Predlog skupne resolucije - RC-B8-0242/2018Predlog skupne resolucije
RC-B8-0242/2018

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o prometnem stebru instrumenta za povezovanje Evrope po letu 2020

29.5.2018 - (2018/2718(RSP))

v skladu s členom 123(2) in 123(4) Poslovnika,
ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
B8-0242/2018 (PPE)
B8-0245/2018 (ECR)
B8-0246/2018 (S&D)

Marian-Jean Marinescu, Wim van de Camp, Ivo Belet, Cláudia Monteiro de Aguiar, Markus Pieper, Dieter-Lebrecht Koch v imenu skupine PPE
Ismail Ertug, Inés Ayala Sender v imenu skupine S&D
Roberts Zīle, Zdzisław Krasnodębski v imenu skupine ECR
Pavel Telička, Dominique Riquet, Gesine Meissner, Izaskun Bilbao Barandica, Matthijs van Miltenburg v imenu skupine ALDE


Postopek : 2018/2718(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
RC-B8-0242/2018
Predložena besedila :
RC-B8-0242/2018
Razprave :
Sprejeta besedila :

Resolucija Evropskega parlamenta o prometnem stebru instrumenta za povezovanje Evrope po letu 2020

(2018/2718(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 311, 312 in 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020[1] in njene poznejše spremembe z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2017/1123 z dne 20. junija 2017[2],

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju[3],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije[4],

–  ob upoštevanju dokumenta Komisije z dne 28. junija 2017 za razmislek o prihodnosti financ EU (COM(2017)0358),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2017 o dokumentu za razmislek o prihodnosti financ EU[5],

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. septembra 2016 za uredbo Sveta, ki spreminja Uredbo (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (COM(2016)0604), in priloženega dokumenta SWD(2016)0299,

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. septembra 2016 za spremembo Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (COM(2016)0606),

–  ob upoštevanju ratifikacije Pariškega sporazuma v Evropskem parlamentu dne 4. oktobra 2016 in v Svetu dne 5. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2016 o vmesni reviziji večletnega finančnega okvira 2014–2020[6],

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 15. junija 2016 o vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira[7],

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. maja 2018 z naslovom „Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027“ (COM(2018)0321),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 28. marca 2018 o akcijskem načrtu za vojaško mobilnost(JOIN(2018)0005),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 14. februarja 2018 o vmesni oceni Instrumenta za povezovanje Evrope (COM(2018)0066),

–   ob upoštevanju člena 123(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker sta razvoj in sanacija prometne infrastrukture v EU še vedno precej razdrobljena in predstavljata velik izziv z vidika zmogljivosti in financiranja, vendar sta bistvenega pomena za trajnostno rast in delovna mesta, konkurenčnost ter socialno in teritorialno kohezijo v Uniji ter odpravljata neravnovesja med regijami;

B.  ker je Instrument za povezovanje Evrope (IPE) skupni in centralno upravljan program financiranja, oblikovan za spodbujanje razvoja učinkovitega, trajnostnega in povezanega vseevropskega omrežja (TEN) na področju prometa, energetike in infrastrukture digitalnih storitev;

C.  ker bo zgodnje dokončanja vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) bistveno prispevalo k uresničevanju ciljev EU za zmanjšanje emisij v skladu s Pariškim podnebnim sporazumom, razogljičenju evropskega gospodarstva in izpolnitvi ciljev EU „20-20-20“ na področju energije in podnebne politike; ker bi jedrno omrežje moralo biti dokončano do leta 2030, celovito omrežje pa do leta 2050;

D.  ker vsak deseti Evropejec dela v širšem prometnem sektorju in ker bodo naložbe v prometno infrastrukturo ustvarile nova delovna mesta, saj naj bi po ocenah vsaka milijarda evrov, vložena v jedrno omrežje TEN-T, ustvarila do 20 000 novih delovnih mest;

E.  ker je IPE usmerjen v olajševanje čezmejnih povezav, vzpostavitev multimodalnih urbanih vozlišč ter odpravo nedelovanja trga in ozkih grl; ker je bila z IPE zagotovljena uresničitev projektov, ki jih sicer ne bi izvedli, kar pomeni jasno dodano vrednost EU pri omogočanju nadnacionalnega sodelovanja in usklajevanja;

F.  ker prometni sektor predstavlja največji delež proračuna IPE v obdobju 2014–2020; ker je bil delež za promet porazdeljen med splošni proračun za vse države članice in kohezijska sredstva, ki so na voljo kohezijskim državam članicam in so prenesena neposredno iz Kohezijskega sklada;

G.  ker je IPE eden najuspešnejših programov, saj je število prijav v veliki meri preseglo predvidena sredstva; ker je bilo do konca leta 2017 v okviru IPE za promet že dodeljenih 21,3 milijarde EUR nepovratnih sredstev za projekte TEN-T, s tem pa so bile zagotovljene skupne naložbe v višini 41,6 milijard EUR; ker bodo leta 2018 podpisani dodatni sporazumi o dodelitvi sredstev v okviru kombiniranega razpisa, kjer se združujejo nepovratna sredstva IPE in zasebno financiranje, tudi iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI); ker je bil prvotni proračun tega razpisa v višini ene milijarde EUR novembra 2017 povečan za 350 milijonov EUR v podporo prednostni nalogi „inovacije in nove tehnologije“ v skladu s cilji akcijskega načrta za alternativna goriva;

H.  ker je uvedba načela „uporabi ali izgubi“ znatno prispevala k uspehu IPE; ker bi kljub vsemu morali pospešiti izterjavo sredstev za neizvedene projekte;

I.  ker je namen IPE spodbuditi naložbe v prometno infrastrukturo in inovacije ter pritegniti finančna sredstva iz javnega in zasebnega sektorja, pri čemer bi se povečala pravna varnost in spoštovalo načelo tehnološke nevtralnosti;

J.  ker naj bi Komisija junija 2018 objavila zakonodajne predloge o evropskih strateških naložbah, tudi o posodobljenem Instrumentu za povezovanje Evrope (IPE);

1.  poudarja, da so naložbe v prometno infrastrukturo naložbe v dolgoročno trajnostno rast, kohezijo, konkurenčnost in delovna mesta; zato poudarja strateški pomen programa IPE za povezovanje notranjega trga, pametno mobilnost in možnost, da EU s programom prispeva konkretna dodana vrednost za državljane;

2.  poudarja, da je IPE bil, je in mora ostati učinkovit in ciljno usmerjen instrument za naložbe v vseevropsko infrastrukturno omrežje (TEN) na področju prometa, energetike in storitev digitalnega sektorja ter kot prispevek k prednostnim nalogam EU za delovna mesta, rast in naložbe, notranji trg, energetsko unijo, podnebje in enotni digitalni trg;

3.  poudarja uspeh programa IPE v obdobju 2014–2020, ki visoko evropsko dodano vrednost prinaša s spodbujanjem projektov na področju povezljivosti, ki imajo čezmejno, interoperabilno in multimodalno razsežnost, in projektov, ki krepijo povezljivost vseh načinov prevoza, tudi po morju, vključno s celinskimi pristanišči in celinskimi plovnimi potmi, pri čemer se prednost daje projektom, ki bodo vzpostavili manjkajoče povezave in odpravili ozka grla, da bi ustvarili enotni evropski prometni prostor, dostopen vsem, in inovativni prometni sektor; poziva Komisijo, naj poveča čezmejno dodano vrednost vozlišč, kot so morska pristanišča, in podpre projekte, ki povečujejo povezljivost s partnerskimi tretjimi državami;

4.  priznava, da bodo lahko koristi in potencial naložb EU v omrežje TEN-T v celoti izkoriščeni šele po dokončanju jedrnega in celovitega omrežja; poziva Komisijo, naj ne pozabi, da so za dokončanje ter omrežij potrebne precejšnje naložbe, ki so deloma odvisne od nadaljnje podpore EU, drugače se bo izvajanje zaustavilo; poudarja, da je treba vztrajati pri tem, da se omrežji dokončata najpozneje do leta 2030 (velja za jedrno omrežje) oziroma do leta 2050 (velja za celovito omrežje) in da je treba v celotnem procesu upoštevati standarde 21. stoletja;

5.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo program IPE v okviru predloga večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 nadaljeval sedanji program in bo še bolj ambiciozen v smislu ciljev politike in finančnih sredstev; poudarja, da je treba pospešiti naložbe v digitalne, inovativne in trajnostne prometne projekte, da bi prešli na bolj zelen, resnično povezan, sodoben, vsem dostopen, varnejši in učinkovit prometni sistem;

6.  priznava, da je bil prispevek IPE odločujočega pomena za začetek večine projektov, zlasti projektov za povezljivost na čezmejni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni; poudarja, da se je IPE izkazal kot pomemben spodbujevalec javnih in zasebnih naložb; meni pa, da je treba sprejeti nadaljnje ukrepe za sprostitev njegovega celotnega potenciala;

7.  poziva Komisijo, naj preuči nove načine za spodbujanje IPE kot instrumenta s posebnimi sektorskimi cilji, ki se izvaja na podlagi politike in sredstva namenja obsežnim projektom z razsežnostjo čezmejne interoperabilnosti ali interoperabilnosti na ravni EU;

8.  meni, da bi morala Komisija v naslednjem večletnem finančnem okviru na podlagi temeljitega pregleda obdobja 2014–2020 in posledic zapletenih odnosov med IPE in drugimi finančnimi programi in instrumenti, kot so Obzorje 2020, evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) in Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), zlasti učinka zamenjave med IPE in EFSI, dodatno okrepiti in zagotoviti povezljivost IPE z drugimi programi, kot sta Obzorje Evropa in sklad InvestEU, da bi ohranili in spodbujali jasne cilje programa, se izognili podvajanju in optimizirali proračunska sredstva;

9.  poudarja, da bi bilo vsakršno zmanjševanje proračuna naslednjega IPE v prid drugim programom, kot se je to zgodilo v okviru IPE za obdobje 2014–2020, pri čemer sta imela korist EFSI in evropski program za razvoj obrambne industrije, nesprejemljivo; spodbuja Komisijo, ohrani celovitost finančne zmogljivosti IPE, saj se iz instrumenta v veliki meri financirajo projekti s širšim regionalnim in evropskim pozitivnim učinkom, za katere niso na voljo zadostna nacionalna sredstva ali tržno financiranje;

10.  priznava spodbudne prve rezultate kombiniranega razpisa za zbiranje predlogov v okviru sedanjega programa IPE; zato močno spodbuja Komisijo, na v prihodnosti ponovi tovrstne razpise in še naprej uporablja okrepljen IPE v obliki nepovratnih sredstev, ki ga je po možnosti treba kombinirati s finančnimi instrumenti EU in finančnimi instrumenti, ki se ne pridobijo na ravni EU; poziva Komisijo, naj poišče tudi načine za učinkovitejše spodbujanje sodelovanja zasebnih sovlagateljev, države članice pa, naj odpravijo zakonodajne in upravne ovire za ta postopek;

11.  poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja sinergije na ravni projektov med tremi sektorji, ki so trenutno omejeni zaradi togosti proračunskega okvira v smislu upravičenosti projektov in stroškov; poziva Komisijo, naj infrastrukturo prilagodi prihodnjim potrebam čiste in pametne mobilnosti; pričakuje, da bodo prihodnje smernice sektorske politike in IPE prožnejši, tako da bosta omogočeni sinergija in boljše prilagajanje tehnološkemu razvoju in prednostnim nalogam (denimo digitalizaciji), obenem pa se bo pospešilo vzpostavljanje nizkoogljičnega gospodarstva in bodo ustrezno obravnavani skupni družbeni izzivi, kot je kibernetska varnost;

12.  poudarja pomen neposrednega upravljanja za zagotavljanje skupnih postopkov v treh sektorjih, hitre dodelitve sredstev in zelo dobrega izvrševanja proračuna; poudarja, da se je neposredno upravljanje nepovratnih sredstev IPE izkazalo za zelo učinkovito z zelo veliko bazo projektov in konkurenčnim izbirnim postopkom, osredotočanjem na cilje politik EU, usklajenim izvajanjem in polno udeležbo držav članic; priznava ključno vlogo, ki jo ima Izvajalska agencija za inovacije in omrežja pri uspehu IPE z optimizacijo njegovega proračuna, predvsem zaradi njene prožnosti in hitrega preusmerjanja neporabljenega denarja za nekatere ukrepe v financiranje novih; zato vztraja, da je treba vlogo agencije okrepiti, da bi zagotovili ustrezno porabo sredstev EU;

13.  podpira uporabo načela „uporabi ali izgubi“ pri neposrednem upravljanju IPE; hkrati vztraja, da je treba ohraniti možnost „ponovne uporabe“ zavez v primeru, da projekti ne bi delovali, kot je bilo predvideno, da bi povečali učinkovitost IPE;

14.  priznava, da je predložiti projekt zapleteno, zlasti v primeru velike prometne infrastrukture, in da je tehnična pomoč pomembna, npr. prek programske podpore IPE, zlasti v primeru kohezijskih držav članic, da bi spodbujali upravičenost zrelih in kakovostnih projektov; poziva Komisijo, naj še naprej zagotavlja tovrstno pomoč in ponovno razmisli o ocenjevalnih merilih, s katerimi bi bilo lažje prepoznati dodano vrednost projektov; poziva jo tudi, naj sprejme nadaljnje ukrepe za znatno poenostavitev upravnih zahtev, in to ne le za manjše zneske nepovratnih sredstev, in tehnično pomoč prilagodi manjšim prijaviteljem projektov;

15.  pozdravlja dejstvo, da je bilo v okviru programa za obdobje 2014–2020 iz Kohezijskega sklada v kohezijska sredstva za prometni steber IPE prenesenih 11,3 milijarde evrov, in izpostavlja izjemen uspeh razpisa za zbiranje predlogov na področju kohezije;

16.  je seznanjen s predlogom Komisije, da se IPE dodeli 42 265 milijonov EUR za obdobje 2021-2027, vključno s 7 675 milijoni EUR za energetske projekte in 2 662 milijoni EUR (oboje v stalnih cenah) za telekomunikacije in digitalne projekte; obžaluje pa, da je za IPE – promet v stalnih cenah namenjenih 11 384 milijonov evrov, pri čemer je iz Kohezijskega sklada dodeljenih 10 000 milijonov evrov, kar pomeni zmanjšanje za 12 % oziroma 13 %; ugotavlja in ne more sprejeti, da so se zmanjšala samo sredstva, dodeljena za prometni steber; poudarja, da je glede na izzive, s katerimi se srečuje prometni sektor na notranjem trgu, in uspeh IPE zmanjšanje sredstev za promet nerazumljivo, in poziva Komisijo, naj ponovno razmisli o predlaganem znesku;

17.  meni, da bi bilo treba v obdobju naslednjega večletnega finančnega okvira za ohranitev visoke stopnje verodostojnosti in privlačnosti programa IPE za vlagatelje povečati finančno zmogljivost programa; poudarja, da bi z nezadostnimi sredstvi za promet ogrozili dokončanje omrežja TEN-T, s tem pa bi že vložene naložbe iz javnih financ izgubile del vrednosti;

18.  poudarja tudi, da imajo kohezijska sredstva pomembno regionalno razsežnost, ki se odziva na lokalno povpraševanje in je bistvena za dokončanje delov jedrnih omrežij v kohezijskih državah članicah in posledično za teritorialno kohezijo EU; ugotavlja, da bi morale naložbe v prometno infrastrukturo EU, če se izvajajo s prispevkom za promet iz Kohezijskega sklada, tudi v prihodnje ostati uravnotežen sistem centralno in skupno upravljanih virov; poudarja, da mora znesek iz Kohezijskega sklada, dodeljen v neposredno upravljanje v okviru IPE, v naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 ostati vsaj na enaki ravni kot v prejšnjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, ta znesek pa mora zadostovati zato, da se v prihodnjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021-2027 dokončajo projekti, ki se financirajo iz dodeljenih sredstev Kohezijskega sklada v okviru sedanjega IPE;

19.  opozarja, da bodo za dokončanje jedrnega prometnega omrežja in političnih prednostnih nalog potrebni udeležba zadevnih državljanov in deležnikov pri odločanju, preglednost pri ocenjevanju in spremljanju okoljskega in finančnega izvrševanja sredstev, boljše povezovanje različnih načinov prevoza ter spodbujanje somodalnosti;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj ostanejo zavezane glavnim ciljem politike IPE v prometnem sektorju: dokončanje jedrnega omrežja TEN-T do leta 2030, vključno z uvedbo raziskav ATM v okviru enotnega evropskega neba (SESAR), pomorskih avtocest in evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS), in prehod na čisto, konkurenčno, inovativno in povezano mobilnost, vključno z uvedbo osrednje polnilne infrastrukture za alternativna goriva na ravni EU do leta 2025; napredek v smeri dokončanja celovitega omrežja TEN-T do leta 2050;

21.  poudarja, da se je treba bolj osredotočiti na pametne horizontalne projekte; poziva Komisijo, naj torej razmisli o oblikovanju posebnih, namenskih in nadnacionalnih pobud, da bi pospešili in zagotovili pravilno izvajanje horizontalnih prednostnih nalog, kot je ERTMS, s spodbujanjem zasebnih naložb, deloma z združevanjem nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov;

22.  v zvezi s prometnim sektorjem ponovno poziva na pomen osredotočanja na multimodalne in čezmejne povezave, digitalne rešitve, preusmeritev na druge oblike prometa in bolj trajnosten promet; meni, da bi bilo treba pri posodobljenem IPE prednost nameniti tudi neposrednim povezavam jedrnega in celovitega omrežja; meni, da bi se morali ti cilji odražati v seznamih vnaprej opredeljenih projektov, ki bodo vključeni v naslednjo uredbo o tem instrumentu;

23.  se zaveda, da bi prometni sektor moral v celoti izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo digitalne in inovativne tehnologije, in priznava, da je nova, inovativna prometna infrastruktura vedno privlačnejša za naložbe, zlasti iz zasebnega sektorja; poudarja pa, da obstoječa infrastruktura ostaja hrbtenica omrežja EU, in poudarja, da je nujno treba veliko več vložiti v vzdrževanje obstoječe infrastrukture; zato poziva Komisijo, naj z ambicioznimi cilji na področju inovacij poskrbi za privlačno posodobitev ali nadgradnjo obstoječe infrastrukture;

24.  poziva Komisijo, naj posebno pozornost posveti najbolj oddaljenim regijam, kakor to določa člen 349 PDEU, in sicer tako, da razširi osrednjo mrežo pristanišč za izboljšanje povezljivosti znotraj njihovih geografskih območij, med samimi regijami, s celino in s tretjimi državami; meni, da bi bilo treba vse vrste prometa v najbolj oddaljenih regijah sofinancirati do višine 85 %, da bi se izboljšal njihov dostop do razpisov ter da bi se uvedle redne pomorske povezave med najbolj oddaljenimi regijami in celinskimi območji; poziva Komisijo, naj razmisli o oblikovanju posebnega razpisa za najbolj oddaljene regije, poleg tega pa o dodelitvi sredstev za inovativno tehnologijo za regionalna letališča v najbolj oddaljenih regijah, s čimer bi se zagotovila varnost in vzdrževanje letališke infrastrukture;

25.  pozdravlja cilje iz skupnega sporočila o akcijskem načrtu za vojaško mobilnost tako v smislu izboljšanja infrastrukture kot v smislu omogočanja sinergij; poziva Komisijo, naj za podporo razvoja infrastrukture za dvojno (civilno in obrambno) uporabo vzdolž omrežja TEN-T uporabi IPE;

26.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in državam članicam.

 

Zadnja posodobitev: 18. september 2018
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov