PREDLOG RESOLUCIJE o sklenitvi celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani
8.2.2017 - (2017/2525(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Gianni Pittella, Sorin Moisă v imenu skupine S&D
B8-0143/2017
Resolucija Evropskega parlamenta o sklenitvi celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predlaganega sporazuma o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu (v nadaljnjem besedilu: sporazum CETA) med Kanado in Evropsko unijo,
– ob upoštevanju predloga sklepa Sveta o sklenitvi celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani,
– ob upoštevanju skupne izjave s 16. vrha EU-Kanada z dne 30. oktobra 2016,
– ob upoštevanju skupnega razlagalnega instrumenta o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu (CETA) med Kanado ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami z dne 27. oktobra 2016,
– ob upoštevanju 38 izjav, ki bodo vključene v zapisnik seje Sveta z dne 27. oktobra 2016,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o trgovinskih odnosih med EU in Kanado[1],
– ob upoštevanju končnega poročila iz presoje vplivov na trajnost v zvezi s pogajanji o sporazumu CETA iz junija 2011,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Trgovina za vse – za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko" (COM(2015)0497),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. junija 2016 o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2015 o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb[3],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih[4],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih[5],
– ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti njenih členov 207(3), 218 in 168 ter člena 191, ki se nanaša na previdnostno načelo,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker so se pogajanja med EU in Kanado o sporazumu CETA po sedmih letih pogajanj zaključila oktobra 2014, končni podpis pa se je zgodil 30. oktobra 2016;
B. ker je sporazum CETA prvi celoviti gospodarski sporazum EU z visoko industrializiranim zahodnim gospodarstvom, ki izvoznikom EU ponuja nove izvozne priložnosti, s katerimi bi lahko spodbudili delovna mesta in rast v EU; ker obstaja tveganje negativnih učinkov v nekaterih občutljivih sektorjih;
C. ker sta EU in Kanada podobno misleči partnerici, ki imata iste temeljne vrednote, vključno s spoštovanjem človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države, spoštovanjem človekovih pravic in varovanjem zdravja, varnosti in okolja, pa tudi kulturne in jezikovne raznolikosti ter svobode in pluralnosti medijev, ki so vse navedene v preambuli sporazuma CETA;
D. ker sporazum CETA predvideva odpravo tarif za 98,6 % vseh kanadskih tarifnih postavk in 98,7 % tarifnih postavk EU ter popolno odpravo industrijskih tarif; ker bo Kanada po začetku veljavnosti sporazuma CETA odpravila 90,9 % tarifnih postavk za kmetijstvo, EU pa 93,8 %, pri čemer bodo nekateri občutljivi proizvodi vključeni prek tarifnih kvot ali popolnoma izključeni, EU pa bo povečala svoje uvozne kvote za prašičje meso in goveje meso brez hormonov; ker bodo s sporazumom CETA kanadske province prvič odprle trge javnih naročil za tuje ponudnike, kar pomeni več priložnosti za EU; ker sporazum CETA dovoljuje uporabo okoljskih in delovnih meril v javnih naročilih;
E. ker bo sporazum CETA izboljšal mobilnost delavcev, saj bodo podjetja laže začasno premeščala osebje med EU in Kanado, hkrati pa bo spodbujal sporazume o vzajemnem priznavanju, ki bodo kvalificiranim delavcem omogočili delo v EU in Kanadi;
F. ker so nenehne kritike in skeptičen odnos javnosti do metode trgovinskih pogajanj pripeljali do večje ravni preglednosti v drugih trgovinskih sporazumih EU, z boljšim dostopom do dokumentov, rednim poročanjem o pogajanjih in boljšo komunikacijo; ker bi bilo treba doseči nadaljnje izboljšave; ker so pogajanja o sporazumu CETA pokazala, da trgovinskih sporazumov ni več mogoče sklepati za zaprtimi vrati;
G. ker sta kanadski in Evropski parlament dejavno spremljala in oblikovala pogajanja ter v celotnem procesu izražala ideje in pomisleke, ki so temeljili na povratnih informacijah in sodelovanju z državljani, sindikati, malimi in srednjimi podjetji ter drugimi skupinami civilne družbe;
H. ker bodo organizacije civilne družbe vključene v razprave o vidikih trajnostnega razvoja v sporazumu prek foruma civilne družbe, ustanovljenega v okviru sporazuma CETA, in ker mora sestava forumov civilne družbe vedno spodbujati uravnoteženo zastopanost ustreznih deležnikov in drugih zainteresiranih strank; ker je sporazum CETA eden od prvih trgovinskih sporazumov EU, ki vključuje obveznost vsake pogodbenice, da upošteva pripombe javnosti o vprašanjih trajnostnega razvoja, povezanih s sporazumom;
I. ker je prosta in pravična trgovina pomembno prispeva k blaginji in se lahko uporablja kot sredstvo za spodbujanje agende za socialno pravičnost in trajnostni razvoj v EU in po svetu; ker bi sporazum CETA lahko pomenil priložnost za EU in njene države članice, da v svojih trgovinskih sporazumih še naprej spodbujajo skupne visoke standarde EU, zlasti na področju delavskih pravic, varstva okolja, pravic potrošnikov in socialnega skrbstva; ker sporazum CETA sicer ne vključuje mehanizma na osnovi sankcij za popravo kršitev, vendar sta se stranki dogovorili, da bosta to vprašanje obravnavali ob zgodnjem pregledu;
J. ker je prosta trgovina kot bistveni element globalizacije v središču javne razprave, pri čemer civilna družba izraža pomisleke glede možnih negativnih učinkov sporazuma CETA na potrošnike in glede tega, da bi največjo korist utegnile imeti korporacije; ker različne študije, ki uporabljajo različne metodologije, kažejo različne rezultate glede vpliva sporazuma CETA na ustvarjanje novih delovnih mest; ker je treba v EU obstoječe mehanizme, ki lahko pomagajo delavcem, ki so izgubili delo zaradi globalizacije, da se prilagodijo novim priložnostim in spremembam, tudi takim, ki izhajajo iz trgovinskih sporazumov, kot je sporazum CETA, še naprej izboljševati in dopolnjevati z dodatnimi mehanizmi za predvidevanje negativnih učinkov;
K. ker sporazum CETA ohranja sposobnost EU in njenih držav članic, da sprejemajo in izvajajo svoje zakone in predpise za uresničevanje legitimnih ciljev javne politike, kot so varstvo in spodbujanje javnega zdravja, socialne storitve, izobraževanje, varnost, okolje, javna morala, socialno varstvo in varstvo potrošnikov, zasebnost, varstvo podatkov in spodbujanje kulturne raznolikosti; ker sta EU in Kanada namenila posebno pozornost zagotavljanju, da besedilo sporazuma CETA in skupni razlagalni instrument izrecno odražata njuno skupno razumevanje, da vladam in parlamentom ne bi smeli preprečevati in da jim tudi nihče ne bo preprečeval uresničevanja legitimnih javnih politik;
L. ker CETA priznava pravice držav članic na vseh ravneh, da določajo in zagotavljajo javne storitve na področjih, kot so nacionalna zdravstvena dejavnost, izobraževanje, socialno varstvo, stanovanjska politika in oskrba z vodo; ker si EU in njene države članice si pridržujejo pravico, da sprejemajo ali spreminjajo kateri koli ukrep glede teh storitev, za katere so namenjena javna finančna sredstva ali katera koli oblika javne podpore; ker je Parlament že v svoji resoluciji z dne 8. junija 2011 zavzel stališče, da bi morala uporaba „pristopa negativnega seznama“ v sporazumu CETA šteti za izjemo ter da je ne bi smeli uporabljati kot precedens za prihodnja trgovinska pogajanja; ker splošni sporazum Svetovne trgovinske organizacije o trgovini s storitvami (GATS) temelji na pristopu pozitivnega seznama;
M. ker je še vedno prisoten dvom glede potrebe po mehanizmu za reševanje sporov o naložbah med dvema zrelima demokracijama; ker je sporazum CETA prvotno vključeval ad hoc zasebne arbitražni sistem (tako imenovani mehanizem reševanja sporov med vlagatelji in državo) (mehanizem ISDS), ki je bil predmet obsežne javne kritike, saj ni zagotavljal pravilnega ravnotežja med zaščito vlagateljev in varovanjem pravice in možnosti EU in držav članic, da sprejemajo zakone v javnem interesu, poleg tega pa mu je primanjkovalo preglednosti in jamstev glede nepristranskosti in strokovni usposobljenosti arbitrov;
N. ker je Parlament sledeč aktivni vlogi skupine S&D v Evropskem parlamentu ter pomislekom javnosti in civilne družbe glede mehanizma ISDS zahteval, da je treba mehanizem opustiti, kar je septembra 2015 privedlo do predloga Komisije, da se mehanizem ISDS nadomesti s sistemom sodišča za naložbe (sistem ICS); ker sistem ICS v sporazumu CETA pomeni velik korak naprej v načinu reševanja naložbenih sporov, saj zagotavlja vzpostavitev stalnega sodišča s sistemom s sodniki, ki se dodelijo naključno za vsak primer posebej, stalnim prizivnim sodiščem, strogimi pravili o navzkrižju interesov in kodeksom ravnanja, ki ga izvršuje predsednik Mednarodnega sodišča; ker je treba nadaljnje elemente sistema ICS izboljšati še pred izdajo končnega obvestila o začetku veljavnosti sporazuma CETA v skladu s členom 30.7(2), med drugim so potrebne nadaljnje izboljšave pri imenovanju sodnikov in njihovih prejemkih, celovit sklop pravil etičnega ravnanja in mehanizem sankcij v primeru neupoštevanja teh pravil;
O. ker so v sporazumu CETA izboljšane nekatere materialne določbe o zaščiti naložb; ker okrepljene določbe v zvezi s preglednostjo zagotavljajo zadostna jamstva, da se spori ne bodo več reševali za zaprtimi vrati; ker bodo spremenjene določbe o zaščiti naložb in sistem ICS, kot so določeni v sporazumu CETA, nadomestili osem obstoječih dvostranskih sporazumov o naložbah med državami članicami in Kanado, ki so v preteklosti zbujali pomisleke zaradi pomanjkanja preglednosti in zadostnih zaščitnih ukrepov glede pravice vlad, da sprejemajo zakone, in ki vključujejo škodljiv mehanizem ISDS;
P. ker je izrecno priznavanje pravice do sprejemanja zakonov, ki je bilo prvotno le v preambuli sporazuma CETA, v končno besedilo vključeno z namenom, da se prepreči tveganje tako imenovane ohromitve sprejemanja zakonodaje, ko se vladam dozdeva, da jim preprečujejo izvajanje legitimne javne politike in sprejemanje zakonov z namenom uresničevanja legitimnih ciljev javne politike na področjih, kot so javno zdravje, varnost, okolje, javna morala, socialno varstvo in varstvo potrošnikov ter spodbujanje kulturne raznolikosti;
Q. ker se je belgijska vlada zavezala, da bo zaprosila za oceno sistema ICS Evropsko sodišče, da preveri njegovo skladnost z zakonodajo EU;
R. ker naj bi Komisija uradno zahtevala mandat za začetek pogajanj o večstranskem sodišču za naložbe pred koncem leta 2017; ker bodo nacionalni parlamenti to upoštevali pri oceni sporazuma CETA v nacionalnih parlamentih v prihodnjih letih; ker mora Evropski parlament imeti ključno vlogo pri določanju stališča EU v celotnem procesu pogajanj;
S. ker sta EU in Kanada v sporazumu CETA potrdili njun skupni cilj, da bosta z drugimi trgovinskimi partnericami dosegli vzpostavitev večstranskega naložbenega sodišča in prizivnega mehanizma; ker sta se EU in Kanada 13. decembra 2016 v Ženevi srečali s predstavniki tretjih držav, da bi skupaj predlagali vzpostavitev enotnega stalnega organ za odločanje o naložbenih sporih, s čimer bi se oddaljili od ad hoc sistema reševanja sporov med vlagatelji in državo, ki je trenutno vključen v približno 3 200 sporazumov o naložbah, ki veljajo sedaj; ker bi to moralo vključevati tudi preučitev možnosti, da bi ta večstranski organ uporabljali tudi drugi akterji za tožbe zoper vlagatelje;
T. ker se je Kanada zavezala k nadaljnjim, trajnim prizadevanjem za ratifikacijo in izvajanje vseh temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela, tri jih je namreč ratificirala v postopku pogajanj za sporazum CETA; ker je Kanada začela, vendar še ni zaključila notranjih postopkov, da bi ratificirala konvencijo št. 98 o pravici do organiziranja in kolektivnega pogajanja;
U. ker bo 145 evropskih geografskih označb, ki so bile do sedaj v veliki meri nezaščitene, na kanadskem trgu zaščitenih, z možnostjo razširitve na nove geografske označbe, da bi zaščitili nekatere najbolj znane proizvode EU, povečali priložnosti za mala in srednja podjetja in potrdili varstvo potrošnikov; ker CETA ne pomeni spremembe zakonodaje EU v zvezi z oceno tveganja in odobritvijo, označevanjem in sledljivostjo gensko spremenjenih živil; ker sta uporaba gensko spremenjenih organizmov in kemična obdelavo v EU še naprej sporni;
V. ker bo skupni odbor sporazuma CETA, ki mu sopredsedujeta kanadski minister za mednarodno trgovino in evropski komisar za trgovino, združeval predstavnike obeh partneric, ki bodo nadzorovali in olajševali izvajanje in uporabo sporazuma in nadzirali delo specializiranih odborov in drugih organov, ustanovljenih v okviru tega sporazuma; ker njegove odločitve ne zahtevajo niti ne pomenijo obveznosti za institucije EU, da sprejmejo ali spremenijo zakonodajo EU; ker je treba pristojnosti Evropskega parlamenta, ki jih določajo Pogodbe EU, v celoti spoštovati; ker mora imeti Parlament ustrezno priložnost, da natančno pregleduje izvajanje sporazuma CETA, zlasti sklepe Skupnega odbora;
1. meni, da mora trgovinska politika EU ob povečevanju možnosti EU za izvoz prispevati k ustvarjanju dostojnih delovnih mest, trajnostnemu razvoju, spoštovanju standardov EU, zagotavljanju javnih storitev ter spoštovanju demokratičnih postopkov; meni, da so cilji sporazuma CETA podlaga za oblikovanje postopno zasnovanega svetovnega trgovinskega programa, ki bo temeljil na skupnih vrednotah EU in Kanade, vključno z varstvom človekovih pravic in visokimi standardi varstva potrošnikov, delavcev in okolja; poudarja, da sta se Kanada in EU dogovorili, da za namene spodbujanja trgovine in privabljanja naložb ne bosta slabili ali nižali ravni varstva delavcev in okolja;
2. obžaluje, da v besedilu sporazuma CETA ni jasno navedeno, da njegove določbe ne urejajo obstoječih in morebitnih prihodnjih javnih storitev; vseeno pozdravlja zaveze vseh pogodbenic, da EU in vlade njenih držav članic na vseh ravneh ohranijo pravico za določanje, zagotavljanje in urejanje javnih storitev, med drugim na področju zdravja, izobraževanja, socialnih storitev, stanovanj in oskrbe z vodo; opozarja, da sporazum CETA od vlad ne zahteva privatizacije katere koli storitve in ne preprečuje, da bi že privatizirane storitve spet prišle v javno last, upravljanje ali pod katero drugo obliko javnega nadzora; meni, da je uporaba pozitivnega seznama na podlagi Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS) načeloma vedno zaželena;
3. je seznanjen, da sporazum CETA vsebuje zavezanost trgovini in trajnostnemu razvoju, vključno z zavezo, da bo dosežena najvišja raven varstva pravic delavcev in okolja; obžaluje, da v sporazum ni bil vključen mehanizem na podlagi sankcij; vseeno pričakuje, da bo prinesel otipljive pozitivne rezultate, da bi dosegli kar največje koristi za delavce in okolje; zato poziva obe pogodbenici, naj do sredine leta 2017 pripravita predlog za okrepitev učinkovite izvršljivosti določb sporazuma CETA na področju trgovine, dela in okolja, zlasti z uvedbo ustreznega mehanizma sankcij; poudarja, da morajo imeti pri ocenjevanju in pregledu izvajanja sporazuma izrazito pomembno vlogo deležniki, vključno s sindikati, delavskimi organizacijami in okoljskimi skupinami, zlasti prek foruma civilne družbe in nacionalnih svetovalnih skupin; poudarja, da ocenjevanja in pregledovanja delovnih in okoljskih standardov ne bi smela vsebovati le poglavja, ki ta vprašanja posebej obravnavajo, temveč bi ju bilo treba upoštevati horizontalno na teh in drugih področjih sporazuma, kot so naložbe, trgovina s storitvami, regulativno sodelovanje in javna naročila na področju delovnih in okoljskih standardov; poziva države članice, naj v celoti podprejo te reforme predpisov o trgovini in trajnostnem razvoju;
4. ugotavlja, da je Kanada dosegla napredek pri postopku ratifikacije Konvencije MOD št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja; priznava, da so glavna načela te konvencije že zajeta v kanadskem delovnem pravu; vseeno pričakuje, da bo konvencija v celoti ratificirana čim prej, in poziva Svet, naj v skladu s členom 30.7(2) ne pošlje obvestila o začetku veljavnosti sporazuma CETA, dokler Kanada ne zaključi postopka njene ratifikacije;
5. je seznanjen, da se bo še naprej uporabljalo„previdnostno načelo“ EU, kot je določeno Pogodbah EU, s čimer bodo EU in države članice ohranile pravico, da uporabljajo svoja temeljna načela v zvezi z regulativnimi dejavnostmi; meni, da je zelo pomembna izjava Komisije v zvezi z ohranitvijo previdnostnega načela v sporazumu CETA (izjava 7 med izjavami, ki se vključijo v zapisnik Sveta), zlasti navedba, da nobena določba v sporazumu CETA ne preprečuje uporabe previdnostnega načela v Evropski uniji, kot je določeno v Pogodbi o delovanju Evropske unije; odločno poudarja, da mora biti ves uvoz iz Kanade v EU v skladu z vsemi standardi EU; ugotavlja, da je regulativno sodelovanje v okviru sporazuma CETA možno na prostovoljni podlagi; poudarja, da sodelovanje ne bi smelo ogrožati notranjega zakonodajnega postopka v EU, vključno z ustreznimi posvetovanji z deležniki v EU, niti ne bi smelo kakor koli vplivati na pristojnosti Parlamenta na podlagi pogodb EU;
6. opozarja, da sporazum CETA določa standarde za zaščito naložb in se izrecno sklicuje na pravico vlad do zakonodajnega urejanja za doseganje legitimnih ciljev politike na področjih, kot so varstvo javnega zdravja in varnosti, okolja, javne morale, socialno varstvo in varstvo potrošnikov ter spodbujanje in varstvo kulturne raznolikosti; želi spomniti na izrecno priznanje pogodbenic sporazuma CETA, da v primeru, da pogodbenica neko področje zakonodajno ureja na način, ki škoduje neki naložbi ali je v nasprotju s pričakovanji vlagatelja glede dobička, to ne pomeni kršitve standardov za zaščito naložb in zato ne zahteva odškodnine; kljub temu priznava, da v sporazumu tveganje ohromitve sprejemanja zakonodaje ni v celoti odpravljeno; poziva Komisijo, naj po potrebi v celoti izkoristi zavezujočo razlago standardov za zaščito naložb ter tako zagotovi, da bo razlaga odražala voljo EU in Kanade, zapisano v skupnem razlagalnem instrumentu, da sporazum CETA ne sme voditi v ugodnejšo obravnavo tujih vlagateljev kot pa domačih;
7. zahteva, naj bo Evropski parlament v celoti vključen v vse faze vzpostavitve sistema sodišč za naložbe in njegovih prihodnjih pregledov, kar vključuje tudi imenovanje sodnikov sodišča in prizivnega sodišča ter zagotavljanje njihove neodvisnosti in kompetenc ter nadzor nad organizacijskimi vidiki, kot so plačila sodnikov; zahteva, naj Komisija in Svet zagotovita sodelovanje Parlamenta v določanju podrobnih pravil ravnanja, ki bodo veljala za kandidate za imenovanje za člane sodišča in prizivnega sodišča, ter mehanizma sankcij za primere nespoštovanja teh pravil, da bi zagotovili popolno spoštovanje neodvisnosti sodne pristojnosti teh oseb; obžaluje, da določbe o vzpostavitvi sistema sodišč za naložbe, vključno z vsemi omenjenimi vidiki, niso bile dokončno oblikovane pred predložitvijo besedila sporazuma Evropskemu parlamentu v odobritev; poziva države članice, naj v celoti podprejo ukrepe za izvajanje sistema sodišč za naložbe;
8. je seznanjen, da se je belgijska vlada zavezala zadevo predati Sodišču, da bi to preverilo skladnost sistema sodišč za naložbe s pravom EU; poziva Parlament, naj na podlagi člena 141(4) Poslovnika predloži pisne pripombe v zvezi s to prihodnjo sodno zadevo;
9. izraža veliko zadovoljstvo, da je Kanada v celoti sprejela cilj, da se za zaščito naložb doseže večstranska rešitev, in da je postala tesnejša partnerica EU pri aktivnem prispevanju k doseganju te rešitve, katere namen je odpraviti neskladnost in razdrobljenost na tisoče različnih mednarodnih sedaj veljavnih naložbenih sporazumov po vsem svetu; meni, da je novi sistem sodišč za naložbe, dogovorjen v sporazumu CETA, vmesni korak k temu cilju, in poziva, naj se obdobje do začetka polne veljavnosti sporazuma, v katerem se novi sistem ne bo začasno uporabljal, izkoristi za uvedbo vseh ukrepov, potrebnih za popolno zaščito neodvisnosti javno imenovanih sodnikov in zagotovitev ustreznih etičnih pravil;
10. poziva Komisijo, naj Parlament redno obvešča o začasni uporabi sporazuma CETA, tako da vsako leto javno predstavi podrobno poročilo o izvajanju, da bi zagotovili, da bo sporazum vodil v ustvarjanje dostojnih delovnih mest, uveljavljanje pravic delavcev ter varstvo okolja; ponovno poziva Komisijo, naj določi posebne kazalnike za spremljanje izvajanja sporazumov, kot je CETA, in njegovih učinkov na uspešnost različnih panog in sektorjev EU, kar zadeva njihov tržni delež;
11. ugotavlja, da v sporazumu CETA za nekatere občutljive kmetijske sektorje, kot so sektor govejega in svinjskega mesa, veljajo tarifne kvote; želi spomniti, da je Komisija v študiji o kumulativnem učinku prihodnjih trgovinskih sporazumov na kmetijstvo EU opozorila na izjemno občutljivost teh proizvodov in da jih je treba zaščititi; pričakuje, da bo v trgovinski politiki EU posebna pozornost namenjena občutljivim vidikom lokalne proizvodnje in družinskih kmetij;
12. opozarja, da so številne države v razvoju upravičene do trgovinskih preferencialov EU in Kanade; zato poziva Komisijo, naj natančno spremlja možne učinke sporazuma CETA na države v razvoju, zlasti v zvezi z morebitno erozijo preferencialov, preusmeritvijo trgovine in njihovim doseganjem ciljev trajnostnega razvoja; poziva Komisijo, naj podpre pobude, ki spodbujajo vključevanje držav v razvoju v svetovne vrednostne verige, in priložnosti v okviru sporazuma CETA, tako da uporabi ustrezne instrumente za razvoj, kot je pomoč za trgovino;
13. izraža pohvalo EU in Kanadi v zvezi z njuno skupno zavezo, da bosta v okviru sporazuma CETA sodelovali in prevzeli vodilno vlogo na področju okoljskih vprašanj, povezanih s trgovino, zlasti v zvezi z izvajanjem pariškega sporazuma; poziva Komisijo, naj uporabi mehanizem pregleda, da bi dodatno pojasnila konkretne možnosti za sodelovanje v okviru sporazuma, tudi pri uporabi mehanizma na podlagi sankcij, zlasti v zvezi s cilji zmanjševanja emisij toplogrednih plinov;
14. meni, da bi morali biti ključni standardi preglednosti v zvezi z davčno ureditvijo zavezujoči ter da bi morala trgovinska politika in trgovinski sporazumi EU temeljiti na njih; poziva Komisijo, naj v vse trgovinske sporazume in sporazume o partnerstvu vključi določbe o dobrem davčnem upravljanju, ki se nanašajo zlasti na upoštevanje ustreznih priporočil Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) na področju obdavčitve (npr. pobuda za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička) in zagotavljajo, da podjetja ali posredniki ne bodo mogli zlorabiti trgovinskih sporazumov in sporazumov o partnerstvu za izogibanje davkom ali njihovo utajo ali za pranje denarja iz nezakonitih dejavnosti;
15. zahteva, naj se v prihodnjem medinstitucionalnem sporazumu o mednarodnih pogajanjih Parlamentu podelijo polne pristojnosti za nadzor nad izvajanjem sporazuma CETA, še posebej s sklepom skupnega odbora;
16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, zvezni vladi in parlamentu Kanade ter vladam in parlamentom kanadskih provinc in ozemelj.
- [1] UL C 380E , 11.12.2012, str. 20.
- [2] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0299.
- [3] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0252.
- [4] UL C 99E , 3.4.2012, str. 31.
- [5] UL C 99E , 3.4.2012, str. 101.