PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE
14.1.2009
- –Michael Gahler, Bernd Posselt, Eija-Riitta Korhola in Tunne Kelam v imenu skupine PPE-DE
- –Pasqualina Napoletano, Hannes Swoboda in Christa Prets v imenu skupine PSE
- –Marios Matsakis in Frédérique Ries v imenu skupine ALDE
- –Cristiana Muscardini, Roberta Angelilli, Antonio Mussa, Adam Bielan in Ryszard Czarnecki v imenu skupine UEN
- –Angelika Beer, Jean Lambert, Monica Frassoni in Hélène Flautre v imenu skupine Verts/ALE
- –Eva-Britt Svensson in Luisa Morgantini v imenu skupine GUE/NGL
- –ALDE (B6‑0036/2009)
- –PSE (B6‑0039/2009)
- –Verts/ALE (B6‑0040/2009)
- –PPE-DE (B6‑0041/2009)
- –UEN (B6‑0049/2009)
- –GUE/NGL (B6‑0052/2009)
Resolucija Evropskega parlamenta o Iranu – zadeva Širin Ebadi
Evropski parlament,
– ob upoštevanju prejšnjih resolucij o Iranu, zlasti tistih o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju tretjega medparlamentarnega srečanja med Evropskim parlamentom in madžlisom (parlamentom) Islamske republike Iran, ki je potekalo 4. in 5. novembra 2008 v Bruslju, in poročila o tem srečanju,
– ob upoštevanju izjave predsedstva v imenu Evropske unije z dne 22. decembra 2008 o tem, da je iranska policija zaprla Center za varstvo človekovih pravic, ki ga vodi odvetnica in Nobelova nagrajenka za leto 2003 Širin Ebadi,
– ob upoštevanju izjave predsedstva Sveta z dne 31. decembra 2008 o grožnjah Širin Ebadi,
– ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Združenih narodov z dne 3. januarja 2009 o nadlegovanju in preganjanju Širin Ebadi ter o njeni varnosti in zaščiti,
– ob upoštevanju prejšnjih resolucij generalne skupščine Združenih narodov, zlasti resolucije 63/191 z dne 18. decembra 2008 o položaju človekovih pravic v Islamski republiki Iran,
– ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja Združenih narodov z dne 1. oktobra 2008 o položaju človekovih pravic v Islamski republiki Iran,
– ob upoštevanju deklaracije Združenih narodov o zagovornikih človekovih pravic, sprejete 9. decembra 1998,
– ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah, mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in mednarodnega pakta o gospodarskih, družbenih in kulturnih pravicah, katerih pogodbenica je tudi Iran,
– ob upoštevanju člena 115(5) svojega poslovnika,
A. ker se v Iranu splošne razmere na področju človekovih pravic od leta 2005 nenehno slabšajo na vseh področjih in v vseh pogledih, zlasti glede izvajanja državljanskih pravic in političnih svoboščin, kljub temu, da se je Iran z različnimi mednarodnimi instrumenti na tem področju zavezal k spodbujanju in varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
B. ker so 21. decembra 2008 iranska policija in varnostne sile zaprli Center za varstvo človekovih pravic, ki ga vodi odvetnica in Nobelova nagrajenka za mir Širin Ebadi, ker je pripravljal praznovanje v počastitev 60-letnice dneva človekovih pravic,
C. ker so 29. decembra 2008 preiskali pisarno Širin Ebadi v Teheranu in odpeljali dokumente in računalnike, ker je 1. januarja 2009 sovražna množica demonstrirala pred njenim domom in pisarno ter vzklikala gesla proti njej, odtrgala tablo na njeni odvetniški pisarni ter stavbo popisala z grafiti,
D. ker je vse več dokazov, da so iranske oblasti okrepile preganjanje Ebadijeve zaradi njenih stikov z uradniki Združenih narodov za človekove pravice ter ker so uradniki informacije, ki jim jih je posredoval center Ebadijeve, uporabili v poročilu Združenih narodov z dne 2. oktobra 2008 o razmerah na področju človekovih pravic v Iranu,
E. ker je Širin Ebadi prejela grožnje s smrtjo, potem ko se je odločila prevzeti obrambo 7-članskega vodstva bahajske vere, skupinsko aretiranih maja 2008; ker je Center za varstvo človekovih pravic protestiral tudi proti oblastem, ki študentom prepovedujejo študij na univerzah;
F. ker je iranska uradna tiskovna agencija IRNA avgusta razširila lažne informacije, da je hčerka Širin Ebadi Narges Tavasolian prestopila v bahajsko vero, kar je trditev z možnimi resnimi posledicami, saj bahajske vernike v Iranu ostro preganjajo,
G. ker oblasti resno nadlegujejo tudi člane drugega priznanega centra za človekove pravice v Iranu, Organizacije za človekove pravice Kurdistana, njegovim članom pa nenehno grozi aretacija, zlasti ker je bil njen ustanovitelj Mohamed Sadik Kabudvand obsojen na 10 let zapora na podlagi obtožbe, da je z ustanovitvijo te organizacije deloval proti nacionalni varnosti,
H. ker imajo iranska vlada in oblasti pozitivno obveznost varovati odvetnike za človekove pravice; ker deklaracija Združenih narodov o zagovornikih človekovih pravic, ki jo je generalna skupščina soglasno sprejela leta 1998, določa, da države sprejmejo vse potrebne ukrepe, da prek pristojnih organov zagotovijo zaščito [zagovornikov človekovih pravic] pred vsakršnim nasiljem, grožnjami, maščevanjem, dejansko ali pravno diskriminacijo, pritiski ali drugimi samovoljnimi dejanji kot posledicami njihovega legitimnega zavzemanja za spoštovanje človekovih pravic,
1. ostro obsoja zatiranje in preganjanje Širin Ebadi in grožnje proti njej ter zaprtje Centra za varstvo človekovih pravic v Teheranu, hkrati izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse večjega preganjanja zagovornikov človekovih pravic v Iranu; poudarja, da je racija iranskih varnostnih sil v teheranskem Centru za varstvo človekovih pravic del širšega poskusa za utišanje iranske skupnosti zagovornikov človekovih pravic;
2. izraža resno zaskrbljenost, da nenehno preganjanje, grožnje in napadi zoper Širin Ebadi ne ogrožajo le njene varnosti in zaščite, ampak tudi vse iranske aktiviste civilne družbe in zagovornike človekovih pravic;
3. poudarja, da zaprtje Centra za varstvo človekovih pravic ni le napad na Širin Ebadi in zagovornike človekovih pravic v Iranu, pač pa tudi na celotno mednarodno skupnost zagovornikov človekovih pravic, katere vplivna in vodilna članica je Ebadijeva;
4. poziva iranske oblasti, naj prenehajo z zatiranjem, s preganjanjem in z grožnjami zoper Širin Ebadi, naj zagotovijo njeno varnost in zaščito ter dovolijo ponovno odprtje Centra za varstvo človekovih pravic; poziva iranske oblasti, naj dovolijo nemoteno delovanje Centra za varstvo človekovih pravic, Organizacije za človekove pravice Kurdistana in drugih združenj za človekove pravice;
5. poziva iranske oblasti, naj izpolnijo svoje mednarodne zaveze na področju človekovih pravic, zlasti naj spoštujejo pravico do mirnega zbiranja, zapisano v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravic, ki ga je Iran podpisal in ratificiral;
6. ponovno izraža zaskrbljenost zaradi preganjanja in izrekanja zapornih kazni za državljane v Iranu, ki branijo človekove pravice in ki sodelujejo v kampanjah proti smrtni kazni, zaradi česar jih pogosto obtožijo tako imenovanih dejavnosti zoper nacionalno varnost; ravno tako poziva Iran, naj preneha nadlegovati, ustrahovati in preganjati politične nasprotnike in zagovornike človekovih pravic, naj izpusti osebe, zaprte samovoljno ali na podlagi njihovega političnega prepričanja, ter naj preneha prakso nekaznovanja kršitev človekovih pravic;
7. najostreje obsoja tri kamenjanja v mestu Mašhad konec decembra 2008, kar je potrdil predstavnik sodstva, in poziva iranske oblasti, naj spoštujejo razglašeni moratorij ter naj nemudoma uvedejo zakonodajo za odprave te krute kazni;
8. izraža resno zaskrbljenost zaradi vse slabšega zdravja Mohameda Sadika Kabudvanda, odkar je v zaporu; obravnava ga kot zapornika vesti ter poziva, naj ga nemudoma in brezpogojno izpustijo ter mu zagotovijo zdravniško oskrbo;
9. globoko obžaluje uporabo izključitev, ki se še vedno izvajajo zoper študente kot kazen za organizacijo odprtih javnih razprav, ter poziva oblasti, naj izpustijo tiste, ki so bili aretirani na zadnjem letnem nacionalnem dnevu študentov 6. decembra 2008 na univerzi v Širazu;
10. poziva iranske oblasti, naj spoštujejo vladno zahtevo glede spoštovanja verskih manjšin ter naj takoj izpustijo voditelje bahajcev Faribo Kamalabadi, Džamaledina Handžanija, Afifa Najemija, Sajida Rezaija, Mavaš Sabet, Behruza Tavakolija in Vahida Tizfama, saj so v zaporu zgolj zaradi svojega prepričanja;
11. poziva Svet in Komisijo, naj še naprej preiskujeta razmere na področju človekovih pravic v Iranu, naj v prvi polovici leta 2009 o tem predložita obširno poročilo ter naj še naprej opozarjata na posebne primere kršenja človekovih pravic;
12. poudarja, da je morebitna sklenitev sporazuma o sodelovanju in trgovini med Iranom in EU v prihodnosti odvisna tudi od občutnega izboljšanja razmer na področju človekovih pravic v Iranu;
13. poziva predsedstvo Sveta in diplomatske predstavnike držav članic v Iranu, naj nemudoma začnejo usklajeno delovati glede navedenih težav;
14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Združenih narodov za človekove pravice, vodji vrhovnega državnega sodišča v Iranu ter vladi in parlamentu Islamske republike Iran.