PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Siriji
12.3.2018 - (2018/2626(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Charles Tannock, Karol Karski, Monica Macovei, Ruža Tomašić, Raffaele Fitto, Zdzisław Krasnodębski, Pirkko Ruohonen-Lerner, Ryszard Czarnecki, Urszula Krupa, Jan Zahradil, Anna Elżbieta Fotyga, Branislav Škripek, Valdemar Tomaševski v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0139/2018
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Siriji,
– ob upoštevanju Strategije EU za Sirijo, ki jo je Svet sprejel 3. aprila 2017,
– ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN o Siriji, zlasti resolucij št. 2254 (2015) in št. 2401 (2018),
– ob upoštevanju sklepov Sveta o omejevalnih ukrepih EU za odgovorne za nasilno zatiranje prebivalstva v Siriji, vključno s sklepi z dne 14. novembra 2016[1], 20. marca 2017[2] in 26. februarja 2018[3],
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju Ženevske konvencije iz leta 1949 in njenih dodatnih protokolov,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989 ter njenega izbirnega protokola glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih iz leta 2000,
– ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere in prepričanja iz leta 1981,
– ob upoštevanju Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja in o njegovem uničenju,
– ob upoštevanju Ottawske konvencije iz leta 1997 o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida z dne 9. decembra 1948,
– ob upoštevanju ženevskega sporočila iz junija 2012,
– ob upoštevanju sklepov konference o pomoči Siriji in tamkajšnji regiji, ki je potekala februarja 2016 v Londonu,
– ob upoštevanju sklepov konference „Podpiranje prihodnosti Sirije in širše regije“, ki je potekala 4. in 5. aprila 2017 v Bruslju, ter prejšnjih konferenc o razmerah v Siriji, ki so potekale v Kuvajtu, Berlinu in Helsinkih,
– ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,
– ob upoštevanju Memoranduma za vzpostavitev območij za umiritev razmer v Sirski arabski republiki (Memorandum on the creation of de-escalation areas in the Syrian Arab Republic), ki so ga podpisali Iran, Rusija in Turčija 6. maja 2017,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker se vojna v Siriji nadaljuje že sedmo leto in ker je zaradi konflikta več kot 400 000 ljudi umrlo, tisoči so bili ranjeni, 13,5 milijona ljudi nujno potrebuje humanitarno pomoč, v sosednjih državah pa prebiva pet milijonov beguncev;
B. ker je vojna v Siriji postopoma pritegnila regionalne in svetovne sile, razkrila globoko razdeljenost ter ogrozila širšo regionalno in mednarodno varnost;
C. ker je bila mednarodna skupnost kljub številnim prizadevanjem, tudi prek Združenih narodov, že večkrat neuspešna pri iskanju trajne in mirne rešitve za končanje vojne, prav tako se ni ustrezno odzvala na hude humanitarne razmere in posameznikov, krivih za napade na civiliste, ni privedla pred sodišče;
D. ker je Rusija ena najpomembnejših mednarodnih zaveznic sirskega predsednika Bašarja Al Asada, ohranitev režima pa je bistvenega pomena za ohranjanje ruskih interesov v državi; ker je Rusija dala veto na številne resolucije Varnostnega sveta OZN, ki so bile kritične do predsednika Asada, in še naprej kljub mednarodnemu obsojanju zagotavlja vojaško pomoč sirskemu režimu;
E. ker je varnostni svet Združenih narodov 24. februarja 2018 soglasno sprejel Resolucijo 2401, v kateri je od vseh strani, udeleženih v konfliktu, zahteval, naj nemudoma prenehajo sovražnosti vsaj za 30 zaporednih dni ter tako omogočijo dostavo humanitarne pomoči in evakuacijo hudo bolnih in ranjenih, ki nujno potrebujejo medicinsko oskrbo, z območja Vzhodne Gute blizu Damaska; ker so se kljub tej prekinitvi nadaljevali zračni napadi in obstreljevanje;
F. ker je bilo od okrepitve napadov v Vzhodni Guti prejšnji mesec ubitih najmanj 541 ljudi; ker naj bi bilo na tem območju, ki ga sirska vlada oblega od leta 2013, ujetih približno 393 000 civilistov; ker naj bi bili v tej regiji uporabljeni sodi z razstrelivom in granate in ker je bilo več bolnišnic onesposobljenih;
G. ker je sirska vlada zanikala, da načrtno napada civiliste, in trdi, da poskuša Vzhodno Guto osvoboditi od „teroristov“;
H. ker je sirska vlada od novembra 2017 poostrila obleganje Vzhodne Gute, kar je privedlo do upadanja zalog hrane ter povzročilo akutno podhranjenost približno 12 % otrok, mlajših od pet let, ki so ujeti na tem območju; ker obstaja tudi veliko pomanjkanje medicinske opreme, zdravniki pa so prisiljeni opravljati posege na hudo poškodovanih brez splošnih anestetikov, intravenoznih antibiotikov, vrečk za kri ali čistih obvez; ker humanitarne organizacije trdijo, da potrebujejo zagotovilo, da bo morebitno sklenjeno premirje uveljavljeno na terenu, preden lahko tja pošljejo humanitarne delavce, vozila in pomoč;
I. ker je sirski režim leta 2016 zavrnil humanitarno pomoč za približno 275 000 civilistov v vzhodnem Alepu in torej ni ukrepal, da bi zaščitil temeljno človekovo pravico do življenja;
I. ker tudi oborožene opozicijske skupine, vključno s skupino Islamska država/Daiš, neselektivno obstreljujejo civilna območja, civiliste uporabljajo kot živi ščit in izvajajo dolgotrajna obleganja pretežno civilnih območij ter omejujejo dostop humanitarne in medicinske pomoči do teh območij;
J. ker je Sirija podpisnica Konvencije o kemičnem orožju in je leta 2013, potem ko je bilo v napadu z živčnim strupom sarinom v predmestju Damaska, ki je bilo pod nadzorom upornikov, ubitih več sto ljudi, privolila v uničenje svojih prijavljenih zalog kemičnega orožja; ker je bil sirski režim od leta 2013 večkrat obtožen uporabe prepovedanega kemičnega orožja v državljanski vojni; ker je po ugotovitvah novega poročila OZN Severna Koreja Siriji pošiljala opremo, ki bi se lahko uporabila za izdelavo kemičnega orožja;
K. ker so se uporaba mučenja, masovne aretacije in obsežno uničevanje poseljenih območij v zadnjih sedmih letih močno stopnjevali in ker je veliko število Sircev razseljenih, mnogi pa so se bili prisiljeni umakniti še dlje stran od humanitarne pomoči, ki jo močno potrebujejo;
L. ker za konflikt v Siriji ni vojaške rešitve, prav tako pa ni mogoč smiseln ali uspešen mirovni sporazum, v skladu s katerim bi sirski predsednik Bašar Al Asad ostal na oblasti;
M. ker Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, ki so ga podpisale in ratificirale vse države članice EU, določa, da najtežja hudodelstva, ki zadevajo mednarodno skupnost kot celoto, predvsem genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva, ne smejo ostati nekaznovana;
N. ker mednarodno humanitarno pravo in pravo človekovih pravic prepovedujeta napade na posameznike ali skupine na podlagi verske ali narodne identitete, pa tudi napade na civiliste, ki niso udeleženi v spopade, in posameznike, ki zagotavljajo humanitarno pomoč ljudem, ujetim v konfliktnih razmerah; ker lahko takšna dejanja pomenijo vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost;
O. ker so sirske varnostne sile aretirale več deset tisoč ljudi, ki jih še vedno zadržujejo v priporu, vključno z miroljubnimi aktivisti, humanitarnimi delavci, odvetniki in novinarji, in ker je med njimi veliko žrtev prisilnih izginotij, mučenja ali drugega slabega ravnanja, posledica tega pa so tudi smrtne žrtve v centrih za pridržanje;
P. ker je bila Sirija leta 2011 izključena iz Arabske lige, ker ni zaustavila prelivanja krvi v državi;
1. brez zadržkov obsoja neselektivne napade na civilno prebivalstvo in infrastrukturo, ki jih izvajajo sirske vladne sile in njeni zavezniki, vključno z Rusijo, med drugim z zračnimi napadi in topniškim obstreljevanjem, bombardiranjem s sodi z razstrelivom, napadi s kasetnim strelivom ter kemičnim in drugim mednarodno prepovedanim orožjem;
2. obžaluje, da je v bombnih napadih, obstreljevanju in drugih vojaških posegih v sedmih letih spopadov umrlo več kot 400 000 ljudi, na tisoče pa je bilo ranjenih, ter da je bilo več milijonov ljudi razseljenih, zaradi dolgotrajnega obleganja gosto poseljenih območij pa civilisti nimajo dostopa do hrane, vode, sanitarne infrastrukture in zdravstvenega varstva;
3. meni, da so načrtni napadi na civiliste, organizirana uporaba mučenja in spolnega nasilja, preprečevanje dostave humanitarne pomoči ter uporaba zažigalnega in drugega streliva proti civilnim tarčam in infrastrukturi vojna hudodelstva;
4. zahteva takojšnjo ustavitev bombardiranja in neselektivnih napadov na civiliste, humanitarne delavce in zdravstvene objekte v Siriji, da bi omogočili evakuacijo tistih, ki najbolj nujno potrebujejo zdravniško pomoč, iz Vzhodne Gute in drugih obleganih območjih, kot so Jarmuk, Fua in Kefraja; vztraja, da morajo vse strani nehati preprečevati dostop civilistov do osnovnih živil in zdravil, saj so takšna dejanja v nasprotju z mednarodnim pravom;
5. želi vse strani v konfliktu spomniti, da mednarodno humanitarno pravo izrecno varuje bolnišnično in zdravstveno osebje ter da so namerni napadi na civiliste in civilno infrastrukturo vojna hudodelstva;
6. globoko obžaluje neuspeh večkratnih regionalnih in mednarodnih prizadevanj za končanje vojne ter poziva k obnovitvi in okrepitvi sodelovanja na svetovni ravni za mirno in trajno rešitev konflikta;
7. globoko obžaluje, da je Rusija dala veto na številne resolucije varnostnega sveta OZN, katerih namen je bil končanje konflikta v Siriji, ter da podpira Asadov režim, ki je v prvi vrsti odgovoren za neselektivne napade na civiliste in civilno infrastrukturo;
8. poziva zlasti Rusijo in Iran, naj uporabita svoj vpliv, da prepričata predsednika Bašarja Al Asada in druge strani, udeležene v konfliktu, naj ustavijo svoje vojaške operacije in nemudoma začnejo sodelovati v mirovnem procesu pod vodstvom OZN;
9. zavrača vsakršno vlogo predsednika Bašarja Al Asada v pokonfliktni Siriji;
10. pozdravlja pregon posameznikov, obtoženih neselektivnih napadov na civilno prebivalstvo, namernega preprečevanja dostave humanitarne pomoči ljudem, ki umirajo od lakote, uporabe kemičnega orožja nad nedolžnimi ljudmi ter organiziranja mučenja in spolnega nasilja, pred Mednarodnim kazenskim sodiščem in se zavezuje, da si bo še naprej prizadeval, da bodo storilci v Siriji prevzeli odgovornost za svoja dejanja;
11. podpira resolucijo Generalne skupščine OZN 71/248, sprejeto decembra 2016, v kateri poziva k novemu mehanizmu za pomoč pri preiskovanju in pregonu oseb v Siriji, odgovornih za najtežja hudodelstva po mednarodnem pravu; poleg tega podpira resolucije Sveta OZN za človekove pravice, v katerih poziva k ustanovitvi skupine na visoki ravni o samovoljnih pridržanjih in prisilnih izginotjih;
12. ostaja zavezan enotnosti, suverenosti, ozemeljski celovitosti in neodvisnosti Sirije;
13. v celoti podpira delo posebnega odposlanca OZN za Sirijo, Staffana de Misture, ki si prizadeva, da bi dosegel mednarodni sporazum o trajni mirovni rešitvi;
14. obžaluje, da Arabska liga ni uporabila svojega vpliva, da bi strani, udeležene v konfliktu v Siriji, spodbudila k dogovoru o trajni in mirni rešitvi konflikta;
15. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju OZN, generalnemu sekretarju Arabske lige, vladi in parlamentu Sirske arabske republike, vladam in parlamentom sosednjih držav Sirije ter vladam in parlamentom držav članic.