveščanju o posledicah zlorabe alkohola, pomagati, da bodo imeli ljudje z motnjami, povezanimi s prekomernim uživanjem alkohola, dostop do cenovno ugodnega zdravljenja, ter podpreti uvedbo programov presejalnih testov in hitrega ukrepanja v primerih škodljivega in nevarnega uživanja alkohola; poziva države članice, naj poiščejo rešitve za podporo osebam, ki trpijo zaradi motenj ali kroničnih obolenj, povezanih z uživanjem alkohola, ali velike odvisnosti od njega, in jim pomagajo, da se pozdravijo in rešijo odvisnosti;

37.    obžaluje, da so v nekaterih državah članicah zmanjšali število osrednjih služb za zdravljenje zasvojenosti z alkoholom;

38.    poziva države članice in vse druge ustrezne deležnike, naj nadaljujejo, krepijo oziroma razvijajo politike in ukrepe za spodbujanje zdravega življenjskega sloga, vključno s pravilno prehrano, športom in zdravimi rekreacijskimi dejavnostmi, obenem pa priznajo, da je zmerno uživanje alkoholnih pijač bistveni element kulturnega življenja v številnih državah članicah in ni nujno v nasprotju z zdravim življenjskim slogom;

39.    poziva države članice, naj temeljito preučijo primernost uvedbe nacionalnih politik za preprečevanje prodaje zelo cenenega alkohola, če bi se s takimi ukrepi učinkovito zavarovalo zdravje in bi se ustrezno upoštevalo načeli sorazmernosti in subsidiarnosti in mnenje, ki ga pripravlja Sodišče Evropske unije, o združljivosti politike najnižje cene, ki jo izvaja škotska vlada, s pravom EU;

40.    poziva države članice, naj preučijo svojo obstoječo zakonodajo in pobude o obveščanju potrošnikov in primerni kulturi pitja z namenom izobraževanja in ozaveščanja o posledicah škodljivega uživanja alkohola in z namenom zmanjševanja škodljivih posledic zlorabe alkohola; predvsem pa priporoča državam članicam, naj spremljajo oglaševanje alkohola in njegov vpliv na mlade ter naj ustrezno ukrepajo, da bi omejili izpostavljenost mladih takemu oglaševanju;

41.    poziva Komisijo, naj oceni, kako se v obstoječi evropski zakonodaji odraža potreba po boljši obveščenosti potrošnikov o alkoholu, ter naj zagotovi, da bodo potrošniki obveščeni o vsebnosti alkohola in kalorij, pri čemer naj ne uvaja ovir za enotni trg; poudarja, da je pomembno zagotoviti jasne, zgoščene in koristne informacije o posledicah uživanja alkohola in tveganju za zdravje; poziva Komisijo, naj razmisli o sprejetju označbe na ravni EU, ki bi vsebovala opozorilo za potrošnike glede nevarnosti, povezanih z zlorabo žganih pijač v nosečnosti in pri vožnji;

42.    poziva Komisijo in države članice, naj z ustreznimi strategijami in z okrepitvijo nadzora obravnavajo problematiko ponarejanja alkoholnih izdelkov, nezakonite prodaje alkohola in črnega trga z alkoholom, ki posebej negativno vplivajo na najbolj prikrajšane družbene skupine in na mlade, ter naj zaščitijo geografske označbe v Uniji in po vsem svetu prek mednarodnih trgovinskih sporazumov;

43.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji.

(1)

UL L 86, 21.3.2014, str. 1.

(2)

UL L 199 E, 7.7.2012, str. 25.

(3)

UL L 187 E, 24.7.2008, str. 160.

(4)

UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

(5)

UL L 304, 22.11.2011, str. 18.

Zadnja posodobitev: 24. april 2015Pravno obvestilo