PREDLOG RESOLUCIJE o potrebi po evropski politiki za ponovno industrializacijo glede na nedavna primera Caterpillar in Alstom

28.9.2016 - (2016/2891(RSP))

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
v skladu s členom 123(2) Poslovnika

Anthea McIntyre, Zdzisław Krasnodębski, James Nicholson, Helga Stevens v imenu skupine ECR

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-1051/2016

B8-1055/2016

Resolucija Evropskega parlamenta o potrebi po evropski politiki za ponovno industrializacijo glede na nedavna primera Caterpillar in Alstom

(2016/2891(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 5(3) PEU ter njenega protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju svojih preteklih resolucij o konkurenčnosti, prestrukturiranju, selitvi in zapiranju podjetij v EU,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o konkurenčnosti z dne 19. Februarja 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za konkurenčnost z dne 29. septembra 2016,

–  ob upoštevanju obeh poročil Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, ERM 2012 (Po prestrukturiranju: trgi dela, delovne razmere in zadovoljstvo z življenjem) ter ERM 2009 (Prestrukturiranje v recesiji),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Digitalizacija evropske industrije (COM(2016)0180),

–  ob upoštevanju Programa za nova znanja in spretnosti Komisije,

–  ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma iz leta 2016 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker nedavna primera Caterpillar in Alstom odražata pogostost in intenzivnost prestrukturiranja v številnih državah članicah kot rezultat spreminjajočega se ekonomskega okolja, ki ima pogosto nepredvidene učinke na skupnosti in ekonomsko ter družbeno strukturo države članice;

B.  ker so najpogostejše oblike prestrukturiranja premestitev, selitev, zaprtje, združitve, pridobitve, prevzemi, reorganizacija proizvodnje in najemanje podizvajalcev;

C.  ker sta obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi bistveni značilnosti socialnih modelov držav članic;

D.  ker se bodo države članice v naslednjih desetletjih na hitro spreminjajočem se in vse zahtevnejšem globalnem trgu soočale z velikimi gospodarskimi izzivi; ker morajo države članice sodelovati z industrijo, da bi izboljšale raven produktivnosti in inovacij ter da se bodo lahko spopadle z gospodarskimi izzivi, s katerimi se soočajo;

E.  ker je ohranjanje trajnostne, močne in konkurenčne industrijske baze bistveno za agendo EU na področju rasti in konkurenčnosti;

F.  ker so lokalni in regionalni oblikovalci odločitev odgovorni za dve tretjini javnih naložb v EU[1] in je torej njihovo sodelovanje s podjetji in industrijo izjemno pomembno;

G.  ker morajo EU in države članice prevzeti nalogo usklajevanja politik, saj bodo le s tem lahko zagotovile, da se bo trajnostna in konkurenčna predelovalna industrija lahko odzivala na spreminjajoče se razmere na evropskih in neevropskih trgih;

1.  izraža solidarnost z delavci ter podizvajalci teh družb in regijami, ki so jih prizadela ta zaprtja;

2.  meni, da morajo zmanjšanje upravnih obremenitev in stroški zaradi spoštovanja predpisov za podjetja ter razveljavitev nepotrebne zakonodaje ob nadaljnjem zagotavljanju visokih standardov na področju varstva potrošnikov, zaposlenih, zdravja in okolja biti ključni elementi politike EU za ponovno industrializacijo;

3.  meni, da mora industrijska konkurenčnost biti vključena v vse ustrezne politike EU, med drugim na digitalno področje, da bi zagotovili močno industrijsko bazo v vseh državah članicah;

4.  priznava, da je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) orodje, ki zagotavlja posebno enkraten kratkoročen odziv, da bi olajšali ponovno vključevanje presežnih delavcev na trg dela;

5.  vseeno poudarja, da je ESPG orodje, ki se uporabi le, kadar pride do odpuščanj, ter da so potrebna večja prizadevanja držav članic in EU za oblikovanje pravega gospodarskega in zakonodajnega okolja, da bi spodbudili konkurenčnost in ustvarili dolgoročno trajnostna delovna mesta;

6.  opozarja na najnovejši razvoj, ko podjetja svojo proizvodnjo in storitve selijo nazaj v Evropo ter na možnosti za nova delovna mesta, ki jih ta prinaša; poziva Komisijo, naj preuči, kako lahko EU ustvari gostoljubno okolje, da bi podjetjem pomagali izkoristiti možnosti v zvezi z vrnitvijo proizvodnje;

7.  ugotavlja, da je prišlo do napredka preko nedavnih političnih pobud, kot je Evropski sklad za strateške naložbe; verjame, da je treba nadalje preučiti možnosti za vse bolj strateško in namensko dodeljevanje posojil Evropske investicijske banke za projekte na področju inovacij in industrijskega prestrukturiranja, zlasti v proizvodnem sektorju in z njim povezanih storitvah;

8.  poudarja, da imajo lahko podjetja, ki se v svojih državah članicah povezujejo z izobraževalnimi sistemi, pomembno vlogo; poudarja pomen spodbujanja boljše sinergije med izobraževalnimi sistemi, univerzami in trgom dela, ki vključuje seznanjanje z delovnim mestom in sodelovanjem s podjetji pri ustvarjanju inovativnih grozdov;

9.  meni, da bo mednarodno konkurenčen nabor znanj in spretnosti državam članicam omogočil osvajanje svetovnih tržnih segmentov z visoko vrednostjo;

10.  poudarja, da je doseganje novih poštenih in uravnoteženih trgovinskih dogovorov bistveno kot del evropskega agende za rast, da se razvije navzven usmerjen konkurenčni evropski gospodarski okvir, v katerem bo mogoče zagotoviti oprijemljive koristi za naše državljane, potrošnike in delavce ter ustvariti nova delovna mesta;

11.  ugotavlja, da dobavna veriga, na kateri pretežno slonijo veliki evropski proizvajalci, vključuje MSP, ki pogosto niso dovolj dobro organizirana za soočanje s takšnimi primeri prestrukturiranja; poziva k razmisleku o edinstvenem položaju MSP v vseh prihodnjih pobudah o industrijski politiki EU;

12.  poziva, naj se posebna pozornost nameni MSP ter naj se okrepi sodelovanje med uveljavljenimi podjetji in novimi podjetji, saj bi to lahko pripomoglo k oblikovanju bolj trajnostnega in konkurenčnega poslovnega modela ter k ustvarjanju vodilnih podjetij v svetovnem merilu;

13.  poziva države članice ter lokalne in regionalne organe, naj opredelijo širok spekter industrijskih panog v vzponu in ključnih sektorjev rasti, na katere bi se morale države članice osredotočiti pri razvoju svojega nabora znanj in spretnosti;

14.  poziva Komisijo, Svet in države članice, naj spremljajo izzive, s katerimi se srečuje evropska industrija in, kadar je to primerno, obravnavajo ta vprašanja v razvoju ustreznih pobud politike v skladu z načelom subsidiarnosti;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

• [1]  http://www.ccre.org/docs/Note_CCRE_Dexia_EN.pdf