PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Jemnu
6.7.2015 - (2015/2760(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Javier Couso Permuy, Paloma López Bermejo, Marie-Christine Vergiat, Malin Björk, Marina Albiol Guzmán, Ángela Vallina, Sabine Lösing, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Kostadinka Kuneva, Lidia Senra Rodríguez, Pablo Iglesias v imenu skupine GUE/NGL
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0680/2015
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju med Evropsko unijo in Jemnom, podpisanega leta 1998, ter strateškega dokumenta Evropske unije za Jemen za obdobje 2007–2013,
– ob upoštevanju izjav, ki sta jih o Jemnu podala generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun in mirovni odposlanec Združenih narodov za Jemen Ismail Uld Šejk Ahmed,
– ob upoštevanju sklepov Sveta EU za zunanje zadeve z dne 20. aprila 2015,
– ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice, zlasti izjav z dne 9. junija 2015, 23. novembra 2014 in 5. maja 2014;
– ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice ter komisarja za humanitarno pomoč in krizno upravljanje z dne 3. julija 2015 o krizi v Jemnu;
– ob upoštevanju ustreznih resolucij varnostnega sveta Združenih narodov, zlasti resolucij 2201 (2015) z dne 15. februarja 2015, 2204(2015) z dne 24. februarja 2015 in 2216(2015) z dne 14. aprila 2015,
– ob upoštevanju resolucije s XXVI. vrha Lige arabskih držav o dogajanju v Jemnu;
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Jemnu,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o uporabi oboroženih brezpilotnih letal[1],
– ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker so hutijevci zaiditska šiitska plemenska skupina, ki je med letoma 2004 in 2010 že sodelovala v bojih z jemensko vlado, z osvojitvijo velikih delov ozemlja v severnem in osrednjem Jemnu pa so postali največja sila v državi; ker so se v začetku leta 2014 ponovno vneli spopadi med hutijevci in jemensko vlado, avgusta 2014 pa so hutijevci prodrli do Sane;
B. ker so hutijevci kljub podpisu sporazuma, doseženega s posredovanjem Združenih narodov, 21. septembra 2014, še naprej utrjevali svojo oblast in nadzor nad ozemljem; ker so konec leta 2014 hutijevci zavzeli pomembne dele države, kar je zanetilo mesece dolge spopade, mednarodno priznani jemenski predsednik Abd Rabu Mansur Hadi pa je odšel v izgnanstvo; ker so hutijevci 6. februarja 2015 razpustili parlament in razglasili, da bo ustanovljen petčlanski predsedniški svet;
C. ker koalicija pod vodstvom Saudove Arabije, ki jo podpirajo Združene države in jo sestavljajo Združeni arabski emirati, Katar, Bahrajn, Kuvajt, Jordanija, Maroko in Sudan, že od 26. marca 2015 v letalskih napadih bombardira Jemen, njihov namen pa je vrnitev Hadija na oblast; ker so hutijevci sedaj povezani s silami, zvestimi nekdanjemu predsedniku Salehu; ker je Saudova Arabija uvedla skoraj popolno blokado Jemna, ki pa je močno odvisen od uvoza; ker so blokada goriva in napadi na civilno infrastrukturo, kar izvaja koalicija, kršitev mednarodnega humanitarnega prava;
D. ker se konflikt predstavlja kot konflikt med šiiti in suniti v poskusu, da bi prikrili prave razloge zanj; ker Saudova Arabija obtožuje hutijevce, da jih podpira Iran, ter jih vidi kot grožnjo za savdsko varnost; ker ima zapletenost konflikta v Jemnu elemente nadomestne vojne med glavnima regionalnima silama – Saudovo Arabijo in Iranom – v državi, kjer so močno prisotne skupine Al Kajde, s separatističnimi gibanji in zaiditskimi šiitskimi uporniki na severu ter boji med hutijevci in oboroženimi skupinami na jugu;
E. ker je v konfliktu v tej državi umrlo okrog 3000 ljudi; ker Združeni narodi pozivajo k nujno potrebni humanitarni prekinitvi bojev v Jemnu, da bi lahko ljudem v stiski zagotovili pomoč, saj je bila vojna v Jemnu ravnokar uvrščena v najvišjo skupino humanitarne krize; ker je na tisoče beguncem uspelo pobegniti v sosednje države, kot sta Saudova Arabija in Džibuti;
F. ker so se zaradi humanitarnega učinka nenehnih bojev med milicami na civilno prebivalstvo ter bombardiranja in prekinitve najnujnejših storitev že tako težke humanitarne razmere še zaostrile; ker so Združeni narodi 2. julija 2015 za Jemen razglasili krizo tretje stopnje, kar je najvišja stopnja izrednih humanitarnih razmer; ker se država sooča s humanitarno katastrofo in tudi tveganjem lakote, 21 milijonov ljudi, kar je 80 % prebivalstva, pa potrebuje humanitarno pomoč; ker so po podatkih Unicefa milijoni jemenskih otrok ogroženi zaradi podhranjenosti in potencialno življenjsko nevarnih bolezni, ki jih je mogoče preprečiti, na primer ošpic in pljučnice;
G. ker so Združeni narodi pritiskali k pogovorom med stranmi o vprašanjih, kot so potrebno premirje, urejen umik sil, mehanizem ZN za spremljanje, dogovor o spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in neoviranje zagotavljanja pomoči ter zaveza k nadaljnjim pogovorom s posredovanjem Združenih narodov; ti pogovori so pod okriljem Združenih narodov potekali od 16. do 19. junija v Ženevi , vendar sporazum ni bil dosežen; ker se letalski napadi nadaljujejo kljub pozivu Združenih narodov vsem stranem, naj spoštujejo humanitarno prekinitev, da bi ustvarili ozračje, ki bi omogočalo napredek v mirovnih pogovorih;
H. ker je Evropska unija uvedla embargo na orožje in dodatne sankcije proti voditelju hutijevcev in sinu nekdanjega predsednika Saleha; ker hkrati države članice Unije, kot so Združeno kraljestvo, Španija, Francija in Nemčija, še naprej prodajajo orožje Saudovi Arabiji;
I. ker je 30. junija 2015 iz osrednjega zapora v mestu Taiz pobegnilo 1200 zapornikov, tudi domnevnih pripadnikov Al Kajde; ker je aprila iz drugega zapora v provinci Hadramut že pobegnilo 300 zapornikov; ker se v Jemnu dogajajo teroristični napadi, kot so bili napadi 17. junija v Sani, tudi na tri mošeje, z velikim številom smrtnih žrtev in ranjenih;
J. ker imajo Združene države v Jemnu blizu mesta Al Huta na jugu države vojaško letalsko oporišče Al Anad, od koder vodijo napade z oboroženimi brezpilotnimi letali na domnevne člane lokalne veje Al Kajde; ker je to letalsko oporišče Združenih držav decembra 2014 z raketami napadla Al Kajda kot maščevanje za napad Združenih držav; ker so bile sile Združenih držav 21. marca 2015 evakuirane, ko je Al Kajda zasedla bližnje mesto;
K. ker je nekdanji predsednik Saleh veljal za zaveznika Združenih držav in je prejel pomoč za boj proti terorizmu in usposabljanje vojske, vredno milijone dolarjev; ker se je to orožje uporabilo proti jemenskemu prebivalstvu, sedaj pa se uporablja v spopadih med različnimi skupinami;
L. ker je britansko ministrstvo za obrambo potrdilo, da dobavlja natančno vodeno orožje, ki ga Saudova Arabija uporablja v sedanji vojni proti Jemnu; ker je Saudova Arabija največji kupec britanskega orožja, Združeno kraljestvo pa je največji dobavitelj orožja državam Sveta za sodelovanje v Zalivu;
M. ker se v Jemnu študentje na univerzi v Sani leta 2011 sprožili val protestov, ki se krepi; ker so marca 2011 ostrostrelci v civilu, zvesti takratnemu predsedniku Salehu, streljali v protivladne demonstrante in ubili 52 ljudi, kar je sprožilo nadaljnje demonstracije in proteste s pozivi h končanju vladavine Alija Abdulaha Saleha, ki je bil na oblasti od leta 1978 do leta 2011; ker so varnostne sile zatrle proteste, pri čemer je umrlo približno 2000 ljudi;
N. ker so v letu 2011 v več državah v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu izbruhnili ljudski protesti s pozivi za zaposlovanje, boljši življenjski standard, socialne in delavske pravice, demokracijo in spoštovanje človekovih pravic ter ustavne spremembe; ker je v nekaterih od teh držav slabitev državnih struktur spodbudila krepitev vloge, ki jo imajo plemenske in verske skupine; ker oborožene skupine, kot sta Al Kajda na Arabskem polotoku ali Ansar Al Šarija, izkoriščajo praznino na ravni oblasti;
O. ker je Jemen ena najrevnejših držav na svetu, v državi s 25 milijoni ljudi pa sta močno razširjeni revščina in podhranjenost; ker ima Jemen zaradi svoje zemljepisne lege v ožini med Rdečim morjem, ki vodi k Sueškemu prekopu, in Adenskim zalivom strateški pomen, povezan s pomembnimi morskimi potmi in energetskimi viri,
1. je globoko zaskrbljen zaradi sedanje vojne v Jemnu; obsoja uporabo nasilja nad civilisti, ki ga izvajajo hutijevski uporniki, vladne sile, Al Kajda in druge oborožene skupine, kar je državo pahnilo v hudo humanitarno krizo in povzročilo veliko število ranjenih in ubitih med civilisti, veliko število razseljenih oseb, približno 21 milijonov ljudi v Jemnu pa potrebuje humanitarno pomoč; izreka najgloblje sožalje družinam žrtev;
2. poziva države članice in mednarodno skupnost, naj se nemudoma dogovorijo o usklajeni humanitarni akciji pod vodstvom Združenih narodov, s katero bi odgovorili na humanitarne potrebe v Jemnu, vse države članice pa poziva, naj prispevajo k tem prizadevanjem;
3. obsoja posredovanje zveze pod vodstvom Saudove Arabije v Jemnu, namen tega posredovanja pa je okrepiti savdski nadzor v regiji; je prepričan, da bo to posredovanje ljudem v Jemnu prineslo le še več trpljenja in poglobilo razkol med verskimi skupinami na Bližnjem vzhodu; zavrača tuje vojaško posredovanje v državi, pa naj bo savdsko ali iransko, arabsko ali zahodno; svari pred tveganjem verske vojne; poudarja, da vojna v Jemnu ni le konflikt med šiiti in suniti; obsoja, da se verske razlike izkoriščajo za podžiganje politične krize in sektaških vojn;
4. je globoko zaskrbljen, da bi lahko Al Kajda na Arabskem polotoku izkoristila slabšanje političnih in varnostnih razmer v Jemnu, zavedajoč se, da so teroristična dejanja kazniva in neopravičljiva ne glede na njihov motiv ter kdo jih stori kadarkoli kjerkoli;
5. je prepričan, da je za konflikt v Jemnu možna le politična rešitev; zato poziva vse strani v Jemnu, naj se vzdržijo provokacij in vseh enostranskih dejanj ter preidejo na vključujoča pogajanja pod jemenskim vodstvom za obnovitev miru v državi; je prepričan, da bi morala vsakršna dolgoročna rešitev obravnavati osnovne vzroke revščine in nestabilnosti v državi ter izpolniti legitimne zahteve in želje jemenskega prebivalstva;
6. opozarja vse strani na njihovo odgovornost, da zagotovijo spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah, kar pomeni zaščito civilistov, nenapadanje civilne infrastrukture ter zagotavljanje varnega in neoviranega dostopa do države za humanitarne organizacije; je resno zaskrbljen zaradi poročil, da hutijevske sile, Ansar Al Šarija in vladne sile uporabljajo otroke vojake; poziva, naj odgovorni za kršitve in zlorabo človekovih pravic ali kršitve mednarodnega humanitarnega prava odgovarjajo za svoja dejanja;
7. obsoja, da je Evropska unija dopuščala diktatorske režime v regiji in z njimi sodelovala; je močno kritičen do vloge, ki so jo različna zahodna posredovanja v zadnjih letih imela pri hitrejšem zaostrovanju konfliktov na območju; izjavlja, da vojaška rešitev za konflikte v tej regiji ni mogoča; zavrača uporabo pojmovanja „odgovornost zaščititi“, saj krši mednarodno pravo in ne nudi ustrezne pravne podlage, s katero bi upravičili enostransko uporabo sile;
8. močno kritizira intenzivno trgovino z orožjem med državami članicami EU in raznimi državami v regiji, kar velja za Združeno kraljestvo, Španijo, Francijo in Nemčijo; v zvezi s tem poziva Svet, naj preveri, ali je prišlo do kršitev kodeksa ravnanja EU glede izvoza orožja, ter sprejme ukrepe, da bodo vse države članice v celoti spoštovale ta kodeks;
9. odločno nasprotuje, da bi za izvensodne in izventeritorialne usmrtitve domnevnih teroristov uporabljali oborožena brezpilotna letala, in zahteva, da se prepove njihova uporaba v te namene;
10. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam držav članic, vladi Jemna in članicam Sveta za sodelovanje v Zalivu ter generalni skupščini Združenih narodov.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0172.