PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE o pripravah na vrhunsko srečanje med EU in Rusijo 18. novembra 2009 v Stockholmu
9.11.2009
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
ALDE (B7‑0128/2009)
S&D (B7‑0129/2009)
Verts/ALE (B7‑0130/2009)
PPE (B7‑0131/2009)
ECR (B7‑0132/2009)
Elmar Brok, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Ioannis Kasoulides v imenu skupine PPE
Adrian Severin, Hannes Swoboda, Knut Fleckenstein v imenu skupine S&D
Annemie Neyts-Uyttebroeck v imenu skupine ALDE
Heidi Hautala, Bart Staes v imenu skupine Verts/ALE
Ryszard Antoni Legutko, Charles Tannock, Tomasz Piotr Poręba, Michał Tomasz Kamiński, Konrad Szymański, Jacek Olgierd Kurski, Roberts Zīle, Adam Bielan v imenu skupine ECR
Resolucija Evropskega parlamenta o vrhunskem srečanju med EU in Rusijo 18. novembra 2009 v Stockholmu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sedanjega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi, ter pogajanj za nov sporazum med EU in Rusijo,
– ob upoštevanju cilja EU in Rusije, določenega v skupni izjavi po 11. vrhunskem srečanju med EU in Rusijo v Sankt Peterburgu 31. maja 2003, da se ustvarijo skupni gospodarski prostor, skupni prostor svobode, varnosti in pravice, skupni prostor sodelovanja na področju zunanje varnosti ter skupni prostor raziskovanja in izobraževanja, vključno s kulturo;
– ob upoštevanju svojih prejšnjih poročil in resolucij o Rusiji in odnosih med EU in Rusijo, zlasti resolucije z dne 17. septembra 2009 o ubojih borcev za človekove pravice v Rusiji, resolucije z dne 17. septembra 2009 o zunanjih vidikih energetske varnosti in resolucije z dne 19. junija 2008 o vrhunskem srečanju EU–Rusija v Hanti Mansijsku 26. in 27. junija 2008,
– ob upoštevanju končne izjave in priporočil, ki jih je odbor za parlamentarno sodelovanje EU–Rusija objavil po svoji 11. seji 16. in 17. februarja 2009 v Bruslju,
– ob upoštevanju sklepov Stalnega partnerskega sveta EU–Rusija, ki je zasedal 19. oktobra 2009 v Bruslju,
– ob upoštevanju posvetovanj med EU in Rusijo o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju osnutka dnevnega reda za bližnje vrhunsko srečanje med EU in Rusijo 18. novembra 2009 v Stockholmu,
– ob upoštevanju člena 110(4) svojega poslovnika,
A. ker so se odnosi med EU in Rusijo v zadnjem desetletju nenehno razvijali, kar je pripeljalo do močnega in celovitega gospodarskega povezovanja in soodvisnosti, ki se bosta v prihodnje še povečala,
B. ker ostaja sklenitev novega splošnega sporazuma o sodelovanju med EU in Rusijo, o katerem je v začetku oktobra 2009 potekal šesti pogajalski krog, naslednji krog pa bo predvidoma sredi decembra 2009, izjemno pomembna za nadaljnji razvoj in okrepitev sodelovanja med partnericama,
C. ker sta EU in Rusija, ki je članica Varnostnega sveta Združenih narodov, skupaj odgovorni za ohranjanje stabilnosti v svetu, okrepljeno sodelovanje in dobrososedski odnosi med EU in Rusijo pa so posebej pomembni za stabilnost, varnost in blaginjo Evrope,
D. ker bi pristop Rusije k Svetovni trgovinski organizaciji znatno prispeval k nadaljnjemu izboljšanju gospodarskih odnosov med EU in Rusijo, kar je odvisno od polnega spoštovanja Rusije in izpolnjevanja obveznosti in dolžnosti, ki jih določa Svetovna trgovinska organizacija, ter utrl pot do sporazuma o močnem in celovitem gospodarskem povezovanju med partnericama na osnovi prave vzajemnosti,
E. ker je zanesljiva oskrba z energijo eden največjih izzivov za Evropo in eno glavnih področij sodelovanja z Rusijo; ker so za celovito in učinkovito uporabo sistemov za prenos energije, ki že obstajajo, in tistih, ki jih je treba nadalje razviti, potrebna skupna prizadevanja; ker so zaradi nedavne odločitve Rusije, da bo umaknila svoj podpis s pogodbe o energetski listini, ti odnosi postali še bolj zapleteni in nastajajo pomisleki o energetskem dialogu in prihodnjem razvoju, ki že poteka; in ker je zaradi močne odvisnosti EU od fosilnih goriv, uvoženih iz Rusije, ogrožen razvoj uravnoteženega in usklajenega evropskega pristopa do Rusije, ki bi temeljil na vrednotah,
F. ker je zelo pomembno, da Evropska unija nastopi enotno, pokaže visoko stopnjo notranje solidarnosti, sprejme skupno stališče in odkloni pobude Rusije za okrepitev dvostranskih odnosov z državami članicami, ki si to želijo; ker bi morali odnosi med EU in Rusijo temeljiti na skupnih interesih in vrednotah,
G. ker še vedno vlada resna zaskrbljenost nad razvojem dogodkov na področju demokracije in človekovih pravic v Rusiji, nad neodvisnostjo tamkajšnjega sodstva, povečanim državnim nadzorom nad mediji, nad nezmožnostjo ruske policije in sodnih organov, da bi poiskali odgovorne za umore novinarjev in zagovornikov človekovih pravic, nad represivnimi ukrepi proti opoziciji, selektivnostjo, s katero organi oblasti uporabljajo zakone, in nad poštenostjo volitev, vključno z regionalnimi in lokalnimi volitvami 11. oktobra 2009; ker je Ruska federacija polnopravna članica Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, s čimer se je zavezala načelom demokracije in spoštovanju človekovih pravic; in ker je nagrado Saharova, ki jo Evropski parlament podeljuje za svobodo misli, prejela ruska organizacija za varovanje državljanskih pravic Memorial in njeni predstavniki,
H. ker bi EU in Rusija skupaj mogli in morali prevzeti dejavno vlogo pri vzpostavljanju miru in stabilnosti na evropski celini, zlasti v skupni soseščini, ter si še posebej prizadevati za mirno rešitev sporov med Gruzijo in njenima separatističnima regijama Južno Osetijo in Abhazijo ter sporov v Gorskem Karabahu in Pridnestrju v skladu z mednarodnim pravom; ker bi morala Rusija v celoti spoštovati pravico sosednjih držav do političnega in gospodarskega samoodločanja,
I. ker so Rusija in ZDA 19. oktobra 2009 v Ženevi ponovno začele pogovore o pripravi novega sporazuma, ki bo nasledil pogodbo o omejitvi strateškega orožja (START), kar je prvi oprijemljiv korak na poti k otoplitvi odnosov med ZDA in Rusijo, ki jo je napovedala Obamova vlada; ker je ameriški obrambni minister Robert Gates 23. oktobra 2009 na novinarski konferenci po srečanju ministrov zveze Nato v Bratislavi dejal, da bi ruski radarski postaji v Gabali in Armavirju, ki ju je Rusija predlagala za skupno uporabo, lahko bili resnična pridobitev za splošen sistem protiraketne obrambe za Evropo, ki ga zdaj vzpostavljajo ZDA, s čimer bi se povečala možnost, da bi ZDA, Nato in Rusija postali partnerji pri izgradnji skupnega sistema protiraketne obrambe; in ker sta Rusija in Belorusija od 18. septembra do 5. oktobra 2009 izvedli strateške manevre, ki so sicer bili v skladu s postopki, določenimi v dunajskem dokumentu OVSE-ja iz leta 1999, a so vzbudili resne pomisleke glede skladnosti z duhom dobrega sodelovanja in medsebojnega spoštovanja med Rusijo in Evropsko unijo,
1. ponavlja svoje prepričanje, da je Rusija še vedno ena najpomembnejših partneric Evropske unije pri oblikovanju trajnostnega sodelovanja, s katero si na osnovi mednarodnega prava ne delita samo ekonomskih in trgovskih interesov, ampak tudi cilj tesnega sodelovanja na svetovni ravni in v skupni soseščini;
2. meni, da bo na vrhu v Stockholmu poudarek na širokem ekonomskem sodelovanju, zlasti v zvezi s posledicami finančne in gospodarske krize ter načini spopadanja z njimi, s pripravami na decembrsko konferenco o podnebnih spremembah v Københavnu, z vidiki energije in varnosti njene oskrbe, s pogovori o nadaljnji liberalizaciji vizumskega režima, z napredkom pri pogajanjih za nov dvostranski sporazum o okrepljenem sodelovanju in z vrsto mednarodnih vprašanj, kot sta iranski jedrski program in mirovni proces na Bližnjem vzhodu;
3. izraža podporo prizadevanjem za pragmatičen razvoj prihodnjih odnosov z Rusijo z osredotočanjem na sodelovanje, ki zdaj poteka na podlagi štirih skupnih prostorov, na pogajanja o novem splošnem sporazumu o sodelovanju in na uresničevanje doslej sprejetih zavez in sporazumov; vendar ponovno izraža svojo trdno podporo novemu sporazumu, ki bi presegel zgolj ekonomsko sodelovanje in vključil tudi področja demokracije, pravne države ter spoštovanja človekovih in temeljnih pravic;
4. ponovno izraža svojo podporo pristopu Rusije k Svetovni trgovinski organizaciji, ki bo ustvaril enake konkurenčne pogoje za poslovne skupnosti na obeh straneh in bo v veliko pomoč ruskim prizadevanjem za vzpostavitev sodobnega, raznolikega in visokotehnološkega gospodarstva; poziva Rusijo, naj stori vse, kar je potrebno za odpravo preostalih ovir v pristopnem procesu, in sicer ruske izvozne dajatve, višino železniških pristojbin za blago, ki se prevaža skozi Rusijo, cestnino za tovorna vozila ter uvozne omejitve za meso, mleko in rastlinske proizvode, nato pa bi EU morala začeti pogovore o sklenitvi sporazuma o prosti trgovini z Rusko federacijo; z veseljem pričakuje izvajanje učinkovitejših politik pri več različnih vprašanjih, kot so pravice intelektualne lastnine, radioaktivni odpadki, jedrska varnost, delovna dovoljenja za državljane EU in drugo; poudarja, da morajo ruske oblasti zagotoviti vsakršno nediskriminacijo do trgovinskih partnerjev in vlagateljev iz EU ter da morajo ponovno razmisliti o ukrepih, ki so jih sprejele za reševanje gospodarske krize na nedavnem vrhunskem srečanju skupine G20; obžaluje, da Rusija še vedno ni izpolnila obveznosti postopne ukinitve plačil za sibirske prelete, in jo poziva, naj podpiše sporazum, ki je bil glede tega dosežen na vrhunskem srečanju v Samari; v zvezi s tem pozdravlja nedavno odločitev Rusije, Belorusije in Kazahstana, da se Svetovni trgovinski organizaciji ne bodo poskušale pridružiti kot enotna carinska unija, saj bi se pogajanja zaradi tega lahko podaljšala za več let;
5. z zanimanjem spremlja stalne pogovore o liberalizaciji vizumskega režima med Evropsko unijo in Rusijo; poziva k nadaljnjemu sodelovanju na področju nezakonitega priseljevanja, boljšega nadzora na mejnih prehodih in boljši izmenjavi informacij o terorizmu in organiziranemu kriminalu; poudarja, da morata Svet in Komisija zagotoviti, da bo Rusija izpolnjevala vse pogoje, določene v sporazumih, doseženih s pogajanji, o odpravi vizumov med obema stranema, da bi se izognili vsakršni kršitvi varnosti in demokracije v Evropi; ob tem poudarja pomen medčloveških stikov in njihov pozitiven učinek na razvoj odnosov med EU in Rusijo;
6. poziva Svet in Komisijo, naj podvojita prizadevanja za odpravo težav na mejnih prehodih med EU in Rusijo, se vključita v konkretne projekte in v celoti izkoristita nov sosedski in partnerski instrument ter sredstva pobude Interreg za čezmejno sodelovanje;
7. z veseljem pričakuje podpis sporazuma med EU in Rusijo o vzpostavitvi mehanizma zgodnjega opozarjanja glede zanesljive oskrbe z energijo, ki bo vključeval obveščanje, posvetovanje in izvajanje, ter poziva švedsko predsedstvo in Komisijo, naj sodelujeta z ruskimi organi, Gazpromom, ukrajinskimi organi in ukrajinskim Naftogazom, da bi se izognili ponovnim prekinitvam dobave, do katerih je prišlo v zadnjih letih;
8. poudarja, da je sodelovanje na področju energije pomembno tako za Rusijo kot za EU, saj ponuja možnosti za nadaljnje trgovinsko in gospodarsko sodelovanje med njima; poudarja, da bi morali biti načeli soodvisnosti in preglednosti osnova takšnega sodelovanja, prav tako kot tudi enak dostop do trgov, infrastrukture in naložb; poziva švedsko predsedstvo, Svet in Komisijo, naj to vrhunsko srečanje izkoristijo, da ruski strani jasno predstavijo okrepljene ukrepe za solidarnost na energetskem trgu, ki jih izvaja Evropska unija, in dolgoročne negativne posledice za obe strani v primeru, da bi prišlo do težav pri dobavi energije; poziva Rusijo, naj v nacionalno zakonodajo nemudoma vključi najboljšo mednarodno prakso na področju preglednosti in javne odgovornosti ter naj podpiše Konvencijo iz Espooja o presoji čezmejnih vplivov na okolje;
9. poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da bodo načela pogodbe o energetski listini in njej priloženega prehodnega protokola vključena v novi sporazum o partnerskem sodelovanju med EU in Rusijo;
10. priznava, da je treba – da bi imeli 50-odstotno možnost za ohranitev podnebne spremembe na +2°C – zmanjšati emisije industrializiranih držav vsaj za 80 do 90 % do leta 2005 v primerjavi z ravnimi iz leta 1990; poudarja, da imajo razvite države posebno odgovornost, da prevzamejo vodilno vlogo pri zmanjšanju emisij, ter meni, da morajo industrializirane države do leta 2020 skupno zmanjšati emisije čim višje v razponu 20 do 40 %, kar je doseg, ki ga je priporočil medvladni forum o podnebnih spremembah; v zvezi s tem meni, da morajo vse industrializirane države sprejeti cilje, ki zahtevajo ambiciozna zmanjšanja sedanjih ravni emisij, in poziva Rusijo, naj ponovno preuči svojo zahtevo o višjem cilju zmanjšanja emisij, da bo v skladu z njenim visokim potencialom blažitve podnebnih sprememb in s priporočili medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ter s tem omogoči hitro sklenitev sporazuma v Köbenhavnu;
11. poudarja, da mora Rusija v celoti podpreti obvezujoče pokjotske cilje, povezane s podnebnimi spremembami, in poziva predsedstvo, Svet in Komisijo, naj prizadevno sodelujejo z rusko stranjo, da bi zagotovili ambiciozni sporazum na svetovni ravni, ki bi bil sklenjen na decembrski konferenci o podnebnih spremembah v Københavnu, kar bi onemogočilo, da bi globalno segrevanje preseglo sprejemljive meje;
12. poudarja, da je v okviru posvetovanj med EU in Rusijo o človekovih pravicah pomembno nenehno izmenjevati mnenja, pri čemer se je treba osredotočiti na ukrepe Rusije za zagotovitev varnost borcev za človekove pravice, in zahteva, naj se format teh srečanj spremeni, da bi se povečala učinkovitost, s posebnim poudarkom na skupnih ukrepih proti rasizmu in ksenofobiji, ter da bi omogočil prispevek Evropskega parlamenta, dume in nevladnih organizacij za človekove pravice k temu procesu, ne glede na to, ali pogovori potekajo v Rusiji ali v državi članici EU; vztraja, da bi moralo biti varstvo človekovih pravic prednostna tema na dnevnem redu vrhunskega srečanja med EU in Rusijo in sestavni del novega sporazuma med državama;
13. poziva ruske oblasti, naj spoštujejo vse odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice in čim prej ratificirajo protokol o reformi tega organa; poziva dumo k ratifikaciji dodatnega protokola št. 14 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah;
14. poziva švedsko predsedstvo, Svet in Komisijo, naj vrhunsko srečanje izkoristijo za to, da bodo jasno izrazili zaskrbljenost EU zaradi vrste mednarodnih vprašanj, pri katerih je konstruktivno sodelovanje Rusije zaradi njenega položaja v mednarodni politiki nepogrešljivo, in potrebo, da se okrepi sodelovanje pri vprašanjih o Iranu, Afganistanu, Bližnjem vzhodu in o drugih ključnih mednarodnih vprašanjih;
15. poziva Svet in Komisijo, naj si prizadevata za skupne pobude z rusko vlado, katerih cilj sta krepitev varnosti in stabilnosti v svetu, zlasti v skupni soseščini, ter mirna rešitev sporov v Gorskem Karabahu in Pridnestrju, predvsem pa spora med Gruzijo in njenima separatističnima regijama Južno Osetijo in Abhazijo, v skladu z mednarodnim pravom;
16. v zvezi s tem pozdravlja dosežke opazovalne misije EU, ki je pokazala pripravljenost in zmožnost EU, da odločno ukrepa ter spodbuja mir in stabilnost, in pripomogla k vzpostavitvi potrebnih pogojev za izvajanje sporazumov z dne 12. avgusta in 8. septembra 2008; ponovno izraža svojo zavezanost gruzijski ozemeljski celovitosti in poziva vse strani, naj v celoti izpolnijo svoje obveznosti; opozarja, da ima opazovalna misija EU mandat za celotno državo, ter poziva, da se ji omogoči neomejen dostop do Abhazije in Južne Osetije, ki ji je bil doslej onemogočen; ponovno izraža polno zavezanost ženevskim pogovorom in nadaljnjemu sopredsedovanju Evropske unije, Združenih narodov ter OVSE-ja temu forumu;
17. poziva EU in Rusijo, naj nadaljujeta s prizadevanji za napredek pri mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu in naj poiščeta rešitev za iransko jedrsko vprašanje, zlasti upoštevajoč sporazum med Iranom, ZDA, Rusijo, Kitajsko, Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo, sprejet v Ženevi 1. oktobra, o gorivu in spremljanju obrata za bogatenje urana, za katerega se je izvedelo nedavno in je še v izgradnji, to spremljanje pa opravljajo Združeni narodi;
18. poziva predsedstvo, naj izrazi podporo EU pogovorom med Rusijo in ZDA o novem sporazumu, ki bo nasledil pogodbo o omejitvi strateškega orožja (START), in pobudam, namenjenim razvoju skupnega sistema protiraketne obrambe, pri katerem bodo sodelovali ZDA, Rusija in Nato; izraža optimistično prepričanje, da bo dogovor o pogodbi START dosežen do konca leta 2009;
19. poziva vladi ZDA in Rusije, naj v celoti vključita Evropsko unijo in njene države članice v pogovore o razvoju dogodkov v zvezi s protiraketnim ščitom, tudi oceno tveganosti za rakete, s čimer bi pripomogli k miru in stabilnosti v svetu in natančneje v Evropi;
20. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Ruske federacije, Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi.