Predlog resolucije - B8-0236/2017Predlog resolucije
B8-0236/2017

PREDLOG RESOLUCIJE o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi

29.3.2017 - (D049280 – 2017/2624(RSP))

v skladu s členom 106(2) in (3) Poslovnika

Bart Staes, Guillaume Balas, Lynn Boylan, Eleonora Evi, Sirpa Pietikäinen v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Postopek : 2017/2624(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B8-0236/2017
Predložena besedila :
B8-0236/2017
Razprave :
Sprejeta besedila :

B8-0236/2017

Resolucija Evropskega parlamenta o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi

(D049280 – 2017/2624(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D049280),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi[1] ter zlasti členov 7(3), 9(2) in 21(2) Uredbe,

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 27. januarja 2017 in na podlagi katerega mnenje ni bilo sprejeto, ter glasovanja v odboru za pritožbe, ki je potekalo 27. marca 2017 in na podlagi katerega mnenje prav tako ni bilo sprejeto,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[2],

–  ob upoštevanju mnenja[3], ki ga je 15. julija 2016 sprejela Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in ki vključuje ločeno mnenje, ter predhodnih mnenj te agencije o koruzi z eno samo transformacijo Bt11 (ki izraža beljakovini Cry1Ab in PAT), 59122 (ki izraža beljakovine Cry34Ab1, Cry35Ab1 in PAT), MIR604 (ki izraža beljakovini mCry3A in PMI), 1507 (ki proizvaja beljakovini Cry1F in PAT) in GA21 (ki izraža beljakovino mEPSPS),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov[4],

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

Vloga

A.  ker je družba Syngenta 1. julija 2011 pri pristojnem nemškem organu v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 oddala vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg; ker vloga zajema tudi dajanje gensko spremenjene koruze Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21 na trg, in sicer v obliki proizvodov, ki so iz nje sestavljeni ali jo vsebujejo ter se poleg uporabe za živila in krmo uporabljajo kot vsa druga koruza, v kar pa ni zajeto gojenje;

B.  ker je družba Syngenta 21. februarja 2014 razširila obseg vloge in vanj vključila vse podkombinacije posamičnih genskih transformacij, ki jih vsebuje koruza Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, razen podkombinacije 1507 × 59122, ki je že odobrena s Sklepom Komisije 2010/432/EU[5];

C.  ker je družba Syngenta 31. marca 2016 obseg vloge posodobila in iz njega izključila naslednje štiri podkombinacije, ki jih obsega druga vloga: koruza Bt11 × GA21, koruza MIR604 × GA21, koruza Bt11 × MIR604 in koruza Bt11 × MIR604 × GA21[6];

D.  ker vložnik v zvezi z 20 podkombincijami ni predložil posebnih podatkov[7];

E.  ker je uporaba kombinacij petih transformacijskih dogodkov namenjena zagotavljanju odpornosti proti škodljivim metuljem in hroščem, ki napadajo koruzo, in tolerance na herbicide, ki vsebujejo amonijev glufosinat ali glifosat[8]; ker je nameravana uporaba različnih podkombinacij podobna, odvisno od kombinacij;

Mnenje agencije EFSA

F.  ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) za gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21 in vse podkombinacije, ki jih obsega vloga, izdala pozitivno mnenje v skladu s členoma 6 in 8 Uredbe (ES) št. 1829/2003; ker mnenje EFSA vključuje ločeno mnenje;

G.  ker agencija EFSA priznava, da niso priloženi posebni podatki za vseh 20 podkombinacij, od katerih mnoge še niso bile ustvarjene, in da iz literature ni bilo mogoče pridobiti znanstvenih podatkov v zvezi s temi podkombinacijami, kljub temu pa agencija sklepa, da naj bi bilo vseh 20 podkombinacij varnih kot koruza s petimi transformacijskimi dogodki;

H.  ker agencija EFSA meni, da spremljanje transfomacijskih dogodkov po uvedbi na trg ni potrebno; ker agencija zgolj trdi, da bi bilo treba zahtevo po spremljanju obravnavati na podlagi zagotovljenih novih podatkov o izražanju beljakovine, če bi te podkombinacije ustvarili s pristopi usmerjenega križanja in jih uvozili v Unijo;

Pomisleki

I.  ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju posredovale več sto kritičnih pripomb[9]; ker se te pripombe med drugim nanašajo na: manjkajoče informacije in podatke, slabo izvedene študije, manjkajoče študije, manjkajoče dokaze, s katerimi bi izključili nekatere načine izpostavljenosti, nezadostno osnovo podatkov, npr. kar zadeva prebavljivost, manjkajočo obravnavo kombiniranih učinkov različnih beljakovinskih toksinov Bt pri presojanju alergenosti in toksičnosti, pomanjkljivosti v zvezi z načrtom preskusov na polju in statistično analizo, manjkajoča poročila o rezultatih spremljanja, pomanjkanje dokazov, da proizvod ne škoduje okolju, pomanjkanje nadaljnje ocene ugotovljenih statistično pomembnih razlik, npr. glede hranilne sestave, in nezmožnost izvedbe imunoloških testov v zvezi z morebitnim višjim alergenskim potencialom;

J.  ker Jean-Michel Wal, član odbora EFSA za gensko spremenjene organizme, v ločenem mnenju[10] trdi da: vložnik ni predložil posebnih podatkov v zvezi z 20 podkombinacijami, prav tako ni zadovoljivo obrazložil, zakaj ti podatki manjkajo oziroma zakaj niso potrebni za oceno tveganja; je to najpomembnejši razlog za ločeno mnenje, saj ne moremo imeti dve vrsti ocene tveganja, in sicer celovite, ki temelji na popolnem sklopu podatkov, in druge, pri kateri posebni podatki sploh niso na voljo in ki temelji na predpostavkah in posrednih razmislekih, ki jih je odbor za gensko spremenjene organizme izpeljal na podlagi t. i. pristopa določanja zanesljivosti dokazov in ekstrapolacije podatkov, pridobljenih za posamezne transformacijske dogodke, kombinacijo petih transformacijskih dogodkov in druge kombinacije, ki so bile zajete in ocenjene v drugih vlogah; lahko poleg tega ta primer privede do nenadzorovanega tveganja za zdravje nekaterega dela potrošnikov.

K.  ker se pravzaprav v ločenem mnenju zastavlja vprašanje, zakaj ekstrapolacija, s katero so bili ocenjeni potencialni škodljivi učinki, ni natančno opredeljena: „Merila, postopki in raven zaupanja, ki naj bi bili potrebni za ekstrapolacijo, niso podani, prav tako ni kritične ocene njenih omejitev. Ocena nastale negotovosti ni bila izvedena, npr. z uporabo verjetnostne analize, kot se priporoča v osnutkom smernic znanstvenega odbora EFSA za negotovost v znanstveni oceni EFSA (revidiran za notranje testiranje). Te pomanjkljivosti lahko spodbijajo splošno ugotovitev.“;

L.  ker je v ločenem mnenju EFSA izpostavljenih tudi več pomanjkljivosti in nasprotujočih si trditev v zvezi z vlogo, npr. dejstvo, da vložnik po eni strani omenja dejstvo, da so bile vse podkombinacije proizvedene, njihovo izražanje beljakovin pa analizirano[11], po drugi strani pa ne zagotovi podatkov o teh podkombinacijah;

M.  ker gensko spremenjene sorte koruze SYN-BTØ11-1, DAS-59122-7 in DAS-Ø15Ø7-1 izražajo beljakovino PAT, ki zagotavlja toleranco na herbicid amonijevega glufosinata; ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009; ker veljavnost odobritve glufosinata poteče 31. julija 2018[12];

N.  ker gensko spremenjena koruza MON-ØØØ21-9, kakor je opisana v vlogi, izraža beljakovino mEPSPS, ki zagotavlja toleranco na herbicide glufosinata; ker je Mednarodna agencija za raziskave raka (specializirana agencija Svetovne zdravstvene organizacije) 20. marca 2015 glifosat uvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi[13];

Postopek

O.  ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 27. januarja 2017, ni bilo sprejeto mnenje; ker je le 10 držav članic, ki predstavljajo 38,43 % prebivalstva Unije, glasovalo za, 13 držav članic pa proti, pri čemer so se štiri države članice glasovanja vzdržale: ker tudi pri glasovanju v odboru za pritožbe, ki je potekalo 27. marca 2017, mnenje ni bilo sprejeto;

P.  ker je Komisija v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme, in v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga z dne 14. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 obžalovala dejstvo, da od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 odločbe odobritve sprejema brez podpore mnenja odbora držav članic in da je vrnitev dosjeja Komisiji v končno odločanje, ki naj bi bila kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvi gensko spremenjenih živil in krme; ker je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso že večkrat označil za nedemokratično[14];

Q.  ker je Parlament 28. oktobra 2015 zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 zavrnil z obrazložitvijo, da pridelava gensko spremenjenih organizmov sicer nujno poteka na ozemlju držav članic, da pa trgovina z njimi prečka meje, kar pomeni, da je nemogoče uveljaviti nacionalno prepoved prodaje in uporabe, ki jo predlaga Komisija, brez ponovne uvedbe pregledov uvoženega blaga na mejah; ker Parlament zakonodajnega predloga ni le zavrnil, temveč je tudi Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži nov predlog;

R.  ker je že v uvodni izjavi 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, jasno določeno: „Z namenom poiskati uravnotežene rešitve bo Komisija pri razmišljanju o sprejetju drugih osnutkov izvedbenih aktov na posebej občutljivih področjih, kot so davki, zdravje potrošnikov, varnost hrane in zaščita okolja, v največji možni meri ravnala tako, da ne bo nasprotovala prevladujočemu stališču, ki se morda v odboru za pritožbe pojavi v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta.“[15];

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila iz Uredbe (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da izvedbeni sklep Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je – v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002[16] – dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali, okolja in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga;

3.  meni, da je odobritev sort, za katere niso bili predloženi varnostni podatki, ki niso bile testirane ali ki še niso bile proizvedene, pravzaprav v nasprotju z načeli splošne živilske zakonodaje iz Uredbe (ES) št. 178/2002;

4.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.