Predlog resolucije - B8-0309/2016Predlog resolucije
B8-0309/2016

PREDLOG RESOLUCIJE o poročilu o Črni gori za leto 2015

2.3.2016 - (2015/2894(RSP))

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
v skladu s členom 123(2) Poslovnika

Charles Tannock v imenu Odbora za zunanje zadeve


Postopek : 2015/2894(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B8-0309/2016
Predložena besedila :
B8-0309/2016
Sprejeta besedila :

B8-0309/2016

Resolucija Evropskega parlamenta o poročilu o Črni gori za leto 2015

(2015/2894(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dni 19. in 20. junija 2003 ter priloge z naslovom Solunska agenda za Zahodni Balkan: premik k evropski integraciji,

–  ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani z dne 29. Marca 2010[1],

–  ob upoštevanju izida sedmega srečanja pristopne konference EU-Črna gora na ministrski ravni z dne 21. decembra 2015,

–  ob upoštevanju izjave in priporočil z enajstega srečanja stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Črna gora (SAPC), ki je potekalo 16. in 17. decembra 2015 v Strasbourgu,

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 22. maja 2012 o napredku Črne gore pri izvajanju reform (COM(2012)0222) in sklepov Sveta z dne 26. junija 2012 o začetku pristopnih pogajanj s Črno goro 29. junija 2012,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. novembra 2015 z naslovom Strategija širitve EU (COM(2015)0611), ki mu je priložen delovni dokument Komisije o poročilu o Črni gori za leto 2015 (SWD(2015)0210),

–  ob upoštevanju končne izjave predsednika vrhunskega srečanja o Zahodnem Balkanu, ki je potekalo 27. avgusta 2015 na Dunaju,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 15. decembra 2015 o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu,

–  ob upoštevanju sklepa ministrov za zunanje zadeve držav članic Nata z dne 2. decembra 2015,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Črni gori,

–  ob upoštevanju dela stalnega poročevalca Odbora za zunanje zadeve za Črno goro Charlesa Tannocka,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker so pristopna pogajanja s Črno goro še bolj napredovala in sta bili na medvladni konferenci v Bruslju 21. decembra 2015 odprti še dve pogajalski poglavji, in sicer o prevozu in energiji; ker je ta država najnaprednejša kandidatka v pogajalskem procesu širitve;

B.  ker sta za ohranitev tega napredka v pristopnem procesu bistvena stalen dialog in konstruktivno sodelovanje med vladajočo koalicijo in opozicijo;

C.  ker so svobodne, poštene in pregledne parlamentarne volitve bistvene za demokratično prihodnost Črne gore;

D.  ker bi morala Črna gora v prihodnje še bolj dosledno spoštovati načela pravne države, kar je temeljni pogoj za pristop k EU;

E.  ker se z močno civilno družbo povečuje politična odgovornost, krepi solidarnost v državi in spodbuja boljše razumevanje in prevzemanje odgovornosti v okviru reform, povezanih z EU;

F.  ker je korupcija še vedno zelo problematična, organizirani kriminal in vprašanje svobode izražanja pa še vedno zbujata skrb;

G.  ker bi bilo treba sprejeti nadaljnje ukrepe za boj proti brezposelnosti, socialni diskriminaciji in revščini ter okrepiti delavske pravice in pravice sindikatov v skladu s standardi EU;

1.  pozdravlja stalen napredek v pristopnih pogajanjih s Črno goro in ugotavlja, da je bilo doslej odprtih 22 pogajalskih poglavij, med njimi tudi 23. in 24. poglavje, ki sta bili začasno zaprti; poziva k vidnemu napredku pri izpolnjevanju meril za zaprtje poglavij, o katerih že potekajo pogajanja, in odprtje novih poglavij; poudarja, da mora napredku pri pogajanjih slediti strogo izvajanje ustreznih akcijskih načrtov in strategij; ponavlja, da je splošni napredek pri pogajanjih odvisen od napredka pri uveljavljanju načela pravne države in vidnih rezultatov glede tega;

2.  poziva k večjemu parlamentarnemu nadzoru v pristopnem procesu; pozdravlja sprejetje akcijskega načrta 2015 za krepitev parlamentarnega nadzora, vendar poudarja, da je treba okrepiti zmogljivosti črnogorskega parlamenta in mu izboljšati dostop do informacij v zvezi s pristopom; pozdravlja nedavno sprejeti etični kodeks in poziva k nadaljnjim ukrepom za povečanje zaupanja javnosti v črnogorski parlament;

3.  je zelo zaskrbljen, ker je ozračje v državi polarizirano in ker opozicija bojkotira parlamentarne dejavnosti; poziva vse politične sile, tako v vladi kot v opoziciji, naj ponovno začnejo sodelovati v trajnem dialogu in naj v parlamentu konstruktivno sodelujejo; je seznanjen s tem, da črnogorski parlament 27. januarja 2016 ni izglasoval nezaupnice in da je temu sledila reorganizacija vladne koalicije; želi spomniti, da sta dialog in kompromis temelja vsakega demokratičnega procesa odločanja; meni, da je za dobro delujočo demokracijo bistveno, da se vse oblike protesta izvedejo miroljubno in v skladu z ustreznimi zakoni; pričakuje, da bodo pristojni organi temeljito in pravočasno preiskali vse primere nasilja med protesti, vključno z vsemi obtožbami o pretirani uporabi sile s strani nekaterih članov policije; je seznanjen s spremembami zakona o javnem zborovanju, sprejetimi decembra 2015;

4.  poziva vlado, naj pred morebitnimi novimi volitvami v celoti uveljavi novo volilno zakonodajo in še okrepi državno volilno komisijo, ki mora svojo nalogo učinkovito opraviti; ponovno vztraja, da se je treba na afero v zvezi z zvočnimi posnetki odzvati z ustreznimi političnimi ukrepi, čeprav priznava napredek, dosežen s sodnimi ukrepi;

5.  ugotavlja, da je bilo z reformami javne uprave v vladnem obdobju 2011–2016 doseženega nekaj napredka, in poziva k pravočasnemu sprejetju strategije za obdobje 2016–2020; spodbuja k nadaljnji depolitizaciji javne uprave; meni, da je nadvse pomembno spoštovati načela vsebinskega obravnavanja, depolitizacije, odgovornosti in preglednosti v javni upravi in državljanom zagotoviti pravico do dobre uprave brez korupcije; pozdravlja spremembe zakona o varuhu človekovih pravic; je zaskrbljen, ker so zmogljivosti urada varuha človekovih pravic za učinkovito obravnavanje pritožb še vedno omejene; poudarja potrebo po večjem številu specializiranih neodvisnih državnih agencij;

6.  pozdravlja velik napredek pri krepitvi zakonodajnega okvira za povečanje neodvisnosti, odgovornosti in strokovnosti sodstva ter pričakuje, da se bodo ustrezna pravila v praksi v celoti izvajala; z zadovoljstvom ugotavlja, da so se dodatno zmanjšali zaostanki pri nekaterih vrstah zadev; poziva, naj se zagotovi neodvisnost sodstva, in pozdravlja njegovo večjo učinkovitost; je še vedno zaskrbljen zaradi neprimernega vplivanja na neodvisnost sodstva, zlasti pri imenovanju sodnikov; poudarja, da je treba povečati zmogljivost sodnega in tožilskega sveta, dodatno izboljšati učinkovitost ustavnega sodišča, okrepiti izvrševanje civilnih in upravnih odločb ter v celoti izvajati nove sisteme zaposlovanja ter poklicnega ocenjevanja in napredovanja;

7.  poziva k izboljšanju zakonodajne in upravne zmogljivosti na področju azila in migracije ter poziva Komisijo, naj zagotovi podporo v ta namen; izreka pohvalo črnogorski vladi za ukrepe, ki jih je sprejela, da bi pomagala osebam brez državljanstva na svojem ozemlju pri reševanju njihovega statusa; poziva Črno goro, naj nadaljuje prizadevanja na tem področju, zlasti v zvezi z otroki, tudi z dodatnim olajševanjem vpisa rojstev ter poznejšega ali ponovnega vpisa v matične registre;

8.  poziva vlado in državno tožilstvo, naj si bolj prizadevata za odpravo nekaznovanja za vojna hudodelstva in pokažeta bolj proaktiven pristop k preiskovanju nerešenih obtožb o vojnih hudodelstvih, zlasti kar zadeva odgovorne uradnike na vrhu vodstvene hierarhije, da bi tako v skladu z mednarodnimi standardi pripomogla k izvrševanju sodnih odločb, zagotovila poštene in pravične odškodnine ter žrtvam omogočila dostop do sodnega varstva in nadomestilo škode; poziva k popolni zaščiti prič; ponavlja, da je treba rešiti vsa vprašanja, ki niso v skladu s skupnim stališčem EU o celovitosti Rimskega statuta ali ustreznimi vodilnimi načeli EU v zvezi z dvostranskimi sporazumi o imuniteti;

9.  pozdravlja nedavni medsebojni strokovni pregled EU o pravicah otrok ter poziva k popolnemu izvajanju in spremljanju politik in zakonov v zvezi z otroki na vseh ravneh; poudarja, da je treba dodeliti ustrezna sredstva za politike in storitve v zvezi z otroki na nacionalni in lokalni ravni ter okrepiti zmogljivosti za zagotavljanje in uporabo kakovostnih in razčlenjenih podatkov, usmerjenih v otroke, za oblikovanje politik in načrtovanje programov, ki temeljijo na dokazih;

10.  izreka pohvalo vladi za zavezanost širitvi kakovostne predšolske vzgoje in pozdravlja, da se je po izvedbi ciljne kampanje povečal vpis v program predšolske vzgoje; pozdravlja prizadevanja za izboljšanje kakovosti izobraževanja na splošno in predšolske vzgoje, zlasti z določitvijo standardov, izboljšanjem zmogljivosti ponudnikov izobraževanj ter vzpostavitvijo mehanizmov nadzora in zagotavljanja kakovosti; pozdravlja pionirsko delo za razvoj socialnih in čustvenih ter drugih mehkih veščin pri učencih v osnovnih šolah;

11.  priznava zavezanost vlade in rezultate, dosežene pri reformi socialnega sistema in sistema otroškega varstva, ter poudarja, da morajo centri za socialno varstvo te reforme učinkovito izvajati z upravljanjem posameznih primerov in usklajevanjem storitev; poudarja, da najnovejša zakonodajna sprememba, ki odraslim omogoča uporabo storitev centrov za dnevno varstvo skupaj z invalidnimi otroki, ni v skladu z mednarodnimi standardi; pozdravlja zavezanost vlade, da bi do leta 2017 zagotovila, da noben otrok, mlajši od treh let, ne bo nameščen v državni nastanitveni zavod; izreka priznanje za predlagane spremembe družinskega prava v Črni gori, na podlagi katerih bi prepovedali telesno kaznovanje v družinskem okolju; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za vključitev načela interesa otroka v vse civilne in upravne postopke ob hkratnem spodbujanju širšega dostopa do pravnega varstva;

12.  ugotavlja, da je korupcija kljub pozitivnim zakonodajnim spremembam še vedno zelo problematična, zlasti na področju javnih naročil, v zdravstvu, izobraževanju, pri prostorskem načrtovanju, privatizaciji in v gradbeništvu; opozarja, da je treba odpraviti korupcijo na vseh ravneh, saj spodkopava demokratična načela in negativno vpliva na družbeni in gospodarski razvoj; poziva vlado, naj boj proti korupciji vključi med svoje prednostne naloge in za to področje zagotovi zadostne človeške vire in proračunska sredstva; pozdravlja ustanovitev posebnega tožilstva, katerih naloge vključujejo boj proti kaznivim dejanjem korupcije, in poziva, da je treba poskrbeti, da bo čim prej v celoti delovalo; pozdravlja ustanovitev protikorupcijske agencije, ki je začela delovati 1. januarja 2016; poziva, naj se zagotovijo njena neodvisnost in zmogljivosti za izvajanje upravnih preiskav; poudarja, da je pomembno zaščititi prijavitelje nepravilnosti; poziva organe, naj olajšajo in razširijo dostop do informacij o lastništvu podjetij in nepremičnin ter podatkov o javni porabi, zlasti v primeru postopkov javnih naročil in privatizacije;

13.  poziva vlado, naj še bolj poostri zakonodajni in institucionalni okvir proti korupciji in zagotovi učinkovito zaščito za prijavitelje nepravilnosti; poziva, naj vlada, vsi sektorji javnega življenja in civilna družba dejavneje preprečujejo korupcijo ter pri tem učinkovito sodelujejo; poudarja, da je treba v boju proti korupciji povečati uspešnost pri preiskovanju, pregonu in obsodbi na vseh ravneh, okrepiti institucionalne in operativne zmogljivosti tožilcev, sodnikov in policije ter sistematično uporabljati finančne preiskave in pooblastilo za zaseg in zaplembo premoženja; poziva, naj se nezakonita obogatitev opredeli kot kaznivo dejanje;

14.  je seznanjen, da je črnogorsko državno tožilstvo v nekaterih črnogorskih občinah začelo kazensko preganjati več uradnikov v zvezi s korupcijo na visoki ravni; pozdravlja to pozitivno dejanje, ki kaže, da se oblikuje uspešna praksa pri odpravljanju korupcije na visoki ravni, in spodbuja Črno goro, naj to prakso nadaljuje; ponavlja, da je treba doseči prepričljive rezultate pri preiskovanju in sodnem obravnavanju primerov korupcije na visoki ravni; izraža pohvalo za učinkovitost višjega sodišča v Podgorici pri izrekanju obsodb za kazniva dejanja, povezana s korupcijo;

15.  je zaskrbljen, ker so uradne številke o pravnomočnih obsodbah v zadevah v zvezi z organiziranim kriminalom in številke o zasegu in zaplembi premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji, še vedno zelo nizke; poziva k tesnejšemu in boljšemu sodelovanju med pravosodnimi organi in organi kazenskega pregona; pozdravlja dobro sodelovanje Črne gore s sosednjimi državami v zvezi s širokim razponom vprašanj; pozdravlja sporazum o sodelovanju med Eurojustom in Črno goro; ugotavlja, da je pravni okvir proti pranju denarja na splošno sicer uveljavljen, vseeno pa poziva, naj se bistveno poostri ustrezen okvir nadzora ter naj se opravi več preiskav in dejavnosti pregona ter se izreče več obsodilnih sodb v zadevah v zvezi s pranjem denarja;

16.  spodbuja nadaljnje ukrepe proti trgovini z ljudmi, ki bi dopolnjevali ustrezne pravne in institucionalne vidike, vključno z ustanovitvijo multidisciplinarne usklajevalne skupine; poziva pristojne organe, naj povečajo število finančnih preiskav ter zasegov in zaplemb premoženja ter naj učinkoviteje ugotavljajo identiteto žrtev in jih zaščitijo ter preganjajo te zadeve; pozdravlja, da je bilo v okviru preiskave črnogorskih organov prijetih 70 oseb zaradi trgovine z ljudmi, usmerjene v Italijo;

17.  je seznanjen s tem, da je črnogorska policija poostrila nadzor v vsej državi, da bi preprečila možnost terorističnih napadov in novačenje črnogorskih državljanov za džihadistične organizacije; pozdravlja sprejetje protiteroristične strategije za obdobje 2016–2018 ter ustanovitev medministrske skupine za spremljanje razmer in ocenjevanje terorističnih groženj; poziva pristojne organe k učinkovitemu izvajanju ustreznih pravnih določb, da bi preprečili in spremljali vse morebitne grožnje varnosti črnogorskih državljanov; poziva pristojne organe, naj okrepijo regionalno in mednarodno sodelovanje, tudi z izmenjavo informacij in zgledov najboljše prakse, da bi preprečili radikalizacijo in se odzvali na teroristične dejavnosti; meni, da bi bilo treba v okviru vseh ukrepov v tej smeri zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v skladu z mednarodnimi standardi in instrumenti; meni, da so politična stabilnost v regiji, spodbujanje medetnične in medverske strpnosti in dialoga ter nadaljnji napredek na poti k EU ključni za utrjevanje kohezije in varnosti na Zahodnem Balkanu;

18.  pozdravlja nedavna prizadevanja črnogorske vlade, da bi pospešila boj proti nezakoniti trgovini z orožjem in razstrelivom; poziva k tesnemu sodelovanju in izmenjavi dobre prakse v zvezi s tem med pobudami v Črni gori in širši regiji ter Komisijo;

19.  pozdravlja prizadevanja za izboljšanje mehanizmov posvetovanja z organizacijami civilne družbe (OCD) in za večjo preglednost pri oblikovanju politik in zakonodaje, tudi z njihovo udeležbo v procesu reform na področju pravne države ter pri spremljanju volilnega procesa in izvajanja reform; ceni motivacijo in prizadevanja sektorja organizacij civilne družbe, ki se je izkazal za glasnega in učinkovitega na več področjih; poudarja, da je treba dodatno povečati dostop do informacij o pristopu in še izboljšati sodelovanje med lokalno samoupravo in organizacijami civilne družbe; poziva pristojne organe, naj dodatno razvijejo trajni sistem javnega financiranja teh organizacij in ustvarijo ugodne pogoje za prostovoljsko delo in socialno podjetništvo;

20.  ponavlja pomen svobode in pluralnosti, pa tudi svobode izražanja v širšem smislu, saj gre za eno od osrednjih vrednot EU in gradnik vsake demokracije; je še vedno zaskrbljen zaradi svobode medijev v Črni gori, ki je glede na letno razvrstitev Novinarjev brez meja navedena šele na 114. mestu v smislu svobode tiska; poziva k napredku na področju svobode izražanja in uskladitvi odločb s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice na področju svobode izražanja; spodbuja ukrepe za zagotavljanje neodvisnosti javne radiotelevizije RTCG; poziva k pravičnemu in enakopravnemu dostopu do medijev za vse stranke, ki sodelujejo na volitvah; poudarja pomen samoregulacije medijskih hiš; pozdravlja prizadevanja v sektorju informacijske družbe in tehnologije;

21.  pozdravlja dejstvo, da v obdobju poročila ni bilo novih napadov na novinarje; vendar je zaskrbljen zaradi pomanjkljive preiskave prejšnjih primerov nasilja nad novinarji in njihovega ustrahovanja; poziva pristojne organe, naj rešijo odprte primere nasilja nad novinarji in groženj proti njim, vključno z umorom Duška Jovanovića leta 2004, in naj zato izboljšajo preiskovanja in poleg tega, kdo so storilci, ugotovijo tudi, kdo stoji v ozadju teh napadov, ter naj izvajajo priporočila, ki jih je izdala ad hoc komisija, ustanovljena za spremljanje preiskav primerov nasilja nad novinarji; dvomi v sedanjo sestavo te komisije, saj je več kot 50 % njenih članov iz vrst varnostnih služb, ki lahko ustavijo napredek in sprejemanje poročil, če delujejo skupaj; poziva vlado, naj podaljša mandat te komisije ter ji zagotovi veliko več informacij in pristojnosti; je zaskrbljen, saj se lahko zaradi pogostega ustrahovanja novinarjev in medijskih hiš precej spodbudi samocenzura in omeji področje raziskovalnega novinarstva; obsoja aktualne kampanje osebnega blatenja, ki se v glavnem pojavljajo v enem tabloidu in osebno napadajo vidne aktiviste civilne družbe in nekatere politike; opozarja, da morajo vse medijske hiše v celoti spoštovati uveljavljena pravila glede strokovnega poročanja; poudarja, da je medijska skupnost zelo spolitizirana in razdeljena, da so poklicni in etični standardi slabi ter da so novinarji slabo plačani, njihova delovna mesta pa negotova; meni, da je bistveno, da so novinarji popolnoma neodvisni od posegov, tudi tistih, ki jih izvajajo lastniki medijev; pozdravlja dogovor med zaposlenimi v medijih o izboljšanju veljavnega etičnega kodeksa, da bi okrepili kakovostno novinarstvo; poziva k nadaljevanju dialoga pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi o izboljšanju etičnih in poklicnih standardih v medijih;

22.  pozdravlja izboljšanje pravnega okvira za pravice invalidov; vendar je zaskrbljen, da večina javnih stavb, vključno z vsemi 13 prednostnimi javnimi stavbami, kot so Parlament, šole, bolnišnice, socialnovarstveni zavodi in sodišča, še vedno ni dostopna za invalide, čeprav je vlada obljubila, da bo do 31. avgusta 2013 to spremenila; poziva k polni uporabi sklada za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;

23.  poziva pristojne organe, naj spodbujajo boljšo zastopanost etničnih manjšin na delovnih mestih v javnem sektorju, vključno s policijo in sodstvom; poziva jih tudi, naj po ustreznem posvetovanju z vsemi deležniki sprejmejo nov zakon o manjšinah in zakon o pravnem statusu verskih skupnosti, ki bosta skladna z evropskimi standardi, ter naj si še bolj prizadevajo za zaščito večetnične identitete Boke Kotorske (zaliv Kotor) in obravnavajo vprašanje pomanjkanja preglednosti pri sredstvih za vprašanja manjšin; pozdravlja politike, ki jih je sprejela Črna gora, da bi ustvarila vzdušje strpnosti in vključevanja za vse nacionalne manjšine;

24.  ugotavlja, da se je udeležba romskih učencev in študentov na vseh stopnjah izobraževanja izboljšala, kljub temu ponovno poziva, naj se sprejmejo dodatni ukrepi, da se Romom ter egipčanski in aškalski manjšini olajša dostop do zdravstvenega varstva, nastanitve in zaposlitve; poziva politične akterje in akterje civilne družbe, naj se borijo proti sovražnosti, diskriminaciji in kaznivim dejanjem iz sovraštva zoper skupnost LGBTI, zlasti naj si prizadevajo na področju izobraževanja in ozaveščanja javnosti, da se bo spremenil odnos do tega, in naj poskrbijo za usposabljanje policije, tožilcev in sodnikov; poziva, naj bodo storilci tovrstnega nasilja privedeni pred sodišče; spodbuja organe, naj nadaljujejo in okrepijo prizadevanja za zaščito pravic oseb LGBTI ter zagotovijo svobodo zbiranja; pozdravlja, da je bilo na tretji paradi ponosa 13. decembra 2015 dobro poskrbljeno za zaščito in je parada potekala brez večjih incidentov; vseeno obžaluje prepoved parade ponosa v Nikšiću;

25.  je še vedno zaskrbljen zaradi nasilja v družini in spolnega nasilja nad ženskami in dekleti ter zaradi tega, ker se to premalokrat prijavi in se ne preganja, saj žrtve nimajo dovolj podpore in zaščite, storilcem pa se izrekajo mile kazni oziroma ti sploh niso kaznovani; poziva pristojne organe, naj nasilje v družini resno obravnavajo in ustanovijo službe za zaščito, okrepijo usklajevanje med državnimi institucijami in učinkovito izvajajo konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini in boju proti njima; poziva pristojne organe, naj izobražujejo delojemalce v državnih institucijah (socialne delavce, policiste itd.) za delo z žrtvami; poudarja, da je treba povečati zastopanje žensk v politiki na naslednjih volitvah, pa tudi njihov dostop do trga dela;

26.  poziva vlado, naj še naprej krepi institucije za človekove pravice, kot sta varuh človekovih pravic ter ministrstvo za človekove pravice in manjšine, in dodeli ustrezna sredstva za uveljavljanje človekovih pravic;

27.  izreka priznanje za makroekonomsko stabilnost in ugodne spremembe v gospodarstvu; ugotavlja tudi, da je Svetovna banka v svojem poročilu o poslovanju (Doing Business) za leto 2016, v katerem so ocenili indeks enostavnosti poslovanja v državah, Črno goro uvrstila na 46. mesto, torej med zahodnobalkanskimi državami zaseda drugo mesto; kljub temu ugotavlja, da je Črna gora pri izvrševanje pogodb od 188 držav na 136. mestu, kar povzroča pravo negotovost; je seznanjen s prizadevanji za izboljšanje konkurenčnosti industrijskih in kmetijskih proizvodov; poziva vlado, naj uvede dodatne strukturne reforme, zagotovi podjetjem prijazno regulativno okolje ob varovanju pravic potrošnikov in socialnih pravic, naj poskuša zmanjšati korupcijo v gospodarstvu, izvede gospodarske reforme za ustvarjanje delovnih mest in rasti, obravnava ogromen državni primanjkljaj tekočega računa in splošnega proračuna ter vzdržnost javnih financ ter naj izvaja politike, ki bodo pripomogle k diverzifikaciji gospodarstva;

28.  poudarja, da je treba okrepiti sektor malih in srednjih podjetij ter jim zagotoviti podporo z boljšo zakonodajo, financiranjem, izvajanjem industrijske politike in zmanjšanjem neformalne ekonomije ter pospešitvijo elektronske registracije podjetij na nacionalni ravni;

29.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Črna gora ne upošteva tretjega energetskega svežnja in da ni dosegla napredka pri razvoju trga s plinom; poudarja, da je treba nameniti zadostna sredstva za doseganje ciljev in vzpostaviti specializirano agencijo za učinkovito rabo energije;

30.  ugotavlja, da je državna pomoč še vedno zaskrbljujoč problem, zlasti kar zadeva neodvisnost komisije za nadzor državne pomoči in oddelka za nadzor državne pomoči, priglasitev in skladnost nove zakonodaje ter pomoč za velike naložbene projekte in tovarno aluminija KAP; je še vedno zaskrbljen zaradi zamud pri rešitvi stečajnega postopka tovarne KAP, saj država krši obveznosti iz stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma; ponovno poziva vlado in sodelujoče strani, naj s pogajanji dosežejo vzdržno rešitev za stečajni postopek tovarne KAP, ki bo skladna s pravili o državni pomoči, stabilizacijsko-pridružitvenim sporazumom in načelom pravne države; spodbuja izvedbo celovite in neodvisne revizije financ tovarne KAP, in sicer od leta 2005, ko je tovarno kupilo podjetje CEAC, do danes; poziva, naj se posebna pozornost nameni načrtom za gradnjo nove avtoceste, ki bo postala največji javni projekt in odhodek v zgodovini Črne gore; poziva oblasti, naj zagotovijo ustrezno porabo javnih sredstev in skladnost z ustrezno zakonodajo;

31.  ponovno izraža zaskrbljenost, ker v mnogih delih države veliko ljudi živi v sorazmerni revščini in ker je stopnja brezposelnosti mladih in dolgotrajne brezposelnosti stalno zelo visoka; poudarja, da je treba organizacije civilne družbe in socialni svet vključiti v oblikovanje politik trga dela; poziva k izboljšanju socialnega dialoga; ugotavlja, da je ponudba spretnosti iz izobraževalnega sistema neusklajena s povpraševanjem po njih na trgu dela in da je socialno-gospodarski razkorak med severom in jugom države vse večji; poziva k dejavnim ukrepom na trgu dela, da se poveča zaposlenost, zlasti mladih; ugotavlja, da se je treba učinkoviteje boriti proti davčnim utajam in vzpostaviti socialno pravičnejšo obdavčitev; spodbuja vlado, naj pospeši svoje delo pri obravnavanju ključnih izzivov Črne gore v zvezi z socialno vključenostjo, zmanjševanjem revščine in odpravo sive ekonomije; pozdravlja sprejetje akcijskega načrta za leto 2016 o socialni vključenosti; pozdravlja memorandum o soglasju z Mednarodno organizacijo dela;

32.  poziva k nadaljnjim prizadevanjem za ohranitev biotske raznovrstnosti Ulcinjskih solin, še posebej ker gre za najpomembnejše območje za razmnoževanje in prezimovanje ptic na vzhodni jadranski obali; poziva vlado, naj nadaljuje in okrepi prizadevanja za trajnostno nacionalno in mednarodno zaščito tega edinstvenega ekosistema, pri čemer naj prizna vlogo solin kot enega od najboljših primerov vzajemnega delovanja gospodarskega razvoja in varstva okolja, saj lahko le delujoče soline omogočijo naravni pripust več milijonom ptic vsako leto; spodbuja trajnostni razvoj obale in zaščito naravnega okolja in biotske raznovrstnosti, ki je skladna z evropskimi standardi; ponovno poudarja, da si je treba še naprej prizadevati za sprejetje novega zakona o okolju v povezavi s potrebo po presoji vpliva na okolje in da je treba okrepiti ustrezne upravne in usklajevalne zmogljivosti; pozdravlja, da je bila septembra 2015 sprejeta podnebna strategija; je seznanjen z namero črnogorske vlade za gradnjo približno 80 novih hidroelektrarn; opozarja, da je treba opraviti zanesljivo presojo vpliva na okolje v skladu s pravnim redom EU in mednarodnimi standardi;

33.  izreka pohvalo proaktivni udeležbi Črne gore in njeni konstruktivni vlogi na področju regionalnega in mednarodnega sodelovanja, vključno z regionalno spravo in njenim prispevkom k operacijam za krizno upravljanje v skladu s skupno varnostno in obrambno politiko; poudarja konstruktivno vlogo Črne gore v okviru „berlinskega procesa“ in pobude zahodnobalkanske skupine šestih držav; čestita Črni gori, da je svojo zunanjo politiko v celoti uskladila s skupno zunanjo in varnostno politiko EU, ter spodbuja vlado, naj ohrani trenutno 100-odstotno usklajenost; pozdravlja sprejetje zakona o izvajanju mednarodnih omejevalnih ukrepov, tudi v okviru nezakonite priključitve Krima Rusiji in dogodkov v vzhodni Ukrajini; spodbuja druge države v regiji, naj po zgledu Črne gore sodelujejo z EU pri usklajevanju zunanje politike; poziva črnogorske oblasti, naj hitro izvedejo „mehke ukrepe“, dogovorjene na vrhunskem srečanju o zahodnem Balkanu leta 2015 na Dunaju (npr. poenostavitev/uskladitev postopkov ob prehodu meje, reforme železnic, informacijski sistemi) pred naslednjim vrhunskim srečanjem o zahodnem Balkanu leta 2016 v Franciji;

34.  pozdravlja odločitev Nata, da Črno goro povabi v zavezništvo, in podpira hiter in učinkovit proces pristopnih pogajanj; v zvezi s tem spodbuja nadaljnje reforme varnostnega sektorja; pozdravlja sodelovanje Črne gore pri misijah SVOP pod vodstvom EU;

35.  pozdravlja mejna sporazuma z Bosno in Hercegovino ter Kosovom in poziva Črno goro, naj na tem gradi in naj si pospešeno prizadeva za rešitev mejnih vprašanj s Hrvaško in Srbijo; če sporazumna rešitev ne bo mogoča, jo poziva, naj spor rešuje pred Mednarodnim sodiščem v Haagu v skladu s pravili in načeli mednarodnega prava; ponovno poziva oblasti, naj si prizadevajo za reševanje vprašanj nasledstva, ki zadevajo nasledstvo nekdanje SFRJ, vključno z nasledstvom vojske in mornarice; spodbuja Črno goro, naj v pristopnem procesu konstruktivno in v sosedskem duhu čim prej nadaljuje obravnavanje odprtih dvostranskih vprašanj s svojimi sosedami; prav tako poziva črnogorske oblasti, naj intenzivneje sodelujejo s sosednjimi državami in z njimi delijo informacije o izkušnjah s predpristopnimi pogajanji; poziva črnogorske oblasti, naj v celoti spoštujejo določbe o nasledstvu nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, zlasti glede vojaške lastnine;

36.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Črne gore.