PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE o nedavnem nasilju v Iraku
9.10.2013 - (2013/2874(RSP))
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
Verts/ALE (B7‑0446/2013)
ECR (B7‑0447/2013)
S&D (B7‑0458/2013)
PPE (B7‑0459/2013)
ALDE (B7‑0462/2013)
José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Cristian Dan Preda, Alejo Vidal‑Quadras, Bernd Posselt, Mariya Gabriel, Tunne Kelam, Eduard Kukan, Roberta Angelilli, Laima Liucija Andrikienė, Andrzej Grzyb, Petri Sarvamaa, Monica Luisa Macovei, Eija-Riitta Korhola, Philippe Boulland, Jean Roatta, Sergio Paolo Francesco Silvestris, Giovanni La Via, Sari Essayah, Krzysztof Lisek, Tokia Saïfi, Martin Kastler, Bogusław Sonik v imenu skupine PPE
Véronique De Keyser, Ana Gomes, Silvia Costa, Maria Eleni Kopa (Maria Eleni Koppa), Pino Arlacchi, Corina Creţu, Joanna Senyszyn, Liisa Jaakonsaari, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Mitro Repo, Marc Tarabella, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), María Muñiz De Urquiza v imenu skupine S&D
Jelko Kacin, Louis Michel, Alexander grof Lambsdorfski, Marietje Schaake v imenu skupine ALDE
Tarja Cronberg, Barbara Lochbihler, Nicole Kiil-Nielsen, Raül Romeva i Rueda v imenu skupine Verts/ALE
Charles Tannock, Struan Stevenson, Ryszard Antoni Legutko, Tomasz Piotr Poręba, Ryszard Czarnecki v imenu skupine ECR
Jaroslav Paška
Resolucija Evropskega parlamenta o nedavnem nasilju v Iraku
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iraku, zlasti resolucije z dne 14. marca 2013 o Iraku: težak položaj manjšinskih skupin, zlasti Iračanov turkmenske narodnosti[1];
– ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Irak na drugi strani in svoje resolucije z dne 17. januarja 2013 o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom[2];
– ob upoštevanju skupnega strateškega dokumenta Komisije o Iraku (2011–2013);
– ob upoštevanju poročila o človekovih pravicah v Iraku: od januarja do junija 2012, ki sta ga 19. decembra 2012 skupaj predstavili misija Združenih narodov za pomoč Iraku (UNAMI) in urad visokega komisarja ZN za človekove pravice;
– ob upoštevanju poročila mednarodne krizne skupine o Bližnjem vzhodu št. 144 z dne 14. avgusta 2013 z naslovom Zdaj ali nikoli: iraški suniti in država (Make or Break: Iraq’s Sunnis and the State);
– ob upoštevanju števila žrtev v septembru, o katerem so poročali v Združenih narodih 1. oktobra 2013;
– ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna, s katero je voditelje pozval, naj Irak „spravijo z roba prepada“ z dne 29. julija 2013;
– ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna z dne 1. septembra 2013 o tragičnih dogodkih v taboru Ašraf, ko je bilo ubitih 52 oseb;
– ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981;
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ga je podpisal tudi Irak;
– ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika;
– ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton z dne 5. septembra 2013 o nedavnem nasilju v Iraku;
A. ker se Irak še naprej sooča z resnimi političnimi, varnostnimi in družbeno-gospodarskimi izzivi, politična krajina v tej državi je skrajno razdrobljena in okužena z nasiljem in sektaško politiko, kar močno škoduje legitimnim prizadevanjem iraškega ljudstva za mir, blaginjo in resnični prehod k demokraciji;
B. ker je glede na število smrtnih žrtev, ki ga je objavila misija Združenih narodov za pomoč Iraku (UNAMI), zaradi terorističnih in nasilnih dejanj v septembru 2013 umrlo skupaj 979, ranjenih pa je bilo 2133 Iračanov; ker je bila v septembru najbolj prizadeta provinca Bagdad s 1429 civilnimi žrtvami (418 je bilo ubitih, 1011 pa ranjenih), sledile pa so ji province Ninava, Dijala, Salah Ad Din in An Anbar; ker so tudi v provincah Kirkuk, Arbil, Babil, Vasit, Di Kar in Basra poročali o žrtvah;
C. ker ostaja stopnja nasilja nad civilnim prebivalstvom skrb zbujajoče visoka in še raste, saj je bilo od začetka leta 2013 ubitih skoraj 5000 in ranjenih skoraj 10 000 civilistov, kar je največ v zadnjih petih letih;
D. ker je zaradi hudih socialnih in gospodarskih težav – razširjene revščine, visoke brezposelnosti, gospodarske stagnacije, okoljske degradacije in pomanjkanja osnovnih javnih storitev – še naprej prizadet velik del prebivalstva; ker varnostni organi še naprej nekaznovano sistematično zatirajo miroljubne demonstracije, na katerih ljudje zahtevajo več socialnih, ekonomskih in političnih pravic;
E. ker iraška ustava zagotavlja enakost pred zakonom za vse državljane ter upravne, politične in kulturne pravice ter pravico do izobraževanja za različne narodnosti;
F. ker je v sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom, zlasti v členu o človekovih pravicah, poudarjeno, da se mora politični dialog med EU in Irakom usmeriti v človekove pravice in krepitev demokratičnih institucij;
1. odločno obsoja nedavna teroristična dejanja in zaostreno sektaško nasilje, ki pomenita nevarnost, da bi država ponovno zabredla v sektaške spore, ter ustvarjata strah pred širšim sektaškim konfliktom, ki bi zajel vso regijo; opozarja, da so vzroki za nasilje, ki se sicer pojavlja po sektaškem ključu, prej politični kot verski;
2. izraža sožalje družinam in prijateljem ranjenih in umrlih;
3. obsoja nedavne napade z dne 3. septembra 2013, v katerem je bilo ubitih najmanj 60 ljudi v pretežno šiitskih predelih Bagdada; 15. septembra, ko je bilo v eksplozijah po vsej državi, katerih tarča so bili največkrat šiitski predeli, ubitih več kot 40 oseb; 21. septembra, ko je bilo med pogrebom v bagdadskem Sadr Cityju ubitih najmanj 60 ljudi; 30. septembra, ko je bilo v avtomobilskih bombnih napadih v več šiitskih predelih Bagdada ubitih vsaj 54 ljudi;
5. oktobra, ko je bilo v samomorilskem bombnem napadu na šiitske romarje v okrožju Adhamija ubitih najmanj 51, ranjenih pa več kot 70 ljudi, medtem ko je istega dne je drug samomorilski napadalec v kavarni v Baladu v severnem delu Bagdada ubil najmanj 12 in ranil najmanj 25 ljudi; 6. oktobra, ko je bilo v samomorilskem napadu v bližini osnovne šole v šiitski turkmenski vasi Kabak ubitih najmanj 12 otrok, starih od 6 do 12 let, mnogi pa so bili ranjeni; 7. oktobra 2013, ko je bilo v novem valu eksplozij v Bagdadu ubitih najmanj 22 ljudi; in 8. oktobra, ko je bilo v avtomobilskem bombnem napadu v Bagdadu in napadih na varnostne enote na severu države ubitih najmanj 9 ljudi;
4. ostro obsoja napad na tabor Ašraf 1. septembra 2013, ki so ga izvedle iraške enote, v katerem je umrlo 52 iranskih beguncev, 7 oseb, nastanjenih v taboru, med katerimi je bilo 6 žensk, pa je bilo ugrabljenih in so po besedah baronice Ashtonove zaprte v Bagdadu, ter poziva k njihovi takojšnji in brezpogojni izpustitvi; izraža podporo delu misije Združenih narodov za pomoč Iraku (UNAMI), ki si prizadeva za premestitev približno 3000 nastanjenih v taboru izven meja države;
5. izraža hudo zaskrbljenost zaradi ponovnega povečanja nestabilnosti in poziva vse iraške politične voditelje vseh etničnih in verskih pripadnosti, naj stopijo skupaj in ustavijo sektaško nasilje in nezaupanje ter združijo iraško ljudstvo;
6. poziva vlado Iraka ter regionalne vlade, naj obsodijo napade in opravijo celovito in hitro neodvisno mednarodno preiskavo nedavnih terorističnih napadov v tej regiji, ter poziva iraško vlado, naj pri tem v celoti sodeluje, da bodo odgovorni privedeni pred sodišče;
7. je zaskrbljen zaradi razširitve nasilja iz konflikta v Siriji v Irak, kjer pridobivajo moč džihadistični uporniki, povezani z sunitsko militantno krovno skupino Irak islamska država, ki vključuje Al Kajdo;
8. nujno poziva politične, verske in civilne voditelje, pa tudi varnostne službe, naj začnejo delovati skupaj, da bi zaustavili prelivanje krvi in zagotovili, da bi se vsi iraški državljani čutili enako zaščiteni;
9. poziva iraško vlado in vse politične voditelje, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti in zaščite za vse ljudi v Iraku, zlasti pa za člane ranljivih manjšin; poziva iraško vlado, naj zagotovi, da bodo varnostne enote spoštovale načela pravne države in mednarodne standarde;
10. poziva mednarodno skupnost in EU, naj podpirajo iraško vlado s spodbujanjem nacionalnega dialoga, utrjevanja načel pravne države in zagotavljanjem osnovnih storitev, da bi ustvarili varen, stabilen, enoten, uspešen in demokratičen Irak, v katerem bodo zaščitene človekove in politične pravice vseh ljudi;
11. poziva iraške oblasti naj zaradi varnostne situacije, zaradi katere so se zaostrile težave ranljivejših skupin, kot so ženske, mladi in borci za človekove pravice, vključno s sindikalisti, nujno usmeri več sredstev v programe za izboljšanje teh razmer;
12. spodbuja verski dialog med sunitskimi in šiitskimi duhovnimi vodji kot nujno orodje za reševanje sporov; meni tudi, da nedavni pogovori med ZDA in Iranom ponujajo Iraku priložnost, da deluje kot most, saj je ena od maloštevilnih držav, ki ima tesne odnose z obema stranema; poziva iranske voditelje, naj se konstruktivno angažirajo za stabilizacijo regije;
13. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in svetu predstavnikov Iraka, regionalni vladi Kurdistana, generalnemu sekretarju Združenih narodov in Svetu Združenih narodov za človekove pravice.