PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Afganistanu
11.12.2017 - (2017/2932(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Charles Tannock v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0678/2017
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Afganistanu,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. oktobra 2017 o strategiji EU za Afganistan,
– ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 2344 (2017) in mandata misije pomoči OZN v Afganistanu (UNAMA),
– ob upoštevanju prejšnjih izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o razmerah v Afganistanu,
– ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj, ki sta ga Evropska unija in Afganistan podpisala februarja 2017 in je začel začasno veljati 1. decembra 2017,
– ob upoštevanju rezultatov bruseljske konference o Afganistanu z dne 5. oktobra 2016,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989,
– ob upoštevanju Deklaracije OZN o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere in prepričanja iz leta 1981,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju iz septembra 1997,
– ob upoštevanju konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984,
– ob upoštevanju poročila OZN o ravnanju s priporniki, pridržanimi med konfliktom v Afganistanu, iz aprila 2017,
– ob upoštevanju ustave Islamske republike Afganistan, ratificirane januarja 2004,
– ob upoštevanju pekinških izhodišč za ukrepanje in rezultatov četrte svetovne konference o ženskah: ukrepanje za enakost, razvoj in mir, ki je potekala septembra 1995 v Pekingu (Kitajska),
– ob upoštevanju zadnjega splošnega rednega pregleda Afganistana pred zasedanjem sveta OZN za človekove pravice,
– ob upoštevanju tranzicijskega procesa (Inteqal) in desetletja preobrazbe (2015-2024),
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker Evropska unija in njene države članice v sodelovanju z mednarodnimi partnerji in afganistanskimi oblastmi podpirajo prizadevanja za odpravo nasilja in ekstremizma v Afganistanu, pa tudi obnovo, razvoj in demokratične ambicije države;
B. ker so Evropska unija in njene države članice še naprej predane miroljubnemu in vključujočemu političnemu procesu v Afganistanu, s katerim bi zagotovili trajnostni razvoj, stabilnost, varnost in enakost za vse državljane, zavzemajo pa se tudi za obravnavo vprašanj, kot sta reforma varnostnega sektorja, pri kateri bi se posvetili tudi vprašanju človekovih pravic, ter boj proti korupciji in trgovini s prepovedanimi drogami;
C. ker se je Evropska unija 16. oktobra 2017 dogovorila o novi strategiji za Afganistan ter določila štiri prednostna področja – spodbujanje miru, stabilnosti in regionalne varnosti; krepitev demokracije, pravne države in človekovih pravic ter spodbujanje dobrega upravljanja in opolnomočenja žensk; spodbujanje gospodarskega in človekovega razvoja ter obravnava izzivov, povezanih z migracijami;
D. ker je začel sporazum o sodelovanju za partnerstvo in razvoj, ki sta ga Evropska unija in Afganistan podpisala februarja 2017, začel začasno veljati 1. decembra 2017;
E. ker sta nasilje in ekstremizem kljub prizadevanjem mednarodnih in afganistanskih vojaških in varnostnih sil še vedno del vsakdanjika v Afganistanu;
F. ker je bilo leta 2016 v samomorilskih napadih, napadih z improviziranimi eksplozivnimi sredstvi ter neselektivnih zračnih in minometnih napadih vladnih sil, katerih tarča so bili domnevno uporniki, ubitih ali ranjenih več tisoč civilistov;
G. ker se je, potem ko so se bili talibani leta 2001 primorani umakniti z oblasti, dostop do zdravstvene nege in varstva v Afganistanu izboljšal, pričakovana življenjska doba pa podaljšala;
H. ker naj bi varnost Afganistana trenutno resno ogrožalo več kot dvajset uporniških skupin in terorističnih mrež, med drugim talibani, Al Kaida, Islamska država/Daiš in mreža Hakani;
I. ker je število smrtnih žrtev med civilisti zaradi bojev v Afganistanu od leta 2001 v prvi polovici leta 2017 doseglo vrhunec;
J. ker so talibani zadnjih nekaj let deležni vse večje podpore, prav tako pa so, predvsem v zadnjih mesecih, zakrivili vrsto smrtonosnih napadov na civiliste in strateške cilje, s katerimi želijo destabilizirati proces vzpostavljanja miru in demokracije v Afganistanu; ker imajo pod nadzorom več ozemlja in večji delež prebivalstva kot kadar koli po porazu leta 2001;
K. ker je misija pomoči OZN v Afganistanu (UNAMA) politična misija, ki jo je leta 2002 na prošnjo afganistanske vlade vzpostavil varnostni svet OZN, njen namen pa je pomagati afganistanski vladi in prebivalstvu pri postavljanju temeljev za trajnostni mir in razvoj države;
L. ker je bila leta 2007 vzpostavljena policijska misija EU v Afganistanu (EUPOL), da bi podprli afganistansko vlado pri ustanovitvi civilne policije; ker je misija decembra 2016 izpolnila svoj mandat;
M. ker se ocenjuje, da je v Afganistanu notranje razseljenih 1,3 milijona ljudi; ker smo bili v drugi polovici leta 2016 priča največjemu porastu števila afganistanskih beguncev, ki se vračajo iz Pakistana, v zadnjih desetih letih, saj je njihovo število naraslo na 370.000 s 55.000 leta 2015;
N. ker so notranje politične bitke upočasnile izvajanje vladnih reform, tudi na področjih, kot so enakost spolov in pravice žensk, odgovornost za mučenje ter svoboda medijev in izražanja;
O. ker je bilo leto 2016 za novinarje v Afganistanu eno najbolj smrtonosnih, saj je bilo med poročanjem o čedalje bolj nasilni vojni ubitih dvanajst novinarjev; ker številni lokalni uradniki kljub določbam, ki so v afganistanski ustavi namenjene zaščiti pravic in dela novinarjev, ne priznavajo načela svobode medijev, policija in vojska pa sta vpleteni v več primerov nasilja zoper novinarje;
P. ker so Mednarodne varnostne sile za pomoč (ISAF) pod vodstvom zveze Nato v procesu tranzicije (Inteqal) glavno odgovornost za varnost v Afganistanu predale afganistanskim nacionalnim varnostnim silam (ANSF), postopek predaje pa je bil zaključen ob koncu leta 2014;
1. ponovno izraža dolgotrajno zavezo afganistanskemu prebivalstvu za konec konflikta ter grožnje terorizma in ekstremizma, da bi vzpostavili vključujočo, stabilno, demokratično in uspešnejšo državo;
2. je še vedno predan vključujočemu procesu sprave pod vodstvom in pristojnostjo Afganistana;
3. pozdravlja sprejetje nove strategije EU za Afganistan in meni, da izraža dolgoročno zavezanost držav članic spodbujanju miru, stabilnosti, blaginje in enakosti v državi;
4. pozdravlja, da je začel 1. decembra 2017 začasno veljati sporazum o sodelovanju za partnerstvo in razvoj, ki sta ga podpisali Evropska unija in Afganistan in je prvi zavezujoči okvir za odnose med podpisnicama; prav tako spodbuja države članice EU, naj hitro ratificirajo sporazum, da bo lahko začel v celoti veljati;
5. izraža zaskrbljenost nad vnovičnimi napadi ekstremističnih skupin in posledičnimi smrtnimi žrtvami, ponovno izraža zavezanost vsem mednarodnim prizadevanjem za odpravo terorizma in ekstremizma v Afganistanu ter meni, da so takšna prizadevanja bistvenega pomena za regionalno in svetovno varnost;
6. spominja vse strani v Afganistanu, da ciljni napadi na civiliste ter njihovi uboji in ugrabitve pomenijo resno kršitev mednarodnega humanitarnega prava;
7. obsoja napade na bolnišnice in drugo pomembno infrastrukturo, pa tudi uporabo šol v vojaške namene, in spominja vse vpletene, da mednarodne konvencije prepovedujejo tovrstno ravnanje;
8. je zadovoljen, da je varnostni svet OZN podaljšal mandat misije UNAMA, saj pomembno prispeva k miru, blaginji in vključenosti vseh Afganistancev;
9. odločno spodbuja popolno izvajanje skupnih nadaljnjih ukrepov EU in Afganistana za obravnavo migracijskih vprašanj;
10. v celoti podpira polno izvajanje resolucije varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000) o ženskah, miru in varnosti ter drugih notranjih ukrepih za spodbujanje enakosti spolov in krepitev vloge žensk in deklet v Afganistanu, pa tudi za boj proti nasilju nad ženskami;
11. poziva afganistansko vlado, naj začne v celoti izvajati nacionalni načrt za odpravo mučenja, in obžaluje poročila o tem, da so vse vpletene strani v Afganistanu mučile pripornike, pridržane v konfliktu, in slabo ravnale z njimi;
12. spodbuja afganistansko vlado, naj še naprej izvaja program reform „Uresničevanje samozadostnosti: zavezanost reformam in obnovljenemu partnerstvu“, in ponuja podporo oblastem v Kabulu pri uresničevanju tega programa;
13. poziva k nadaljnjim prizadevanjem za obravnavo temeljnih vzrokov migracij iz Afganistana, kot so nasilje, revščina, kršitve človekovih pravic, korupcija ter gospodarska in politična nestabilnost;
14. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se prisilno vrača afganistanske državljane, ki so prebežali v sosednje države, in izraža zaskrbljenost, da bi utegnili biti po vrnitvi izpostavljeni oboroženemu konfliktu čedalje večjega obsega ter perečim gospodarskim in socialnim težavam;
15. poziva Evropsko unijo in države članice, naj še naprej vlagajo v afganistanski izobraževalni sistem, afganistansko vlado pa, naj zagotovi, da bo izobraževanje še naprej na vrhu seznama prednostnih nalog, saj gre za vprašanje, ki je bistvenega pomena za prihodnost države;
16. poziva afganistanskega predsednika Ašrafa Ghanija, naj svojo javno izraženo zavezanost varstvu pravic in svoboščin dopolni s hitrim in odločnim začetkom izvajanja zakonodaje za njihovo zaščito;
17. poziva afganistanske oblasti, naj spoštujejo člene 24, 27, 34 in 37 afganistanske ustave, da bi zaščitili pravice novinarjev, zagotovili njihovo varnost ter ohranili pravico do svobode medijev in združevanja;
18. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, ESZD, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, parlamentom in vladam držav članic ter predsedniku in vladi Afganistana.