PREDLOG RESOLUCIJE o mednarodnih standardih računovodskega poročanja: MSRP 9
30.9.2016 - (2016/2898(RSP))
v skladu s členom 128(5) Poslovnika
Roberto Gualtieri v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
B8-1060/2016
Resolucija Evropskega parlamenta o mednarodnih standardih računovodskega poročanja: MSRP 9
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov[1],
– ob upoštevanju osnutka uredbe Komisije (EU) št. .../... o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 9,
– ob upoštevanju Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 9 (MSRP 9) o finančnih instrumentih, kot ga je 24. julija 2014 izdal Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB), nasveta Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) o podpori za ta standard[2], ocene te svetovalne skupine o tem standardu glede na načelo resničnosti in poštenosti ter pisem s komentarjem Evropske centralne banke (ECB) in Evropskega bančnega organa (EBA) o podpori za ta mednarodni standard računovodskega poročanja,
– ob upoštevanju sprememb MSRP 4, ki jih je 12. septembra 2016 izdal IASB, z naslovom Uporaba MSRP 9 „Finančni instrumenti“ z MSRP 4 „Zavarovalne pogodbe“,
– ob upoštevanju poročila Philippa Maystadta iz oktobra 2013 z naslovom „Ali bi morali standardi MSRP biti bolj evropski?“,
– ob upoštevanju izjave voditeljev G-20 z dne 2. aprila 2009,
– ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni za finančni nadzor v EU, ki ji je predsedoval Jacques de Larosière, z dne 25. februarja 2009,
– Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. junija 2016 o oceni mednarodnih računovodskih standardov (MRS) ter dejavnosti Fundacije za mednarodne standarde računovodskega poročanja (Fundacija MSRP), Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) in Odbora za zaščito javnega interesa (PIOB)[3],
– ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) z dne 8. januarja 2016 o posledicah uvedbe MSRP 9 za finančno stabilnost – zahteva za analizo in pisma z odgovorom z dne 29. februarja 2016,
– ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve komisarju za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov z dne 16. junija 2016 o podpori MSRP 9 in pisma z odgovorom z dne 15. julija 2016,
– ob upoštevanju študij za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve o MSRP 9 (Merila za sprejemanje MSRP glede na MSRP 9, Pomen MSRP 9 za finančno stabilnost in nadzorna pravila, Oslabitve grških državnih obveznic v skladu z MRS 39 in MSRP 9: študija primera in Obračunavanje, ki temelji na pričakovanih izgubah, za oslabitev finančnih instrumentov: pristopa FASB in IASB MSRP 9),
– ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o mednarodnih standardih računovodskega poročanja: MSRP 9 (O-000115/2016 – B8-0721/2016),
– ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,
– ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,
A. ker se je vloga mednarodnih standardov računovodskega poročanja, zlasti pravil glede pripoznavanja izgub bančnega sistema, pri finančni stabilnosti in rasti zaradi svetovne finančne krize znašla na agendi G-20 in EU; ker sta skupina G-20 in de Larosièrjevo poročilo izpostavila glavne pomanjkljivosti v zvezi z računovodskimi standardi pred krizo, vključno s procikličnostjo, ki je nastala zaradi načela vrednotenja po tržnih cenah in pripoznavanja dobička in izgube, podcenjevanjem kopičenja tveganja v obdobjih izboljšanja konjunkturnega cikla in pomanjkanjem skupne in pregledne metodologije za vrednotenje nelikvidnih in oslabljenih sredstev;
B. ker je IASB izdal MSRP 9 – Finančni instrumenti, s čimer se je odzval na nekatere vidike finančne krize in njen učinek na bančni sektor; ker bo MSRP 9 začel veljati 1. januarja 2018 in bo nadomestil MRS 39;
C. ker je bil nasvet EFRAG o podpori MSRP 9 pozitiven s številnimi pripombami v zvezi z uporabo poštene vrednosti v primeru pretresov na trgih, pomanjkanjem konceptualne podlage v zvezi s pristopom oblikovanja rezervacij za izgube v obdobju 12 mesecev in nezadovoljivimi rezervacijami za dolgoročne naložbe; ker je bil v nasvetu izražen pridržek glede uporabnosti standarda za zavarovalni sektor, saj se datuma začetka veljavnosti MSRP 9 in prihodnjega standarda o zavarovanju MSRP 17 razlikujeta;
D. ker obstaja nesoglasje glede učinka obračunavanja po pošteni vrednosti na dolgoročne naložbe in o tem poteka razprava, k čemur botruje tudi pomanjkanje kvantitativne ocene učinka o tej temi;
E. ker bi se pripoznanje nerealiziranih dobičkov z obračunavanjem po pošteni vrednosti lahko obravnavalo kot kršitev direktive o ohranjanju kapitala in računovodske direktive; ker Komisija trenutno izvaja primerjavo praks držav članic glede razdelitve dividend;
F. ker mora biti načelo preudarnosti vodilno načelo za vsak računovodski standard;
G. ker se zdi, da je novi standard enako oz. še bolj zapleten kot njegov predhodnik, MRS 39; ker je bil prvotni cilj poenostavitev;
H. ker bo prihodnji novi standard o zavarovanju MSRP 17, ki bo nadomestil MSRP 4, verjetno začel veljati po letu 2020; ker so bili izraženi pomisleki glede neusklajenosti datumov začetka veljavnosti MSRP 9 in MSRP 17; ker je IASB izdal zadnje spremembe MSRP 4 v septembru 2016 in ponudil dve možni rešitvi: pristop nadgradnje („overlay approach“) in začasna izjema na ravni subjekta, ki poroča;
I. ker je Odbor za ekonomske in monetarne zadeve pregledal MSRP 9 – Finančni instrumenti, s tem, ko je organiziral javno predstavitev, naročil štiri študije o MSRP 9 in organiziral nadzorne dejavnosti v odboru ter dejavnosti svoje stalne skupine za MSRP;
1. ugotavlja, da je MSRP 9 – Finančni instrumenti eden pomembnejših odzivov IASB na finančno krizo; ugotavlja, da prizadevanja za njegovo izvajanje že potekajo;
2. priznava, da MSRP 9 prinaša izboljšave v primerjavi z MRS 39, saj se model oslabitve, ki temelji na nastalih izgubah, spremeni v model oslabitve, ki temelji na pričakovanih izgubah, s čimer se obravnava problem „premalo in prepozno“ pri postopku pripoznavanja izgub pri posojilih; ugotavlja pa, da MSRP 9 zahteva veliko presoje v računovodskem procesu; poudarja, da se mnenja revizorjev na tem področju zelo razlikujejo, malo pa je konkretnih smernic; zato poziva, naj evropski nadzorni organi v sodelovanju s Komisijo in EFRAG razvijejo smernice, da bi preprečili zlorabe diskrecije pri upravljanju;
3. želi spomniti na zahteve, povezane z MSRP 9, ki jih je podal v zgoraj omenjeni resoluciji z dne 7. junija 2016, vendar ne nasprotuje Uredbi Komisije o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 9;
4. opozarja, da je za pristop boljše pravne ureditve potrebna ocena učinka; ugotavlja, da ni ustreznih kvantitativnih ocen učinka za MSRP 9, kar je delno posledica pomanjkanja zanesljivih podatkov; poudarja, da je treba pridobiti boljši vpogled v učinek MSRP 9 na bančni sektor, zavarovalniški sektor in finančne trge na splošno, pa tudi na finančni sektor kot celoto; zato ponovno zahteva, da IASB in EFRAG okrepita svoje zmogljivosti glede analize učinka, zlasti na makroekonomskem področju;
5. ponavlja zahtevo, ki jo je Odbor za ekonomske in monetarne zadeve naslovil na ESRB, glede analize posledic uvedbe MSRP 9 za finančno stabilnost; opozarja na zavezo ESRB, da se bo nanjo odzval v letu 2017; pozdravlja dejstvo, da je ESRB ustanovil novo delovno skupino za MSRP 9; opozarja na Maystadtova priporočila v zvezi z razširitvijo merila „javno dobro“, in sicer da računovodski standardi ne bi smeli ogrožati finančne stabilnosti v EU, niti ovirati njenega gospodarskega razvoja;
6. opozarja na pomen celovitega razumevanja povezav med MSRP 9 in drugimi regulativnimi zahtevami; pozdravlja oceno učinka MSRP 9 na banke v EU, ki jo pripravlja EBA, da bi bolje razumeli vpliv tega standarda na regulativni kapital, njegovo povezanost z drugimi bonitetnimi zahtevami in kako se institucije pripravljajo za uporabo MSRP 9; ugotavlja, da bi zmanjšanje navadnega lastniškega temeljnega kapitala verjetno najbolj prizadelo banke, ki uporabljajo standardizirani pristop; zato poziva Komisijo, naj predlaga ustrezne ukrepe v bonitetnem okviru do konca leta 2017, na primer, da se v uredbo o kapitalskih zahtevah postopno uvede ureditev, ki bo ublažila učinek novega modela oslabitve, za triletno obdobje ali dokler ni vzpostavljena ustrezna mednarodna rešitev in preprečila morebitne nenadne in neutemeljene učinke na kapitalski količnik in posojanje bank;
7. ugotavlja, da datuma začetka veljavnosti MSRP 9 in prihodnjega novega MSRP 17 o zavarovanju nista usklajena; ugotavlja, da je IASB izdal spremembe MSRP 4, v katerih obravnava nekatere pomisleke, zlasti v zvezi z možnostjo uporabe pristopa odloga; poziva Komisijo, naj ob podpori EFRAG natančno, zadovoljivo in ustrezno obravnava to vprašanje in zagotovi enake konkurenčne pogoje v EU;
8. poudarja pomen dolgoročnih naložb za gospodarsko rast; je zaskrbljen, da bi računovodska obravnava nekaterih finančnih instrumentov, ki se neposredno ali posredno posedujejo kot dolgoročne naložbe, zlasti lastniški kapital, v skladu z MSRP 9 utegnila biti v nasprotju s splošnim namenom spodbujanja dolgoročnih naložb; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo MSRP 9 koristil dolgoročni naložbeni strategiji EU ter zmanjšal procikličnost in spodbude za pretirano prevzemanje tveganj; poziva Komisijo, naj predloži oceno najkasneje do decembra 2017;
9. pozdravlja pobudo za primerjavo praks držav članic glede razdelitve dividend, ki jo trenutno izvaja Komisija; poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost MSRP 9 z direktivo o ohranjanju kapitala in računovodsko direktivo in po potrebi sodeluje z IASB ter nacionalnimi organi in organi tretjih držav, ki določajo standarde, da bi pridobila njihovo podporo za spremembe ali, če te podpore ne bi dali, da bi ustrezne spremembe zagotovili z zakonodajo EU;
10. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z evropskimi nadzornimi organi, Evropsko centralno banko, ESRB in EFRAG pozorno spremlja izvajanje MSRP 9 v EU, pripravi naknadno oceno učinka najpozneje do junija 2019 in jo predloži Evropskemu parlamentu ter deluje v skladu z njegovimi stališči;
11. poziva IASB, naj opravi pregled po začetku izvajanja MSRP 9, da se ugotovijo in ocenijo neželeni učinki standarda, zlasti na dolgoročne naložbe;
12. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji.
- [1] UL L 243, 11.9.2002, str. 1.
- [2] http://www.efrag.org/Assets/Download?assetUrl=%2Fsites%2Fwebpublishing%2FSiteAssets%2FEndorsement%2520Advice%2520on%2520IFRS%25209.pdf.
- [3] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0248.