Predlog skupne resolucije - RC-B7-0251/2014Predlog skupne resolucije
RC-B7-0251/2014

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o začetku posvetovanj za začasno izključitev Ugande in Nigerije iz Sporazuma iz Cotonouja zaradi nedavne zakonodaje, ki kriminalizira homoseksualnost

12.3.2014 - (2014/2634(RSP))

v skladu s členoma 122(5) in 110(4) Poslovnika,
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
ECR (B7‑0251/2014)
Verts/ALE (B7‑0252/2014)
S&D (B7‑0253/2014)
ALDE (B7‑0255/2014)
PPE (B7‑0257/2014)
GUE/NGL (B7‑0258/2014)

Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Gay Mitchell, Michèle Striffler, Tunne Kelam, Cristian Dan Preda, Elena Băsescu, Monica Luisa Macovei, Philippe Boulland, Jean Roatta, Petri Sarvamaa, Eija-Riitta Korhola, Sari Essayah, Salvador Sedó i Alabart, Dubravka Šuica, Bogusław Sonik v imenu skupine PPE
Véronique De Keyser, Joanna Senyszyn, Tonino Picula, Tanja Fajon, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Mitro Repo, María Muñiz De Urquiza, Richard Howitt, Ana Gomes, Michael Cashman, Liisa Jaakonsaari, Marc Tarabella, Pino Arlacchi, Gianni Pittella, Ricardo Cortés Lastra, Silvia-Adriana Ţicău v imenu skupine S&D
Marietje Schaake, Sarah Ludford, Louis Michel, Ramon Tremosa i Balcells, Angelika Werthmann, Leonidas Donskis, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Kristiina Ojuland, Izaskun Bilbao Barandica, Phil Bennion v imenu skupine ALDE
Ulrike Lunacek, Barbara Lochbihler, Judith Sargentini, Jean Lambert, Raül Romeva i Rueda, Iñaki Irazabalbeitia Fernández, Marije Cornelissen, Jean-Jacob Bicep, Hiltrud Breyer v imenu skupine Verts/ALE
Charles Tannock, Marina Yannakoudakis v imenu skupine ECR
Marie-Christine Vergiat, Patrick Le Hyaric, Nikola Vuljanić v imenu skupine GUE/NGL


Postopek : 2014/2634(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
RC-B7-0251/2014
Predložena besedila :
RC-B7-0251/2014
Sprejeta besedila :

Resolucija Evropskega parlamenta o začetku posvetovanj za začasno izključitev Ugande in Nigerije iz Sporazuma iz Cotonouja zaradi nedavne zakonodaje, ki kriminalizira homoseksualnost

(2014/2634(RSP))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju mednarodnih obveznosti in instrumentov na področju človekovih pravic, tudi tistih, ki jih vsebujejo konvencije OZN o človekovih pravicah in Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki zagotavljajo človekove pravice in temeljne svoboščine ter prepovedujejo diskriminacijo;

–   ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah, Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk ter Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev;

–   ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. 17/19 z dne 17. junija 2011 o človekovih pravicah, spolni usmerjenosti in spolni identiteti;

–   ob upoštevanju druge revizije Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi (sporazum iz Cotonouja) ter klavzul o človekovih pravicah in javnem zdravju ter zavez iz tega sporazuma, zlasti členov 8(4), 9, 31a (e) in 96;

–   ob upoštevanju členov 2, 3(5), 21, 24, 29 in 31 Pogodbe o Evropski uniji ter členov 10 in 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki Evropsko unijo in njene države članice v njihovih odnosih z ostalim svetom zavezujejo k spoštovanju in spodbujanju splošnih človekovih pravic ter k varovanju posameznikov, pa tudi k sprejetju omejevalnih ukrepov v primeru hudih kršitev človekovih pravic;

–   ob upoštevanju smernic za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (LGBTI), ki jih je Svet sprejel 24. junija 2013;

–   ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton z dne 15. januarja 2014, v kateri je izrazila svojo zaskrbljenost zaradi podpisa zakona o prepovedi istospolnih porok v Nigeriji;

–   ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve z dne 20. decembra 2013 o sprejetju zakona proti istospolno usmerjenim v Ugandi;

–   ob upoštevanju izjave predsednika ZDA Baracka Obame z dne 16. februarja 2014 o sprejetju zakona proti istospolno usmerjenim v Ugandi in njegove prošnje predsedniku Joveriju Museveniju, naj zakona ne podpiše;

–   ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton z dne 18. februarja 2014 o zakonodaji proti istospolno usmerjenim v Ugandi;

–   ob upoštevanju izjave z dne 25. februarja, v kateri je Ban Ki Mun pozval ugandske organe oblasti, naj revidirajo ali razveljavijo zakon proti istospolno usmerjenim v tej državi;

–   ob upoštevanju izjave, ki jo je visoka predstavnica dala v imenu Unije 4. marca 2014 o ugandskem zakonu proti istospolno usmerjenim;

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 5. julija 2012 o nasilju nad lezbijkami ter pravicah lezbijk, gejev, biseksualnih, transseksualnih in interseksualnih (LGBTI) oseb v Afriki[1], svojega stališča z dne 13. junija 2013 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o drugi spremembi Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000, kakor je bil prvič spremenjen v Luxembourgu 25. junija 2005[2], in svoje resolucije z dne 11. decembra 2013 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2012 in politiki Evropske unije na tem področju[3];

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2009 o Ugandi: osnutek zakona proti istospolno usmerjenim[4], z dne 16. decembra 2010 o Ugandi: tako imenovani Bahatijev zakon in diskriminacija proti lezbijkam, gejem, biseksualcem in transseksualcem[5] ter z dne 17. februarja 2011 o Ugandi: umor Davida Kate[6];

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 15. marca 2012[7] in 4. julija 2013 o razmerah v Nigeriji[8];

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2011 ob najnovejšem poskusu kriminalizacije lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev(LGBTI)[9];

 

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. septembra 2011 o človekovih pravicah, spolni usmerjenosti in spolni identiteti[10];

–   ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika,

A.  ker se vsi ljudje rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice; ker so vse države dolžne preprečiti nasilje, spodbujanje k sovraštvu in stigmatizacijo, ki temelji na lastnostih posameznika, med drugim tudi na spolni usmerjenosti, spolni identiteti in spolnem izražanju;

 

B.  ker je cilj skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije razvijati in utrjevati demokracijo, načela pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

C. ker se v kar 76 državah homoseksualnost še vedno obravnava kot kaznivo dejanje, v petih pa je za takšna dejanja zagrožena smrtna kazen;

D. ker so bila v Ugandi v skladu z oddelkom 145, v Nigeriji pa v skladu z oddelkom 214 državnega kazenskega zakonika sporazumna dejanja med osebama istega spola že prej kaznovana s 14 oziroma 7 leti zaporne kazni (ali smrtno kaznijo v 12 državah, kjer velja šeriatsko pravo);

E.  ker je ugandski parlament 20. decembra 2013 sprejel zakon proti istospolno usmerjenim, ki podporo pravicam oseb LGBTI kaznuje z do 7 let zaporne kazni, osebe, ki imajo hišo, sobo, sobe ali druge prostore za „namene, povezane z istospolnostjo“ s 7 leti zaporne kazni, povratnike ali kršitelje, ki so okuženi z virusom HIV, pa z dosmrtnim zaporom; ker je predsednik Republike Uganda Joveri Museveni Kaguta 24. februarja 2014 zakon podpisal;

F.  ker so ugandske oblasti sprejele zakon proti pornografiji in zakon o upravljanju javnega reda, ki pomenita nadaljnji napad na človekove pravice in nevladne organizacije, ki te pravice zagovarjajo; ker vse to kaže na oženje in razkroj političnega prostora, namenjenega civilni družbi;

G. ker je nigerijski senat 17. decembra 2013 sprejel zakon o prepovedi istospolnih porok, ki osebe v istospolnem razmerju kaznuje z do 14 let zapora, priče istospolnih porok in osebe, ki vodijo bare za osebe LGBTI oziroma sodelujejo v tovrstnih organizacijah ali družbah, pa z do 10 let zapora; ker je zakon januarja 2014 postal veljaven s podpisom predsednika Goodlucka Jonathana;

H. ker številni mediji, javnost ter politični in verski voditelji v teh državah vse bolj skušajo zastrašiti osebe LGBTI, omejiti njihove pravice in pravice nevladnih organizacij in skupin za človekove pravice ter legitimirati nasilje nad njimi; ker je kmalu po tem, ko je predsednik Musevini podpisal ta zakon, eden od ugandskih tabloidov objavil seznam imen in slik 200 ugandskih gejev in lezbijk, kar je imelo hude posledice za njihovo varnost; ker mediji poročajo o vse večjem številu priprtij in vse večjem nasilju nad osebami LGBTI v Nigeriji;

I.   ker so številni predsedniki držav in vlad, voditelji Združenih narodov, predstavniki vlad in parlamentov, Evropska unija (vključno s Svetom, Parlamentom, Komisijo in podpredsednico/visoko predstavnico) ter številne druge svetovne osebnosti ostro obsodile zakone, ki kriminalizirajo osebe LGBTI;

J.   ker bi prek sodelovanja EU morala podpirati prizadevanja držav AKP pri oblikovanju podpornega pravnega in političnega okvira in odpravljanju kazenske zakonodaje, politik, praks, stigmatizacije in diskriminacije, ki spodkopavajo človekove pravice, povečujejo občutljivost za HIV/AIDS in preprečujejo s tem povezan dostop do uspešnega preprečevanja, zdravljenja, oskrbe in podpore, vključno z zdravili, blagom in storitvami za ljudi, ki živijo s HIV/AIDS, in najbolj ogrožene prebivalce;

K. ker se organizacija UN Aids in Globalni sklad za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji bojita, da bodo osebam LGBTI ter 3,4 milijona državljanom v Nigeriji in Ugandi, ki so okuženi z virusom HIV, odklonili življenjsko pomembno zdravstveno oskrbo, in zahtevata, naj se nujno pregleda ustavnost zakonov, ki bi lahko imela resne posledice za javno zdravstvo in človekove pravice;

L.  ker bo z nadaljnjo kriminalizacijo sporazumnih dejanj med odraslima osebama istega spola še težje doseči razvojne cilje tisočletja, zlasti glede enakosti spolov in premagovanja bolezni, ter uspehe glede razvojnega okvira za obdobje po letu 2015;

M. ker so se številne države članice, med njimi Nizozemska, Danska in Švedska, ter druge države, kot so Združene države Amerike in Norveška, odločile, da bodo prenehale zagotavljati pomoč, namenjeno ugandski vladi, ali pomoč od podpore vladi preusmerile na civilno družbo;

N. ker se v skladu s členom 96(1a) Sporazuma iz Cotonouja lahko začne postopek posvetovanja za izločitev podpisnic, ki kršijo obveznosti, povezane s človekovimi pravicami iz členov 8(4) in 9;

1.  obžaluje sprejetje novih zakonov, ki močno ogrožajo splošne pravice do življenja, svobode izražanja, združevanja in zbiranja in prepoved mučenja ter krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja; ponovno poudarja, da spolna usmerjenost in spolna identiteta sodita v okvir pravice posameznika do zasebnosti, ki jo zagotavljajo mednarodno pravo in nacionalne ustave; poudarja, da je enakopravnost oseb LGBTI nesporen sestavni del temeljnih človekovih pravic;

2.  opozarja na izjave Afriške komisije in odbora OZN za človekove pravice, da država z notranjim pravom ne more zanikati svojih mednarodnih obveznosti, povezanih s človekovimi pravicami;

3.  poziva ugandskega predsednika, naj prekliče zakon proti homoseksualcem ter člen 145 ugandskega kazenskega zakonika; poziva nigerijskega predsednika, naj prekliče zakon o prepovedi istospolnih porok ter člena 214 in 217 nigerijskega kazenskega zakonika, saj kršijo mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic;

4.  ugotavlja, da sta ugandska in nigerijska vlada s podpisom omenjenih zakonov kršila obvezo, ki izhaja iz spoštovanja človekovih pravic, demokratičnih načel in pravne države iz člena 9(2) Sporazuma iz Cotonouja;

5.  ponovno poudarja, da ta zakona sodita v okvir člena 96 (1a(b)) Sporazuma iz Cotonouja kot posebej nujna primera, kot izjemna primera izredno resnega in grobega kršenja človekovih pravic in dostojanstva iz odstavka 2 člena 9, in se je zato treba nanju nemudoma odzvati;

6.  zato poziva Komisijo, naj na lokalni in ministrski ravni začne okrepljen in nujen politični dialog po členu 8, z zahtevo, da se razprava začne najkasneje na vrhunskem srečanju med EU in Afriko, če pa ne bo rezultatov, je glede na to, da gre za izjemno resno in grobo kršenje, kot navaja odstavek 2 člena 9, treba sprejeti ustrezne ukrepe po členu 96 (1a(a)), kot je splošna ali delna izključitev Ugande in Nigerije iz Sporazume iz Cotonouja med državami AKP in EU zaradi hude kršitve človekovih pravic; meni, da je te ukrepe treba preklicati takoj, ko prenehajo razlogi zanje;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj v okviru razvojnega sodelovanja ponovno pregledajo svojo strategijo pomoči za Ugando in Nigerijo in naj se namesto ukinitve pomoči, čeprav samo za določene sektorje, raje odločijo za preusmeritev pomoči na civilno družbo in druge organizacije;

8.  predlaga Afriški uniji, naj prevzame pobudo in ustanovi mednarodni odbor, ki bo preučil ta zakona in vprašanja, povezana z njima;

9.  poziva voditelje Afriške unije in Evropske unije, naj bosta zakona v ospredju razprav na 4. vrhunskem srečanju med Afriko in Evropsko unijo, ki bo potekalo 2. in 3. aprila 2014;

10. poziva države članice ali visoko predstavnico s podporo Komisije, naj premislijo o usmerjenih sankcijah za ključne posameznike, odgovorne za pripravo in sprejetje teh zakonov, kot so prepoved potovanj in vizumov;

11. opozarja na sodbo sodišča Evropske unije z dne 7. novembra 2013 v zadevi X,Y,Z, v Minister voor Immigratie en Asiel (zadeve C-199-201/12), ki poudarja, da ljudje s specifično spolno usmeritvijo, proti katerim so uperjeni zakoni, ki njihovo ravnanje ali identiteto kriminalizirajo, lahko tvorijo posebno družbeno skupino z namenom odobritve azila;

12. obžaluje, da splošne družbene, gospodarske in politične težave afriških narodov, ki jim grozi verski fundamentalizem, postajajo vedno bolj pereče in puščajo hude posledice za dostojanstvo, razvoj in svobodo posameznikov;

13. poziva Komisijo in Svet, naj v vse naslednje sporazume, ki bodo nadomestili Sporazum iz Cotonouja, vključijo izrecno omembo nediskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti, kar je Parlament že večkrat zahteval;

14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, Evropski službi za zunanje delovanje, državam članicam, vladam in parlamentom Ugande, Nigerije, Demokratične republike Kongo in Indije ter predsednikoma Ugande in Nigerije.