Postopek : 2017/2598(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B8-0183/2017

Predložena besedila :

RC-B8-0183/2017

Razprave :

Glasovanja :

PV 16/03/2017 - 6.4

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0089

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 461kWORD 56k
15.3.2017
PE598.536v01-00}
PE598.539v01-00}
PE598.540v01-00}
PE598.541v01-00}
PE598.542v01-00} RC1
 
B8-0183/2017}
B8-0186/2017}
B8-0187/2017}
B8-0188/2017}
B8-0189/2017} RC1

v skladu s členom 123(2) in 123(4) Poslovnika,

ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:

PPE (B8-0183/2017)

ALDE (B8-0186/2017)

S&D (B8-0187/2017)

ECR (B8-0188/2017)

Verts/ALE (B8-0189/2017)


o prednostnih nalogah Evropske unije za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2017 (2017/2598(RSP))


Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Cristian Dan Preda, Andrzej Grzyb, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Ramona Nicole Mănescu, Ivan Štefanec, Ádám Kósa, Michaela Šojdrová v imenu skupine PPE
Pier Antonio Panzeri, Soraya Post v imenu skupine S&D
Charles Tannock, Karol Karski, Ryszard Antoni Legutko, Ryszard Czarnecki, Tomasz Piotr Poręba, Urszula Krupa, Monica Macovei, Valdemar Tomaševski, Raffaele Fitto v imenu skupine ECR
Petras Auštrevičius, Beatriz Becerra Basterrechea, Marielle de Sarnez, Gérard Deprez, María Teresa Giménez Barbat, Marian Harkin, Ivan Jakovčić, Petr Ježek, Louis Michel, Javier Nart, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Carolina Punset, Jozo Radoš, Frédérique Ries, Marietje Schaake, Hannu Takkula, Pavel Telička, Hilde Vautmans, Paavo Väyrynen, Ivo Vajgl v imenu skupine ALDE
Barbara Lochbihler, Jordi Solé, Margrete Auken, Ulrike Lunacek, Judith Sargentini, Molly Scott Cato v imenu skupine Verts/ALE
PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta o prednostnih nalogah Evropske unije za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2017 (2017/2598(RSP))  

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Ustanovne listine OZN,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter konvencij OZN ter pripadajočih izbirnih protokolov,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 60/251 o ustanovitvi Sveta OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, Evropske socialne listine ter Listine EU o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o zasedanjih Sveta OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju svoje resolucije o priporočilu Svetu z dne 7. julija 2016 o 71. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov(1),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o kršenju človekovih pravic, vključno z nujnimi resolucijami iz leta 2016 o Etiopiji, Severni Koreji, Indiji, Krimu, Hong Kongu, Kazahstanu, Egiptu, Demokratični republiki Kongo, Pakistanu, Hondurasu, Nigeriji, Gambiji, Džibutiju, Kambodži, Tadžikistanu, Vietnamu, Malaviju, Bahrajnu, Mjanmaru, Filipinih, Somaliji, Zimbabveju, Ruandi, Sudanu, Tajski, Kitajski, Braziliji, Rusiji, Tibetu, Iraku, Indoneziji, Srednjeafriški republiki, Burundiju, Nikaragvi, Kuvajtu in Gvatemali,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2016 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju za leto 2015(2),

–  ob upoštevanju členov 2, 3(5), 18, 21, 27 in 47 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju letnega poročila Sveta za človekove pravice za leto 2015, pripravljenega za Generalno skupščino OZN,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker sta spodbujanje in varstvo univerzalnosti človekovih pravic del etičnega in pravnega reda Evropske unije ter eden od temeljev evropske enotnosti in integritete; ker bi bilo treba načelo spoštovanja človekovih pravic vključiti v vse politike EU;

B.  ker je EU pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic odločno zavezana multilaterizmu in organom OZN;

C.  ker redna zasedanja Sveta za človekove pravice, imenovanje posebnih poročevalcev, mehanizem splošnega rednega pregleda in posebni postopek za obravnavo razmer v posameznih državah ali posamezne teme prispevajo k spodbujanju in spoštovanju človekovih pravic, demokracije in načela pravne države;

Svet OZN za človekove pravice

1.  pozdravlja delo visokega komisarja OZN za človekove pravice Zejda Raada Al Huseina in njegovega urada; želi spomniti na zavezo EU, da bo še naprej podpirala in zagovarjala njegovo integriteto, neodvisnost in delovanje; pozdravlja vlogo Visokega komisariata OZN za človekove pravice pri spodbujanju sodelovanja med mednarodnimi in regionalnimi mehanizmi na področju človekovih pravic ter pri iskanju načinov, kako povečati vlogo „regionalnih dogovorov“ pri splošnih standardih človekovih pravic;

2.  meni, da sta učinkovitost in verodostojnost Sveta za človekove pravice odvisni od resnične zavezanosti njegovih članic, da vse ljudi v vseh državah zaščitijo pred kršitvami človekovih pravic in da v skladu z mednarodnimi konvencijami s področja človekovih pravic spodbujajo univerzalnost, nepristranskost, objektivnost, neselektivnost, konstruktiven dialog in sodelovanje; poziva, naj se prepreči polarizacija razprav v Svetu za človekove pravice, in spodbuja konstruktivni dialog;

3.  poziva države, naj neodvisnim strokovnjakom Sveta za človekove pravice, posebnim poročevalcem in izvedencem Visokega komisariata za človekove pravice omogočijo dostop, da bodo lahko preiskovali domnevne kršitve človekovih pravic, in naj konstruktivno sodelujejo pri izboljšanju razmer, spoštujejo svoje zaveze po konvencijah s področja človekovih pravic in polno sodelujejo v posebnih postopkih Sveta za človekove pravice;

4.  spodbuja vse države, naj se s konkretnimi ukrepi odzovejo na priporočila v okviru splošnega rednega pregleda in odpravijo pomanjkljivosti, zato pa vzpostavijo mehanizme izvajanja in spremljanja, vključno z oblikovanjem nacionalnih načrtov ukrepanja in nacionalnih usklajevalnih mehanizmov;

5.  opozarja, da mora generalna skupščina pri izvolitvi članic v Svet za človekove pravice upoštevati, kako kandidatke spoštujejo spodbujanje in varstvo človekovih pravic, načela pravne države in demokracijo; pozdravlja, da se je Svet za človekove pravice odločil posvetovalni odbor zaprositi, naj pripravi poročilo o oceni napredka pri uvedbi regionalnih in podregionalnih ureditev za spodbujanje in varstvo človekovih pravic; poziva EU in države članice, naj s svojimi glasovanji vedno pokažejo, da pravicam pripisujejo enak pomen, in naj v tem smislu bolje usklajujejo stališča EU; odločno poziva EU, naj nastopa enotno in doseže skupno stališče EU pri glasovanju v Svetu za človekove pravice;

6.  ponavlja, kako pomembno je, da EU dejavno in stalno sodeluje v mehanizmih OZN za človekove pravice, zlasti v Tretjem odboru, generalni skupščini in Svetu za človekove pravice, saj to pozitivno vpliva na njeno verodostojnost; podpira prizadevanja evropske službe za zunanje delovanje, delegacij EU v New Yorku in Ženevi ter držav članic za večjo usklajenost EU pri problematiki človekovih pravic na ravni OZN;

Tematske prednostne naloge

7.  poudarja, kako pomembno vlogo imajo pri spodbujanju uveljavljanja in varstvu človekovih pravic nevladne organizacije s tega področja in zagovorniki človekovih pravic; poudarja, da je treba človekove pravice in temeljne svoboščine varovati v vseh razsežnostih njihovega izražanja, tudi v okviru novih tehnologij; je tako kot Svet za človekove pravice zaskrbljen zaradi poročil o grožnjah in povračilnih ukrepih proti članom organizacij civilne družbe in nevladnih organizacij, ki so s Svetom za človekove pravice sodelovali v postopku splošnega rednega pregleda;

8.  je zelo zaskrbljen zaradi številnih in vse pogostejših poskusov zmanjševanja prostora civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic, tudi s sprejemanjem protiterorističnih zakonov; obsoja vsa dejanja nasilja, nadlegovanja, ustrahovanja ali preganjanja zagovornikov človekovih pravic, žvižgačev, novinarjev ali blogerjev, bodisi na spletu ali drugje; poziva vse države, naj spodbujajo in zagotavljajo varno in ugodno okolje za nevladne organizacije, civilno družbo, novinarje in zagovornike človekovih pravic, vključno s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah, da bodo lahko delovali neodvisno in brez vmešavanja; ponovno poziva države, ki so sprejele restriktivne zakone proti neodvisnim organizacijam s področja človekovih pravic, naj jih razveljavijo;

9.  meni, da so svobodni, neodvisni in nepristranski mediji eden od poglavitnih temeljev demokratične družbe, v kateri ima odprta razprava ključno vlogo; podpira poziv k imenovanju posebnega predstavnika generalnega sekretarja OZN za varnost novinarjev; poziva, naj se v vseh mednarodnih forumih izpostavi vprašanje svobode izražanja na spletu, digitalnih svoboščin ter pomen svobodnega in odprtega interneta; se zavzema za zmanjšanje digitalne vrzeli in neomejeni dostopu do informacij in komunikacije, pa tudi za necenzurirani dostop do interneta;

10.  opozarja, da je pravica do svobode zbiranja in združevanja še vedno velik izziv; toplo pozdravlja delo posebnega poročevalca o pravici do svobode miroljubnega zbiranja in združevanja Maina Kiaija; poziva vse države, naj poročila upoštevajo;

11.  poziva vse države, naj hitro ratificirajo izbirna protokola k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki vzpostavljata pritožbene in preiskovalne mehanizme;

12.  nasprotuje vsakršni diskriminaciji in preganjanju na kakršni koli podlagi ali na podlagi katerega koli statusa, kot je rasa, barva kože, jezik, veroizpoved in prepričanje, spolna identiteta in spolna usmerjenost, socialno poreklo, kasta, rojstvo, starost ali invalidnost; podpira sodelovanje EU v ustreznih posebnih postopkih, tudi z novim neodvisnim strokovnjakom za zaščito pred nasiljem in diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete; poziva EU, naj še naprej dejavno spodbuja enakost in nediskriminacijo ter se bori proti nasilju in diskriminaciji vseh posameznikov;

13.  izraža zaskrbljenost, ker se številnim ljudem individualno ali kolektivno krši pravica do svobode veroizpovedi ali prepričanja, te kršitve pa povzročajo države in nedržavni akterji, kar vse skupaj vodi v diskriminacijo, neenakost in stigmatizacijo; opozarja, da se je treba boriti zoper nestrpnost in diskriminacijo na podlagi veroizpovedi ali prepričanja, da bi zagotovili spoštovanje drugih medsebojno povezanih pravic, kot je svoboda izražanja;

14.  poziva EU, naj si prizadeva za boljšo zaščito verskih in etničnih manjšin proti preganjanju in nasilju ter za razveljavitev zakonov, ki kriminalizirajo bogokletstvo ali versko odpadništvo in lahko služijo kot pretveza za preganjanje pripadnikov verskih manjšin ter neverujočih; poziva, naj se podpre delo posebnega poročevalca za svobodo veroizpovedi ali prepričanja;

15.  odločno poziva, naj EU še naprej podpira ničelno toleranco do smrtne kazni in si še bolj prizadeva za krepitev medregionalne podpore za naslednjo resolucijo generalne skupščine OZN o moratoriju za smrtno kazen; pozdravlja, da so se Republika Kongo, Fidži, in Madagaskar leta 2015 odločili odpraviti smrtno kazen za vsa kazniva dejanja; obžaluje, da pa se je vrsta držav, med drugim Bangladeš, Bahrajn, Belorusija, Čad, Indija, Indonezija, Južni Sudan, Kuvajt in Oman, odločila smrtno kazen ponovno uvesti; obžaluje tudi, da se je število izrečenih smrtnih kazni po poročanjih povečalo, zlasti na Kitajskem, v Egiptu, Iranu, Nigeriji, Pakistanu in Savdski Arabiji; opozarja oblasti v teh državah, da so države pogodbenice Konvencije o otrokovih pravicah, ki strogo prepoveduje smrtno kazen za kazniva dejanja, ki jih storijo mlajši od 18 let;

16.  poziva EU, naj v svojih izjavah podpre prizadevanja OZN proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju, množičnim usmrtitvam in drugim usmrtitvam, tudi za kazniva dejanja, povezana z drogami, in se zavzema, naj evropska služba za zunanje delovanje v skladu s smernicami za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugega krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja v dialogu na vseh ravneh in v forumih okrepi prizadevanja EU v boju proti usmrtitvam po hitrem postopku, mučenju in drugemu slabemu ravnanju; poziva k univerzalni ratifikaciji in učinkovitemu izvajanju Konvencije OZN proti mučenju in njenega izbirnega protokola; poudarja, da je – med drugim s krepitvijo nacionalnih preventivnih mehanizmov, vzpostavljenih v okviru izbirnega protokola – nujno treba podpirati preprečevanje mučenja in rehabilitacijo žrtev mučenja;

17.  je zelo zaskrbljen, ker po vsem svetu poleg hudih kršitev še vedno prihaja do kršitev človekovih pravic; odločno podpira Mednarodno kazensko sodišče kot ključno institucijo v prizadevanjih, da storilci odgovarjajo za svoja dejanja, žrtve pa dobijo pomoč pri iskanju pravice na podlagi načela komplementarnosti v zvezi z genocidom, hudodelstvi zoper človečnost in vojnimi hudodelstvi; poziva vse strani, naj zagotovijo politično, diplomatsko, finančno in logistično podporo za redno delo Mednarodnega kazenskega sodišča;

18.  poziva EU, naj še naprej krepi delo Mednarodnega kazenskega sodišča; spodbuja poglobljen dialog in sodelovanje med sodiščem, OZN in njenimi agencijami ter varnostnim svetom OZN; poziva vse države članice OZN, naj se z ratifikacijo Rimskega statuta pridružijo sodišču, in spodbuja ratifikacijo sprememb iz Kampale;

19.  najostreje obsoja sedanje grobe kršitve človekovih pravic, ki jih izvaja ISIS/Daiš, ter napade skupine Boko Haram na otroke, pa tudi druge napade terorističnih ali paravojaških organizacij na civilno prebivalstvo, zlasti ženske in otroke; obsoja vse pogostejše in obsežnejše uničevanje kulturne dediščine in poziva k podpori za ustrezna prizadevanja v različnih forumih OZN;

20.  obsoja nespoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in je zelo zaskrbljen zaradi vse večjega števila žrtev med civilisti v oboroženih spopadih po svetu in smrtonosnih napadov na bolnišnice, šole, humanitarne konvoje in druge civilne cilje; vztraja, da se morajo tovrstne kršitve ustrezno upoštevati v okviru Sveta za človekove pravice in njegove obravnave posameznih držav, pa tudi v okviru pregledov znotraj mehanizma splošnega rednega pregleda;

21.  poziva EU, naj si dejavno prizadeva, da bi OZN priznala genocid nad etničnimi in verskimi manjšinami, ki ga je zagrešil tako imenovani ISIS/Daiš, in da se primeri možnih hudodelstev zoper človečnost, vojnih zločinov in genocida predložijo Mednarodnemu kazenskemu sodišču; spodbuja poglobljen dialog in sodelovanje med sodiščem, OZN in njenimi agencijami ter varnostnim svetom OZN;

22.  poziva EU, naj spodbuja vse države, da bodo človekove pravice postavile v središče svojih razvojnih politik in začele izvajati Deklaracijo OZN o pravici do razvoja iz leta 1989; pozdravlja, da je svet OZN za človekove pravice prek kratkim imenoval posebnega poročevalca o pravici do razvoja, katerega mandat vključuje prispevanje k spodbujanju, varstvu in uresničevanju pravice do razvoja v okviru agende za trajnostni razvoj v regiji do leta 2030 in drugih mednarodnih sporazumov o razvojnem sodelovanju; poudarja, da bi bilo treba pri uresničevanju vseh ciljev agende 2030 na vseh področjih upoštevati človekove pravice za vse;

23.  poziva EU, naj še naprej spodbuja enakost med ženskami in moškimi ter dejavno podpira pobude OZN za vključevanje žensk in načela enakosti spolov v svoje dejavnosti in programe; poziva k nadaljevanju podpornih ukrepov za krepitev vloge žensk in deklet ter za odpravo vsega nasilja nad ženskami in dekleti ter njihove diskriminacije, vključno z nasiljem na podlagi spola; odločno poziva, naj si EU prizadeva za medregionalne pobude za spodbujanje, varstvo in uresničevanje pravic žensk ter dosledno in učinkovito izvajanje pekinških izhodišč za ukrepanje ter akcijskega programa Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju, ter naj bo v tem okviru še naprej zavezana spolnim in reproduktivnim pravicam;

24.  opozarja na zavezanost EU vključevanju človekovih pravic in vidikov enakosti spolov v skladu s prelomnima resolucijama varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000) in št. 1820 (2008) o ženskah, miru in varnosti; poziva EU, naj na mednarodni ravni podpre priznavanje dodane vrednosti sodelovanja žensk pri preprečevanju in reševanju konfliktov, pri operacijah za ohranjanje miru, humanitarni pomoči in obnovi po konfliktih ter trajni spravi;

25.  poziva EU, naj še naprej spodbuja otrokove pravice, zlasti s prizadevanji za dostop otrok do vode, sanitarnih storitev, zdravstvenega varstva in izobraževanja, tudi na konfliktnih območjih in v begunskih taboriščih, in z odpravo dela otrok, rekrutiranja otrok vojakov, odvzema prostosti, mučenja, trgovine z otroki, prezgodnje in pod prisilo sklenjene zakonske zveze, spolnega izkoriščanja in škodljivih praks, kot je pohabljanje ženskih spolovil; poziva, naj se sprejmejo ukrepi za podporo in krepitev mednarodnih prizadevanj v okviru OZN, da bi prenehali uporabljati otroke v oboroženih konfliktih in učinkoviteje obravnavali posledice, ki jih imajo konfliktne in pokonfliktne razmere za ženske in dekleta; poziva vse države članice OZN, naj spoštujejo svoje pogodbene obveznosti in zaveze v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah, sprejeto leta 1989, in spoštujejo pravice vseh otrok v njihovi sodni pristojnosti ne glede na pravni status teh otrok in brez vsake diskriminacije;

26.  poziva države, naj spodbujajo pravice invalidov, vključno z njihovo enakopravno udeležbo in socialno vključenostjo; poziva vse države, naj ratificirajo in izvajajo Konvencijo OZN o pravicah invalidov;

27.  poziva EU, naj si v sodelovanju s partnerji prizadeva za izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, med drugim za to, da bi več držav sprejelo nacionalne akcijske načrte ter sodelovalo pri dejavnostih delovnih skupin OZN in Urada visokega komisarja za človekove pravice; ponovno poziva vse države, vključno z EU, naj se dejavno in konstruktivno ter čim prej vključijo v oblikovanje pravno zavezujočega instrumenta, ki bo v mednarodnem pravu o človekovih pravicah urejal dejavnosti nadnacionalnih družb in drugih podjetij, da se preprečijo in raziščejo kršitve človekovih pravic in se v primeru takšnih kršitev zagotovi povrnitev škode in dostop do pravnih sredstev;

28.  pozdravlja newyorško deklaracije OZN za begunce in migrante, ki obravnava vprašanje velikega toka beguncev in migrantov in je privedla do sprejetja globalnega dogovora o celostnem okviru za odzivanje na begunsko krizo in zaveze, ki se uporablja za migrante in begunce in je namenjena reševanju življenj, obravnavanju posebnih potreb, boju proti rasizmu in ksenofobiji, boju proti trgovini z ljudmi, zagotavljanju enakosti pred zakonom in pravnega varstva ter vključevanju v nacionalne razvojne programe; poziva vse udeležene strani, naj zagotovijo politično zavezanost, financiranje in konkretna dejanja solidarnosti v podporo newyorški deklaraciji za begunce in migrante, in opozarja, da bi bilo treba vprašanje migracij še naprej preučevati na svetovni in ne le na evropski ravni; poziva EU in njene države članice, naj v teh mednarodnih prizadevanjih prevzamejo vodilno vlogo ter naj v skladu s svojimi obveznostmi po mednarodnem pravu uresničijo svoje zaveze glede varstva človekovih pravic prosilcev za azil, beguncev, migrantov in vseh razseljenih oseb, zlasti žensk, otrok in ranljivih skupin, vključno z invalidi;

29.  opozarja, da bi bilo treba migrante vračati samo ob popolnem spoštovanju njihovih pravic in le, če jim je v domači državi zagotovljeno varstvo pravic; poziva vlade, naj odpravijo samovoljne aretacije in pridržanja migrantov, vključno z mladoletniki; poziva vse države, naj na podlagi Konvencije o otrokovih pravicah sprejmejo konkretne ukrepe v korist begunskih in migrantskih otrok ter uvedejo ukrepe za krepitev sistemov za zaščito otrok, vključno z usposabljanjem socialnih delavcev in drugih poklicnih skupin, pa tudi za sodelovanje z nevladnimi organizacijami; poziva vse države, naj ratificirajo in izvajajo Mednarodno konvencijo o pravicah delavcev migrantov in članov njihovih družin;

30.  poudarja, kako pomembno je v skladu s členom 21 Lizbonske pogodbe ter splošnimi določbami o zunanjem delovanju Unije podpreti univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic, tudi državljanskih, političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih;

31.  poudarja, da je treba sprejeti pristop, ki temelji na pravicah, ter spoštovanje človekovih pravic vključiti v vse politike EU, tudi o trgovini, naložbah, javnih storitvah, razvojnem sodelovanju in migracijah, ter v njene skupne varnostne in obrambne politike;

32.  opozarja, da sta notranja in zunanja skladnost na področju človekovih pravic bistveni za verodostojnost politike EU na področju človekovih pravic v njenih odnosih s tretjimi državami, in EU poziva, naj izpolni svoje obveznosti v zvezi s tem;

Belorusija

33.  je zelo zaskrbljen zaradi nepretrganega omejevanja svobode izražanja ter svobode združevanja in mirnega zbiranja; obsoja nadlegovanje in pridržanje neodvisnih in opozicijskih novinarjev ter zagovornikov človekovih pravic; obsoja, da se še vedno uporablja smrtna kazen; poziva, naj se na 35. zasedanju Sveta za človekove pravice obnovi mandat posebnega poročevalca OZN za stanje na področju človekovih pravic v Belorusiji, in poziva tamkajšnjo vlado, naj v celoti sodeluje s posebnim poročevalcem in se zaveže izvajanju težko pričakovanih reform za varstvo človekovih pravic, tudi z izvajanjem priporočil posebnega poročevalca in drugih mehanizmov za človekove pravice;

Burundi

34.  je zelo zaskrbljen, ker so politične in varnostne razmere v Burundiju vse slabše in ker čedalje več ljudi beži iz države; obsoja nasilje, ki se tam dogaja že od leta 2015, in seje smrt, mučenje in namerno nasilje nad ženskami, vključno s skupinskimi posilstvi in nadlegovanjem; obsoja zapiranje tisočev ljudi, prisilna izginotja stotisočev Burundijcev, kršitve svobode tiska in izražanja ter vsesplošno nekaznovanost za ta dejanja; podpira odločitev Sveta EU, da po neuspešni razpravi v skladu s členom 96 sporazuma iz Cotonouja začasno ustavi neposredno finančno podporo burundijski upravi, tudi proračunsko, v celoti pa ohrani finančno podporo za prebivalstvo in humanitarno pomoč prek neposrednih kanalov; popolnoma podpira ustanovitev preiskovalne komisije v Burundiju, katere naloga je identificirati domnevne storilce kršitev človekovih pravic in zlorab v državi ter zagotoviti polno prevzemanje odgovornosti; poziva EU in države članice, naj uporabijo svoje možnosti pritiska, da bo Burundi začel v celoti in konstruktivno sodelovati s preiskovalno komisijo ter Svetom za človekove pravice in njegovimi mehanizmi ter da bo začel obravnavati resne kršitve človekovih pravic; poziva burundijske oblasti, naj ponovno razmislijo o svoji odločitvi, da izstopijo iz Mednarodnega kazenskega sodišča;

Demokratična ljudska republika Koreja

35.  izraža veliko zaskrbljenost zaradi vse slabšega stanja na področju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji; poziva vlado te države, naj izpolni svoje obveznosti v okviru instrumentov za človekove pravice, katerih pogodbenica je, ter naj zagotovi, da bodo imeli humanitarne organizacije, neodvisni opazovalci na področju človekovih pravic in posebni poročevalec OZN o položaju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji možnost vstopa v državo in jim bo zagotovljeno ustrezno sodelovanje; poziva Demokratično ljudsko republiko Korejo, naj omogoči svobodo izražanja ter svobodo tiska za nacionalne in mednarodne medije, vsem svojim državljanom pa necenzuriran dostop do interneta; ostro obsoja sistematično in obširno uporabo smrtne kazni v Demokratični ljudski republiki Koreji; poziva vlado te države, naj razglasi moratorij za vse usmrtitve, da bi smrtno kazen v bližnji prihodnosti odpravila; zahteva, naj tisti, ki so odgovorni za hudodelstva zoper človečnost v Demokratični ljudski republiki Koreji, zanja odgovarjajo, naj se jih privede pred Mednarodno kazensko sodišče in naj se proti njim uporabijo usmerjene sankcije; odločno obsoja jedrske poskuse, saj gre za nepotrebno in nevarno provokacijo, pa tudi kršitev resolucij varnostnega sveta OZN ter resno grožnjo miru in stabilnosti na Korejskem polotoku in v severovzhodni Aziji; poziva, naj se podaljša mandat posebnega poročevalca; poziva, naj se na generalni skupščini in varnostnemu svetu OZN predstavi poročilo skupine strokovnjakov; priporoča, naj se poglavitna priporočila iz poročila strokovnjakov o odgovornosti vključijo v resolucijo, vključno z okrepitvijo urada v Seulu s preiskovalnim in tožilskim strokovnim znanjem ter imenovanjem strokovnjaka za kazensko pravo, ki bi okrepil ukrepe za povečanje odgovornosti;

Demokratična republika Kongo

36.  obsoja resne kršitve človekovih pravic, ki jih povsem nekaznovane izvajajo varnostne sile, in poziva, naj se poišče odgovorne za ta dejanja; predvsem poziva, naj se temeljito preišče surovo nasilje nad civilisti v vzhodnem Kongu, vključno s posilstvi žensk in zasužnjevanjem otrok; poziva k morebitnemu podaljšanju mandata mirovnih sil OZN v vzhodnem Kongu; poziva Svet, naj v primeru nadaljnjega nasilja razmisli, da bi v skladu s Sporazumom iz Cotonouja razširil veljavne omejevalne ukrepe, kot so usmerjene sankcije EU, vključno s prepovedjo potovanja in zamrznitvijo premoženja za osebe, odgovorne za represivne ukrepe in spodkopavanje demokratičnega procesa v Demokratični republiki Kongo; poziva oblasti Demokratične republike Kongo, naj začnejo izvajati sporazum, sklenjen decembra 2016, in do decembra 2017 s pomočjo mednarodnih akterjev organizirajo volitve; poziva Svet za človekove pravice, naj še naprej spremlja razmere v Demokratični republiki Kongo, dokler ne bodo organizirane volitve in opravljen prehod v demokracijo, in spodbuja urad visokega komisarja, naj ustrezno obvešča Svet o razmerah v državi in po potrebi sprejme odločnejše ukrepe;

Gruzijska regija Abhazija in chinvalska regija/Južna Osetija

37.  je še vedno zaskrbljen zaradi svobode izražanja in svobode medijev, pa tudi ker ni mogoč dostop do zasedenih regij Abhazije in chinvalske regije/Južne Osetije, ki jih zaseda Rusija in kjer še vedno prihaja do številnih kršitev človekovih pravic; poziva k okrepitvi medosebnih stikov med ozemljem, ki je pod nadzorom Tbilisija, in zasedenima regijama; poziva, naj se popolnoma spoštuje suverenost in ozemeljska celovitost Gruzije ter nedotakljivost njenih mednarodno priznanih meja; poudarja, da je treba zagotoviti varno in dostojno vrnitev beguncev in notranje razseljenih oseb v kraje, kjer so stalno prebivali; poziva gruzijsko vlado, naj sprejme ustrezne ukrepe ter zagotovi ukrepanje v skladu s priporočili v okviru splošnega rednega pregleda ter izvajanje teh priporočil;

Mjanmar/Burma

38.  je izjemno zaskrbljen zaradi poročil o nasilnih spopadih v severnem delu države Rakhine ter obžaluje izgubo življenj, možnosti za preživljanje in zatočišč, pa tudi poročila, da oborožene mjanmarske/burmanske enote nesorazmerno uporabljajo silo; poziva vojaške in varnostne sile, naj nemudoma ustavijo uboje, nadlegovanje in posilstva, ki jih izvajajo nad rohinškim ljudstvom, ter naj jim prenehajo požigati domove; vztraja, naj vlada in civilni organi Mjanmara/Burme nemudoma ustavijo diskriminacijo in segregacijo rohinške manjšine; poziva k varovanju pravic rohinškega ljudstva ter zagotovljeni zaščiti, varnosti in enakosti za vse državljane Mjanmara/Burme; pozdravlja odločitev vlade Mjanmara/Burme, da mir in narodno spravo uvrsti med prednostne naloge; pozdravlja napoved vlade Mjanmara/Burme, da bo ustanovila preiskovalno komisijo za preiskavo nedavnega nasilja v zvezni državi Rakhine; poudarja, da je treba ustrezno sodno preganjati odgovorne za te kršitve in žrtvam omogočiti primerno popravo krivic; poziva vlado Mjanmara/Burme, naj nadaljuje proces demokratizacije ter spoštuje načelo pravne države, svobodo govora in temeljne človekove pravice; poziva EU in države članice, naj podprejo podaljšanje mandata posebne poročevalke o Mjanmaru/Burmi;

Zasedena palestinska ozemlja

39.  je zelo zaskrbljen zaradi trdovratnega zastoja v bližnjevzhodnem mirovnem procesu in poziva k takojšnji obnovitvi prepričljivih prizadevanj za mir; je zaskrbljen zaradi razmer na področju človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih, kakor je zapisano tudi v resoluciji z dne 10. septembra 2015 o vlogi EU v bližnjevzhodnem mirovnem procesu(3); poudarja, da morajo EU in njene države članice nepretrgano sodelovati pri spremljanju izvajanja resolucij Sveta za človekove pravice o kršitvah in zlorabah, na primer resolucije z dne 3. julija 2015 o zagotavljanju odgovornosti in pravice za vse kršitve mednarodnega prava na zasedenem palestinskem ozemlju, vključno z vzhodnim Jeruzalemom; je seznanjen s predhodno preiskavo Mednarodnega kazenskega sodišča; ponovno izraža svojo polno podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču in mednarodnemu kazenskopravnemu sistemu; v zvezi s tem opozarja na vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah(4) in poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj Parlamentu poroča o uničevanju in škodi, povzročeni na zgradbah in projektih, financiranih s sredstvi EU; poudarja, da morajo vse strani še naprej spoštovati premirje v Gazi, in poziva k odpravi blokade; poziva Izraelce in Palestince, naj se vzdržijo dejanj, ki bi še stopnjevala napetost, vključno s sovražnim govorom in hujskanjem v javnosti ter enostranskimi ukrepi, ki bi lahko negativno vplivali na izid pogajanj in ogrozili uresničljivost dvodržavne rešitve; poudarja, da je mogoče trajno rešitev konflikta doseči le v regionalnem okviru s sodelovanjem vseh ustreznih regionalnih deležnikov in s podporo mednarodne skupnosti;

Južni Sudan

40.  poziva vse strani, naj ne kršijo človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, vključno s kršitvami, ki veljajo za mednarodne zločine, kot so zunajsodni uboji, nasilje na etnični podlagi, spolno nasilje v konfliktih, vključno s posilstvi, ter nasilje na podlagi spola, novačenje in uporaba otrok v konfliktih, prisilna izginotja ter samovoljne aretacije in pridržanje; opozarja, da je južnosudanska vlada 16. marca 2016 podpisala sporazum o časovnem načrtu, kasneje pa oznanila, da bo v nacionalni dialog vključila druge ustrezne deležnike in da bo še naprej podpirala sklepe, ki so jih sprejeli opozicijski podpisniki in usmerjevalni odbor za nacionalni dialog (mehanizem 7 + 7); vztraja, da morajo vse strani izpolnjevati svoje zaveze, in poziva k trajnemu dialogu za dokončno premirje; poziva EU in njene države članice, naj še okrepijo podporo prizadevanjem Afriške unije, da Sudanu in sudanskemu ljudstvu pri prehodu v notranje reformirano demokracijo prinese mir; poziva EU in države članice, naj podaljšajo mandat komisije za človekove pravice v Južnem Sudanu ter okrepijo njeno vlogo za preiskovanje kršitev človekovih pravic in pridobivanje podatkov o spolnem nasilju; podpira vključitev njenih priporočil v poročilo, ki se bo posredovalo generalni skupščini in varnostnemu svetu OZN;

Sirija

41.  najostreje obsoja grozodejstva in vsesplošne kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ki so jih zakrivile sile Asadovega režima ob podpori Rusije in Irana, pa tudi kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ki so jih zakrivile državne in nedržavne formacije, na primer oborožene teroristične skupine, zlasti ISIL/Daiš, katere hudodelstva veljajo za genocid, Fronta Fatah Al Šam/Fronta Al Nusra in druge džihadistične skupine; vztraja, da je treba še naprej preiskovati uporabo in uničenje kemičnega orožja pri vseh straneh v Siriji, in obžaluje odločitev Rusije in Kitajske, da blokirata novo resolucijo varnostnega sveta OZN o uporabi kemičnega orožja; ponovno poziva, naj se zagotovi popoln in neoviran dostop humanitarni pomoči ter poišče in kaznuje tiste, ki so zakrivili vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost; podpira pobudo EU, da bi se primer Sirije predal Mednarodnemu kazenskemu sodišču, in poziva varnostni svet OZN, naj ukrepa v zvezi s tem; podpira mandat preiskovalne komisije za posebno preiskavo o Alepu, katere rezultate bi bilo treba predstaviti najpozneje na 34. zasedanju Sveta za človekove pravice marca, in poziva, naj se poročilo predstavi tudi generalni skupščini in varnostnemu svetu OZN;

Ukrajina

42.  obsoja dejstvo, da še vedno trajajoči ruski napadi povzročajo izjemno težke humanitarne razmere v Doneškem bazenu ter da ukrajinske in mednarodne humanitarne organizacije nimajo dostopa do zasedenih območij; je zelo zaskrbljen zaradi težkih humanitarnih razmer, v katerih živi več kot 1,5 milijona notranje razseljenih oseb; izraža globoko zaskrbljenost zaradi nenehnega spolnega nasilja, povezanega s konfliktom; je zelo zaskrbljen zaradi kršitev človekovih pravic na območju Krima, ki ga je zasedla Rusija, predvsem nad krimskimi Tatari; poudarja, da mora EU Ukrajini zagotoviti dodatno finančno pomoč; ponovno poudarja, da popolnoma podpira suverenost, neodvisnost, enotnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter njeno svobodno in suvereno odločitev, da bo sledila evropski poti; poziva vse strani, naj s političnim dialogom in popolnoma v skladu z mednarodnim pravom nemudoma začnejo ponovno vključevati zasedeni Krimski polotok v ukrajinski pravni sistem; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Svet, naj okrepita pritisk na Rusko federacijo, da bodo imele mednarodne organizacije dostop do Krima in bodo lahko glede na nenehne hude kršitve temeljnih svoboščin in človekovih pravic na polotoku spremljale stanje na področju človekovih pravic ter vzpostavile stalne mednarodne nadzorne mehanizme, ki izhajajo iz konvencij; podpira podaljšanje sankcij proti Rusiji, dokler ne bo v celoti izvajala sporazuma iz Minska in vrnila Krim; ponovno poudarja, da so vse strani konflikta obvezane sprejeti vse izvedljive ukrepe, da civilno prebivalstvo pod svojim nadzorom zaščitijo pred učinki sovražnosti; podpira in spodbuja interaktivni dialog, ki bo potekal na 34. zasedanju Sveta za človekove pravice;

Jemen

43.  je zelo zaskrbljen zaradi katastrofalnih humanitarnih razmer v Jemnu; ponovno izraža svojo zavezanost nadaljnji podpori Jemnu in njegovim prebivalcem; obsoja, da so tarča tudi civilisti, ujeti v nevzdržnem položaju med vojskujočimi se stranmi, ki kršijo mednarodno humanitarno pravo in mednarodno pravo človekovih pravic; poudarja, da je novačenje in uporaba otrok v oboroženih spopadih po mednarodnem pravu človekovih pravic in mednarodnem humanitarnem pravu strogo prepovedano ter da novačenje otrok, mlajših od petnajst let, lahko pomeni tudi vojno hudodelstvo; poziva vse strani, naj nemudoma izpustijo otroke in se vzdržijo njihovega novačenja; poziva vse strani, naj zmanjšajo napetost ter nemudoma sklenejo stabilno premirje, ki bo omogočilo pogajanja za politično in vključujočo rešitev konflikta; v zvezi s tem popolnoma podpira prizadevanja posebnega odposlanca OZN za Jemen Ismaila Ulda Šejka Ahmeda ter izvajanje resolucije Sveta za človekove pravice št. 33/16 iz oktobra 2016, v kateri se od OZN zahteva, da sodeluje z neodvisno nacionalno preiskovalno komisijo, prav tako pa spodbuja vsa prizadevanja za neodvisno mednarodno preiskavo, s katero bi prekinili prakso nekaznovanja v Jemnu; poziva države članice, naj podprejo skupno izjavo, ki izraža zaskrbljenost zaradi kršitev in zlorab v Jemnu ter poziva k temeljiti in nepristranski preiskavi; poziva visokega komisarja za človekove pravice, naj s podajanjem kratkih informacij med sejami Sveta za človekove pravice redno seznanja z rezultati svojih preiskav;

o

o  o

44.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje  Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku 71. generalne skupščine OZN, predsedniku Sveta OZN za človekove pravice, visokemu komisarju OZN za človekove pravice in generalnemu sekretarju parlamentarne skupščine Sveta Evrope.

 

 

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0317.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0502.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0318.

(4)

http://www.ohchr.org/documents/issues/business/A.HRC.17.31.pdf

Zadnja posodobitev: 15. marec 2017Pravno obvestilo