Postopek : 2016/2727(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0623/2016

Predložena besedila :

B8-0623/2016

Razprave :

PV 25/05/2016 - 18
CRE 25/05/2016 - 18

Glasovanja :

PV 26/05/2016 - 6.6

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0233

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 351kWORD 100k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0623/2016
19.5.2016
PE582.644v01-00
 
B8-0623/2016

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o čezatlantskem pretoku podatkov (2016/2727(RSP))


Axel Voss, Monika Hohlmeier, Michał Boni, Roberta Metsola, Esteban González Pons, Anna Maria Corazza Bildt v imenu skupine PPE

B8‑0623/2016 Resolucija Evropskega parlamenta o čezatlantskem pretoku podatkov (2016/2727(RSP))  

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU), Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) ter členov 6, 7, 8, 11, 16, 47 in 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (v nadaljnjem besedilu: direktiva o varstvu podatkov)(1),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) in ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ(3),

–  ob upoštevanju Odločbe Komisije 2000/520/EC z dne 26. julija 2000 (v nadaljnjem besedilu: odločba o varnem pristanu),

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 27. novembra 2013 „Obnovitev zaupanja v pretok podatkov med EU in ZDA“ (COM(2013)0846),

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 27. novembra 2013 o delovanju varnega pristana z vidika državljanov EU in družb, ustanovljenih v EU (sporočilo o varnem pristanu) (COM(2013)0847),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča z dne 6. oktobra 2015 v zadevi C-362/14, Maximillian Schrems proti Data Protection Commissioner (EU:C:2015:650),

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 6. novembra 2015 o prenosu osebnih podatkov iz EU v Združene države Amerike v skladu z Direktivo 95/46/ES po sodbi Sodišča v zadevi C-362/14 (Schrems) (COM(2015)0566),

–  ob upoštevanju izjave Delovne skupine iz člena 29 o posledicah sodbe v zadevi Schrems z dne 3. februarja 2016,

–  ob upoštevanju zakona o sodnem varstvu iz leta 2015, ki ga je 24 februarja 2016 podpisal predsednik Obama (H.R.1428),

–  ob upoštevanju zakona o svobodi ZDA iz leta 2015(4),

–  ob upoštevanju reform obveščevalnih dejavnosti ZDA pri zaznavanju signalov iz predsedniške politične direktive 28 (PPD-28)(5),

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 29. februarja 2016 „Čezatlantski pretok podatkov: povrnitev zaupanja z močnimi zaščitnimi ukrepi“ (COM(2016)0117),

–  ob upoštevanju mnenja Delovne skupine iz člena 29 št. 01/2016 z dne 13. aprila 2016 o osnutku sklepa o ustreznosti zasebnostnega ščita EU-ZDA,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker so varstvo osebnih podatkov, spoštovanje zasebnega življenja in komunikacij, pravica do varnosti, pravica do prejemanja in prenašanja podatkov ter pravica do gospodarske pobude temeljne pravice, ki jih je treba v EU in jih mora EU v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah spoštovati in zagotavljati njihovo medsebojno ravnovesje;

B.  ker so kakršne koli omejitve teh temeljnih pravic dovoljene samo, če so nujne in če dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih priznava EU, ali če je treba zaščititi pravice in svoboščine drugih; ker se okvir EU za varstvo temeljnih pravic in doseganje ciljev splošnega interesa stalno razvija;

C.  ker gospodarstvi ZDA in EU predstavljata več kot 50 % svetovnega BDP, 25 % svetovnega izvoza in več kot 30 % svetovnega uvoza; ker gospodarski odnos med ZDA in EU dosega največjo vrednost na svetu, pri čemer je skupna vrednost čezatlantske trgovine leta 2014 znašala 1,09 bilijona USD v primerjavi z vrednostjo skupne trgovine ZDA s Kanado in Kitajsko, ki je znašala 741 milijard USD oziroma 646 milijard USD;

D.  ker je tudi vrednost čezatlantskega odnosa na področju naložb največja na svetu, saj skupni znesek naložb, ki sta jih ZDA in Evropa izvedli druga v drugi, znaša približno 4 bilijone USD;

E.  ker je pretok podatkov med ZDA in EU s hitrostjo približno 15 terabitov na sekundo daleč največji na svetu in približno 55 % večji od pretoka podatkov med ZDA in Azijo ter 40 % večji od pretoka podatkov med ZDA in Latinsko Ameriko;

F.  ker je zmožnost čezmejnega dostopa do podatkov ter čezmejnega zbiranja in prenosa podatkov povezana z globalizacijo interneta in ker obseg čezatlantskega pretoka podatkov odraža prodor interneta v ZDA in EU, ki je približno 85-odstoten v ZDA in 90-odstoten v EU, ter pomembnost podatkov pri podpiranju in omogočanju dvostranskega gospodarskega odnosa;

G.  ker je prosti čezmejni pretok podatkov med ZDA in EU izredno pomemben za trgovino in naložbe ZDA in EU, saj potrošniki z obeh strani Atlantika vse pogosteje uporabljajo internet za nakup blaga in storitev na trgih druge celine, čezatlantske transakcije in storitve med podjetji so realnost, prosti pretok podatkov za namene med podjetji je postal vsakodnevni pojav, naložbe v podatkovne centre, ki zagotavljajo dostop do oblaka v ZDA in EU, pa so odvisne od čezmejnega pretoka podatkov;

H.  ker čezatlantski pretok podatkov ustvarja tudi priložnosti za ZDA in EU, da zaradi povečevanja dostopa do interneta po svetu razširita trgovino in naložbe na države v razvoju, kar kaže na potencialno rast mednarodnega spletnega trgovanja in potrebo po prostem pretoku podatkov;

I.  ker so mala in srednja podjetja (MSP) ključna gonilna sila gospodarstev EU in ZDA ter pomembna gonilna sila zaposlovanja in ker je prosti pretok podatkov malim in srednim podjetjem ustvaril nove priložnosti za sodelovanje v mednarodni trgovini in boljši dostop do novih trgov na drugih celinah;

J.  ker je čezmejni pretok podatkov zaradi digitalizacije gospodarstev ZDA in EU ključni element konkurenčnosti podjetij na domači in globalni ravni, zlasti za podjetja, ki se ukvarjajo z e-trgovanjem, in ker so ZDA in EU največji neto izvozniki storitev, ki se opravljajo digitalno, na svetu;

K.  ker je EU leta 2012 izvozila storitve, ki se opravljajo digitalno, v vrednosti 465 milijard USD, uvoz teh storitev pa je znašal le 297 milijard USD, kar pomeni trgovinski presežek v višini 168 milijard USD; ker je uvoz storitev, ki se opravljajo digitalno, iz EU v ZDA leta 2014 predstavljal 54 % celotnega dvostranskega uvoza storitev;

L.  ker storitve, ki se opravljajo digitalno, spodbujajo rast internetnega gospodarstva v Evropi, pri čemer več kot 400.000 Evropejcev razvija mobilne aplikacije, širše gospodarstvo aplikacij pa je leta 2013 pokrivalo 1,8 milijona evropskih delovnih mest, s čimer je h gospodarstvu EU prispevalo 17,5 milijarde EUR; ker je trg aplikacij globalni digitalni trg;

M.  ker bo direktivo EU o varstvu podatkov, ki je bila sprejeta leta 1995 in ki ureja varstvo osebnih podatkov v EU, v bližnji prihodnosti nadomestila Splošna uredba o varstvu podatkov; ker Splošna uredba o varstvu podatkov določa, da lahko prenos osebnih podatkov iz EU v tretjo državo poteka le pod posebnimi pogoji, kot je sklep o ustreznosti varstva, ki je pomemben mehanizem, ki omogoča prenos osebnih podatkov v tretjo državo, če Komisija ugotovi, da država zagotavlja ustrezno raven varstva zasebnosti;

N.  ker je bilo doslej priznano, da naslednje države/ozemlja, tj. Andora, Argentina, Kanada, Ferski otoki, Guernsey, Otok Man, Jersey, Urugvaj, Izrael, Švica in Nova Zelandija, zagotavljajo ustrezne ravni varstva podatkov, ZDA, Kanada in Avstralija pa so bile priznane za ustrezne za namene prenosa evidenc podatkov o potnikih;

O.  ker je Komisija 26. julija 2000 priznala, da načela zasebnosti varnega pristana in najpogosteje zastavljena vprašanja, ki jih je izdalo ministrstvo za trgovino, zagotavljata ustrezno varstvo za namene prenosov osebnih podatkov iz EU, in ker je ta odločba o varnem pristanu omogočala prenos osebnih podatkov iz EU podjetjem v ZDA, ki so sprejela načela varnostnega pristana;

P.  ker se od leta 2014 ZDA in EU znova pogajata o okviru varnega pristana zaradi razkritja Edwarda Snowdna ter razkritij in obtožb v zvezi z množičnim elektronskim nadzorom državljanov EU, ki ga je agencija ZDA za nacionalno varnost izvajala s programom nadzora, in uporabo podatkov, ki so jih zbrala zasebna podjetja v ZDA, da bi obravnavali izgubo zaupanja v EU na področju varstva zasebnosti osebnih podatkov, prenesenih v ZDA;

Q.  ker je v zadevi C-362/14 Maximillian Schrems proti Data Protection Commissioner Sodišče razsodilo, da je ugotovitev Komisije v okviru varnega pristana, da ZDA zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov EU, neveljavna, zato je bilo nujno treba zaključiti pogajanja o zasebnostnem ščitu EU-ZDA, da bi zagotovili pravno varnost v zvezi s tem, kako bi se morali osebni podatki prenašati iz EU v ZDA;

R.  ker je Komisija po sklepu v zadevi Schrems nadaljevala pogajanja z ZDA o obnovljenem okviru, da bi obravnavala pomisleke Sodišča, in ker sta Komisija in ZDA 2. februarja 2016 sprejeli dogovor o novem okviru za čezatlantski pretok podatkov, tj. zasebnostnem ščitu EU-ZDA;

S.  ker je Delovna skupina iz člena 29 v svojem Mnenju 01/2016 pozdravila velike izboljšave, ki jih prinaša zasebnostni ščit v primerjavi z odločbo o varnem pristanu, in ker je ugotovila zlasti, da je vključitev ključnih opredelitev pojmov, mehanizmov, vzpostavljenih za zagotavljanje nadzora nad seznamom zasebnostnega ščita, ter zdaj obveznih pregledov zunanje in notranje skladnosti pozitiven napredek; ker je Delovna skupina iz člena 29 navedla tudi velike pomisleke glede gospodarskih vidikov in dostopa javnih organov do podatkov, prenesenih v okviru zasebnostnega ščita;

T.  ker postopek za sprejetje sklepa o ustreznosti varstva ne zagotavlja formalnega in ustreznega postopka posvetovanja z deležniki, za katere velja, in zlasti s podjetji ter malimi in srednjimi podjetji, na katere zelo vpliva;

U.  ker je predstavniški dom 20. oktobra 2015 sprejel ameriški zakon o sodnem varstvu, ki evropskim državljanom in državljanom drugih zaveznic ZDA zagotavlja pravico do pregleda in popravka netočnih informacij, ki jih imajo o njih zvezne agencije ZDA v skladu z ameriškim zakonom o zasebnosti, pravosodni odbor senata ga je potrdil 28. januarja 2016, predsednik ZDA Barack Obama pa ga je podpisal 24. februarja 2016;

V.  ker je bilo sprejetje zakona o sodnem varstvu glavni osnovni pogoj Evropskega parlamenta za soglasje h krovnemu sporazumu EU-ZDA in pomemben vidik pogajanj o zasebnostnem ščitu EU-ZDA;

W.  ker mala in srednja podjetja predstavljajo 60 % podjetij, ki se zanašajo na dogovor o varnem pristanu, v skladu s katerim so lahko izkoristila poenostavljene in stroškovno učinkovite postopke zagotavljanja skladnosti, namesto da bi se zanašala na zavezujoča poslovna pravila ali standardne pogodbene klavzule, ki zagotavljajo enakovredno raven varstva, za katero pa je potrebna večja naložba upravnih virov; ker bi mala in srednja podjetja z novim zasebnostnim ščitom največ pridobila;

X.  ker sta varstvo zasebnosti in varstvo podatkov v ZDA vključena v obsežen sistem za urejanje in zaščito varstva podatkov, zlasti v zvezi z najbolj občutljivimi kategorijami osebnih podatkov, kot so zdravstveni podatki, finančni podatki, podatki o elektronski komunikaciji in podatki o mladoletnikih;

Y.  ker so za nacionalne zakone o nadzoru držav članic EU značilni raznolikost in visoka stopnja diskrecije v zvezi s potrebo po nadzoru ter zaščitni ukrepi, vzpostavljeni za omejevanje poseganja v temeljne pravice in svoboščine;

1.  pozdravlja zaključek pogajanj med EU in ZDA o zasebnostnem ščitu po več kot dveh letih pogajanj med Komisijo in ministrstvom za trgovino ZDA;

2.  pozdravlja, da je kongres ZDA sprejel zakon o sodnem varstvu, in opozarja na svojo dolgoletno zahtevo, da mora biti tak akt osnovni pogoj za dokončno oblikovanje krovnega sporazuma EU-ZDA in zaključek pogajanj o zasebnostnem ščitu;

3.  priznava, da se zasebnostni ščit EU-ZDA zelo razlikuje od okvira varnostnega pristana, saj zagotavlja bistveno podrobnejšo dokumentacijo, ki uvaja posebne obveznosti za podjetja, ki se želijo pridružiti okviru, vključno z novim sistemom zavor in ravnotežja, ki zagotavlja, da lahko posamezniki v EU, na katere se nanašajo osebni podatki, izvršujejo svoje pravice, ko se njihovi podatki obdelujejo v ZDA;

4.  pozdravlja, da je Delovna skupina iz člena 29 priznala velike izboljšave, ki jih prinaša zasebnostni ščit v primerjavi z okvirom varnostnega pristana;

5.  upošteva pomisleke Delovne skupine iz člena 29 in njen konstruktiven pristop ter dodatno poudarja, da bi bilo treba načelo omejitve hrambe podatkov, kot je omenjeno v mnenju, najprej pojasniti v Evropski uniji, saj so po razsodbi Sodišča iz leta 2014 položaj in standardi v EU še vedno negotovi;

6.  upošteva izjavo predsednika Delovne skupine iz člena 29, v skladu s katero bi morala bistvena zagotovila, ki jih je opredelila Delovna skupina iz člena 29, veljati tudi za države članice EU;

7.  obžaluje, da postopek sprejetja sklepa o ustreznosti varstva ne zagotavlja formalnega postopka posvetovanj z ustreznimi deležniki, kot so podjetja, in zlasti z organizacijami, ki zastopajo mala in srednja podjetja;

8.  ugotavlja, da se okvir varnega pristana ni nanašal na posebne omejitve dostopa vlade ZDA do podatkov, prenesenih v ZDA, okvir zasebnostnega ščita pa sedaj vključuje zavezujoče zaveze vlade ZDA v obliki dopisov direktorja nacionalne obveščevalne službe, državnega sekretarja ZDA in ministrstva za pravosodje ZDA;

9.  poudarja, da sta od leta 2013 kongres in administracija ZDA sprejela več kot dva ducata reform zakonov in programov o nadzoru, vključno z ameriškim zakonom o svobodi ZDA, ki prepoveduje množično zbiranje podatkov, predsedniško politično direktivo 28, ki določa, da je varstvo pravic do zaupnosti in civilnih svoboščin posameznikov zunaj ZDA sestavni del politike nadzora ZDA, spremembami ameriškega zakona o nadzoru tujih obveščevalnih podatkov in zakonom o sodnem varstvu, s katerim se ukrepi v zvezi z varstvom podatkov razširjajo na državljane EU; meni, da so te reforme ključne za vrednotenje učinka poseganja v temeljne pravice varstva zasebnosti in varstva podatkov, kot so določene v členih 7 in 8 Listine EU o temeljnih pravicah;

10.  priznava in pozdravlja pobude, ki sta jih administracija in kongres ZDA pred kratkim sprejela, kot je predlog zakona o zasebnosti elektronskih sporočil, ki ga je predstavniški dom soglasno potrdil aprila 2016 in s katerim se spreminja zakon o zasebnosti elektronskih komunikacij iz leta 1986, in sprejetje zakona o izboljšanju dostopa do informacij javnega značaja v predstavniškem domu januarja 2016 in v senatu marca 2016 ter zelo podpira, da se predlog zakona podpiše v zakon, s čimer bi ZDA pokazala velika politična prizadevanja za okrepitev varstva zasebnosti vseh posameznikov;

11.  pozdravlja vzpostavitev mehanizma varuha človekovih pravic v okviru ameriškega ministrstva za zunanje zadeve, ki bo neodvisen od nacionalnih varnostnih služb ter bo pomagal zagotoviti sodno varstvo posameznikom in neodvisen nadzor;

12.  z zadovoljstvom ugotavlja, da imajo posamezniki v EU, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu z okvirom zasebnostnega ščita več načinov za izvrševanje pravnih sredstev v ZDA: lahko vložijo pritožbo neposredno pri podjetju ali na ministrstvu za trgovino, ko jih nanj napoti organ za varstvo podatkov, ali pri neodvisnem organu za reševanje sporov; v zvezi s poseganjem v temeljne pravice za namene nacionalne varnosti lahko vložijo tožbeni zahtevek na sodišču ZDA; podobne pritožbe lahko naslovi tudi novo ustanovljeni neodvisni varuh človekovih pravic; pritožbe o poseganju v temeljne pravice za namene kazenskega pregona in javnega interesa se lahko obravnavajo s predlogi, ki nasprotujejo sodnim pozivom priči; spodbuja nadaljnje vodstvo Komisije in organov za varstvo podatkov, da bi zagotovili lažjo dostopnost do vseh teh pravnih sredstev in njihovo razpoložljivost;

13.  pozdravlja pomembno vlogo, ki jo okvir zasebnostnega ščita dodeljuje organom za varstvo podatkov držav članic v zvezi s proučevanjem in preiskovanjem zahtevkov, povezanih z varstvom pravic do zasebnosti in družinskega življenja iz Listine EU o temeljnih pravicah in preklicem prenosov podatkov, ter obveznost ministrstva za trgovino ZDA, da reši te pritožbe;

14.  opozarja, da bi moral biti eden od temeljnih ciljev EU pri tem vprašanju varstvo osebnih podatkov, ko se pretakajo v glavno mednarodno trgovinsko partnerico, in da bo zasebnostni ščit pomagal zagotoviti, da so temeljne pravice posameznikov v EU, na katere se nanašajo osebni podatki, zaščitene med prenosom podatkov;

15.  opozarja tudi, da so pravna varnost ter zlasti jasna in enotna pravila ključni element pri razvoju in rasti podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, ter zato svari pred vsakim poskusom ogrozitve dokončnega oblikovanja zasebnostnega ščita, saj bi se zaradi tega na tisoče podjetij vseh vrst in velikosti v Evropski uniji in v Združenih državah Amerike soočilo z veliko negotovostjo, pri čemer bi bila v pravni negotovosti, poleg tega pa bi to resno vplivalo na njihovo poslovanje in sklepanje poslov na drugi strani Atlantika;

16.  poudarja, da mala in srednja podjetja predstavljajo 60 % podjetij, ki se zanašajo na dogovor o varnem pristanu, in da bi z novim zasebnostnim ščitom največ pridobila; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z organi za varstvo podatkov zagotovi večjo jasnost, točnost in dostopnost pri izvajanju in delovanju zasebnostnega ščita za navedena podjetja;

17.  meni, da je zasebnostni ščit ključen za premostitev vrzeli med evropskimi in ameriškimi pristopi k zasebnosti, zato je bistven za obnovitev čezatlantskega zaupanja; je prepričan, da bodo regulatorji in Komisija zasebnostni ščit, ko bo postal uveljavljen okvir za zagotavljanje skladnosti, strogo nadzorovali z letnim skupnim mehanizmom za pregled, s čimer bodo zagotovili, da je zanesljiv in pravno veljaven;

18.  poziva Komisijo, naj v celoti izvaja svojo odgovornost v skladu z okvirom zasebnostnega ščita ter redno pregleduje svoje sklepe o ustreznosti varstva in pravne utemeljitve v zvezi z njimi, da zagotovi ustrezno varstvo osebnih podatkov in učinkovito delovanje okvira brez nepotrebne slabitve temeljnih pravic, kot so pravica do zasebnosti in varnosti, pravica do prejemanja in prenašanja podatkov ter pravica do gospodarske pobude, in naj vsako leto poroča Parlamentu o točnih ugotovitvah in pravnih sredstvih v zvezi z njimi;

19.  priznava, da je zasebnostni ščit del širšega dialoga o varstvu podatkov, trgovini, varnosti in povezanih pravicah ter ciljih skupnega interesa med EU in tretjimi državami, vključno z Združenimi državami Amerike; zato poziva vse strani, naj skupaj sodelujejo, da bi ustvarili in trajno izboljšali izvedljive, usklajene mednarodne okvire in domačo zakonodajo, s katerimi bi dosegli navedene cilje;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter kongresu ZDA in administraciji ZDA.

(1)

UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(2)

UL L 350, 30.12.2008, str. 60.

(3)

UL L 119, 4.5.2016, str. 89.

(4)

https://www.congress.gov/114/plaws/publ23/PLAW-114publ23.pdf.

(5)

https://www.whitehouse.gov/the-press-office/2014/01/17/presidential-policy-directive-signals-intelligence-activities.

Zadnja posodobitev: 25. maj 2016Pravno obvestilo