SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o Sudanu
16.1.2019 - (2019/2512(RSP))
ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
B8-0053/2019 (ECR)
B8-0054/2019 (GUE/NGL)
B8-0055/2019 (Verts/ALE)
B8-0057/2019 (ALDE)
B8-0060/2019 (S&D)
B8-0062/2019 (PPE)
Cristian Dan Preda, Tunne Kelam, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, David McAllister, Elmar Brok, Pavel Svoboda, Eduard Kukan, Milan Zver, Krzysztof Hetman, Jarosław Wałęsa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Elisabetta Gardini, Csaba Sógor, Patricija Šulin, Romana Tomc, Bogusław Sonik, Luděk Niedermayer, Michaela Šojdrová, Lorenzo Cesa, Marijana Petir, Dubravka Šuica, Sandra Kalniete, Seán Kelly, Ivo Belet, Ivana Maletić, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Stanislav Polčák, Laima Liucija Andrikienė, Deirdre Clune, Francis Zammit Dimech, László Tőkés, Jiří Pospíšil, Anna Záborská v imenu skupine PPE
Elena Valenciano, Pier Antonio Panzeri v imenu skupine S&D
Charles Tannock, Karol Karski, Ruža Tomašić, Pirkko Ruohonen-Lerner, Jan Zahradil, Valdemar Tomaševski, Jana Žitňanská, Branislav Škripek v imenu skupine ECR
Marietje Schaake, Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Beatriz Becerra Basterrechea, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Gérard Deprez, Nadja Hirsch, Ivan Jakovčić, Petr Ježek, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Louis Michel, Javier Nart, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Carolina Punset, Jozo Radoš, Robert Rochefort, Jasenko Selimovic, Pavel Telička, Ramon Tremosa i Balcells, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Hilde Vautmans, Mirja Vehkaperä, Cecilia Wikström v imenu skupine ALDE
Marie-Christine Vergiat, Merja Kyllönen, Patrick Le Hyaric, Barbara Spinelli, Miguel Urbán Crespo, Tania González Peñas, Xabier Benito Ziluaga, Estefanía Torres Martínez, Lola Sánchez Caldentey, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Kostadinka Kuneva, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou) v imenu skupine GUE/NGL
Margrete Auken, Bodil Valero, Jordi Solé v imenu skupine Verts/ALE
Resolucija Evropskega parlamenta o Sudanu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Sudanu, tudi tistih z dne 31. maja 2018[1], 15. marca 2018[2], 16. novembra 2017[3] in 6. oktobra 2016[4],
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, katerega pogodbenica je od leta 1986 tudi Republika Sudan,
– ob upoštevanju tega, da je bila nagrada Saharova za svobodo misli leta 2007 podeljena zagovorniku človekovih pravic Salihu Mahmudu Osmanu,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. novembra 2018 o Sudanu,
– ob upoštevanju izjave trojke (Združenih držav Amerike, Norveške in Združenega kraljestva) ter Kanade z dne 8. januarja 2019 o odzivu na nadaljevanje protestov v Sudanu,
– ob upoštevanju izjav tiskovne predstavnice za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 24. decembra 2018 in 11. januarja 2019 o protestih, ki se vrstijo v Sudanu,
– ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,
– ob upoštevanju ustave Sudana iz leta 2005,
– ob upoštevanju Sporazuma iz Cotonouja, ki ga je sudanska vlada podpisala leta 2005,
– ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030,
– ob upoštevanju interaktivnih dialogov o razmerah na področju človekovih pravic v Sudanu, ki so potekali 11. decembra 2018 v Svetu OZN za človekove pravice;
– ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,
A. ker je sudanska vlada sredi decembra naznanila, da bo v odziv na inflacijo, ki je ušla izpod nadzora, ustavila subvencije za proizvode široke porabe; ker je inflacija v državi s približno 122 % v svetovnem merilu na drugem mestu[5];
B. ker protestniki od 19. decembra 2018 po vsem Sudanu protestirajo proti rasti cen, zmanjševanju subvencij za osnovne dobrine in pomanjkanju goriva; ker so se protesti iz manjših mest in vasi razširili v prestolnico Kartum;
C. ker so se protesti razširili in je ceste preplavilo še več deset tisoč dodatnih protestnikov iz vseh slojev sudanske družbe, ki so se združili v protestu proti avtoritarnemu režimu in pozvali predsednika Omarja Al Baširja, naj po 29 letih sestopi z oblasti;
D. ker se je iz solidarnosti s protestniki 22 političnih strank umaknilo iz vlade; ker proteste podpirajo nekateri nekdanji zavezniki predsednika in člani njegove vladajoče stranke, predsednika Al Baširja, ki želi spremeniti člen 57 ustave, da bi si zagotovil doživljenjski mandat, pa postavljajo pred precejšen izziv;
E. ker je 22 opozicijskih političnih strank in skupin 1. januarja 2019 od predsednika Al Baširja zahtevalo, naj preda oblast suverenemu svetu in prehodni vladi, ki bi določila primeren datum za demokratične volitve; ker so naslednje predsedniške volitve v Sudanu predvidene leta 2020; ker sudanska ustava predsedniku Al Baširju onemogoča, da bi po izteku mandata znova kandidiral na volitvah; ker so nekateri zakonodajalci v državi nakazali pripravljenost za spremembo ustave, s katero bi podaljšali predsedniški mandat ter predsedniku Al Baširju omogočili, da znova kandidira na volitvah leta 2020;
F. ker so sudanske oblasti na ceste napotile nacionalne varnostne sile, policijo in paravojaške sile, ki so s čezmerno silo razgnali neoborožene protestnike, pri čemer so jih pretepali s pendreki, streljali nanje z ostrim strelivom in gumijastimi naboji ter razprševali solzivec;
G. ker je predsednik Al Bašir edini aktivni voditelj države, ki ga Mednarodno kazensko sodišče z dvema nalogoma za prijetje, izdanima 4. marca 2009 in 12. julija 2010, išče zaradi zločinov zoper človečnost, vojnih hudodelstev in genocida, zagrešenih med kampanjo etničnega čiščenja v Darfurju; ker je bila z resolucijo Varnostnega sveta št. 1593 (2005) izražena zahteva, da mora Sudan sodelovati z Mednarodnim kazenskim sodiščem, čeprav ni podpisnik Rimskega statuta; ker je predsednik Al Bašir kljub nalogoma za prijetje nekaznovano še naprej izvajal zločine, bombardiranje in napade na civiliste pa iz Darfurja razširil še v sudanski državi Modri Nil in Južni Kordofan;
H. ker so mednarodne organizacije na področju človekovih pravic do 1. januarja 2019 zabeležile 45 smrtnih žrtev; ker sudanska vlada poroča o zgolj 24 smrtnih žrtvah; ker so bili 9. januarja 2019 na protivladnih protestih v Sudanu ubiti še trije protestniki; ker se je istega dne v Kartumu odvijalo doslej prvo zborovanje v podporo predsedniku Al Baširju;
I. ker je po podatkih sudanske vlade policija v treh tednih protestov aretirala 816 oseb, vendar organizacije civilne družbe poročajo, da je dejansko število aretiranih precej višje; ker je bilo aretiranih več članov akademskega osebja univerze v Kartumu, potem ko so se pridružili protestom; ker številni opozicijski voditelji, novinarji, zagovorniki človekovih pravic, univerzitetni profesorji in študenti, tudi huje ranjeni, ostajajo v priporu, ne da bi jih lahko obiskali družinski člani, odvetniki ali zdravniki;
J. ker je bil 8. januarja 2019 v svoji odvetniški pisarni aretiran sudanski odvetnik za človekove pravice in prejemnik nagrade Saharova za leto 2007 Salih Mahmud Osman; ker so oblasti potrdile, da je v priporu, a niso razkrile, kje ga pridržujejo; ker je njegova družina še posebej zaskrbljena, da je v priporu, saj trpi za hipertenzijo in sladkorno boleznijo, ki zahtevata zdravstveni nadzor;
K. ker je bilo v valu aretacij prijetih več zagovornikov človekovih pravic in članov opozicije;
L. ker je nekdanji predsednik Ali Osman Taha 8. januarja 2019 pripadnike opozicije posvaril, da bodo „brigade“ milic branile državo;
M. ker so svobodni, neodvisni in nepristranski mediji eden bistvenih temeljev demokratične družbe; ker je vlada blokirala dostop do družbenih medijev, več medijskih hiš pa je sklenilo prenehati tiskati časopise, potem ko je sudanska nacionalna obveščevalna in varnostna služba omejila objavljanje informacij o protestih; ker so lahko prebivalci z množično uporabo navideznih zasebnih omrežij razširjali fotografije in videoposnetke ranjenih ali ubitih protestnikov; ker se Sudan v indeksu svobode medijev za leto 2018, ki ga pripravlja organizacija Novinarji brez meja, med 180 državami uvršča na 174. mesto; ker je združenje sudanskih strokovnjakov, v katerem so med drugim zdravniki, profesorji in inženirji, ob „tednu vstaje“ pozvalo k protestom v prestolnici Kartum in drugih mestih, kot so Madani (vzhod), Kosti (jug) in Dongola (sever); ker se je k protestom prvič pozvalo tudi v mestih Nyala in Al Fašer v konfliktni regiji Darfur;
N. ker so bili po navedbah zagovornikov človekovih pravic po vsej državi nadlegovani in aretirani predvsem ljudje iz regije Darfur, tudi če se niso udeležili protestov;
O. ker Sudan še ni ratificiral nekaterih najpomembnejših splošnih sporazumov o človekovih pravicah, vključno s Konvencijo Združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju ter Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk;
P. ker je trojka, ki jo sestavljajo Združene države Amerike, Norveška in Združeno kraljestvo, podpira pa Kanada, javno obsodila okrutno zatiranje protestnikov v Sudanu;
Q. ker EU ohranja stike na visoki ravni s sudansko vlado, vključno z obiski komisarjev v državi;
R. ker je organizacija Open Doors International, ki vodi mednarodni seznam držav, v katerih je najhuje biti kristjan, Sudan leta 2018 uvrstila na četrto mesto; ker ni položaj drugih verskih manjšin in nevernikov prav nič boljši;
1. odločno obsoja pretirano uporabo sile državnih varnostno-obveščevalnih služb med množičnimi protesti in da sudanske oblasti nenehno zatirajo aktiviste in zagovornike človekovih pravic, pa tudi odvetnike, učitelje, študente in zdravnike;
2. poziva sudansko vlado, naj ustavi uporabo smrtonosne sile, samovoljne aretacije in pridržanje miroljubnih protestnikov ter prepreči, da bi bilo še več prelivanja krvi in mučenja; poudarja, da bi morali vsi organi kazenskega pregona in varnostne službe delovati pod neposrednim nadzorom sudanske vlade ter v skladu z ustavnimi in mednarodnimi zavezami te države;
3. izreka sožalje žrtvam nasilja, ki že ves čas spremlja množične proteste, in njihovim družinam;
4. poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi dobitnika nagrade Saharova Saliha Mahmuda Osmana in poziva sudanske oblasti, naj mu zagotovijo nujno zdravstveno oskrbo in neovirane stike z odvetnikom in družino;
5. sudansko vlado poziva, naj spoštuje pravico ljudi, da izrazijo svoje pomisleke, in vsem zagovornikom človekovih pravic v Sudanu omogoči opravljanje legitimnega dela za zaščito človekovih pravic brez omejitev ali povračilnih ukrepov;
6. je zaskrbljen zlasti nad usodo 32 darfurskih študentov, ki so jih sudanski organi aretirali 23. decembra 2018, jih razgalili v medijih, obtožili, da so se usposabljali v Izraelu, in jih okrivili za potekajoče proteste;
7. poziva sudansko vlado, naj nemudoma in brezpogojno izpusti vse zagovornike človekovih pravic, novinarje, voditelje politične opozicije in druge protestnike, ki so trenutno v priporu brez obtožnice ali sojenja, in jim omogoči popoln dostop do pravnega zastopanja; poziva jo tudi, naj razkrije, kje so;
8. poziva sudansko vlado, naj nemudoma razišče vse trditve o mučenju, slabem ravnanju in samovoljnem pridržanju ter pretirani uporabi sile zoper posameznike, ki so jih pridržale policija in varnostno-obveščevalne službe, vključno z odrekanjem potrebnega zdravljenja, in naj se odgovornim pošteno sodi, da bi objavili rezultate in odgovorne privedli pred sodišče v skladu z mednarodnimi standardi;
9. meni, da so svobodni, neodvisni in nepristranski mediji eden od temeljev demokratične družbe, v kateri ima ključno vlogo odprt dialog; poziva EU, naj si bolj prizadeva za spodbujanje svobode izražanja prek svojih zunanjih politik in instrumentov, tudi v Sudanu;
10. poziva k takojšnji odpravi omejevanja dostopa do interneta in omejevanja svobode izražanja prek cenzure v časopisih ter poziva Sudan, naj začne izvajati reforme za zagotovitev svobode izražanja v skladu s svojimi ustavnimi obveznostmi in mednarodnimi zavezami, vključno s Sporazumom iz Cotonouja, kakor je bil prvič spremenjen v Luxembourgu 25. junija 2005;
11. obžaluje preganjanje kristjanov, drugih veroizpovedi in nevernikov ter zapiranje in rušenje cerkva; znova potrjuje, da je svoboda veroizpovedi, vesti ali prepričanja splošna človekova pravica, ki jo je treba varovati povsod in za vsakogar;
12. poudarja pomen spoštovanja volilnega koledarja, vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je začel postopek spreminjanja sudanske ustave, ki bi predsedniku Al Baširju omogočil, da ponovno kandidira za predsednika;
13. ponavlja svojo zahtevo, naj predsednik Al Bašir spoštuje mednarodno pravo v skladu s konvencijami in pogodbami, katerih pogodbenica je njegova vlada; še naprej podpira vlogo Mednarodnega kazenskega sodišča pri pregonu vojnih hudodelstev, hudodelstev zoper človečnost in genocida;
14. želi spomniti na izjavo komisarja Stilianidisa v Evropskem parlamentu z dne 31. maja 2018, ko je dejal, da bo EU še naprej uporabljala različna sredstva, ki jih ima na voljo za spodbujanje in zaščito človekovih pravic žensk in deklet v Sudanu, vključno z izboljšanjem njihovega dostopa do kakovostnega izobraževanja in storitev zdravstvenega varstva ter ozaveščanjem skupnosti o njihovih pravicah, zlasti zato, da bi zmanjšali izvajanje škodljivih praks, kot je pohabljanje ženskih spolnih organov;
15. poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter države članice, naj zagotovijo, da upravljanje migracij in ukrepi za boj proti terorizmu ne bodo spodkopavali podpore človekovim pravicam; je zaskrbljen, ker sudanski režim pod pretvezo sodelovanja EU in posameznih držav članic s Sudanom na področju migracij krepi svoje zmogljivosti za nadzor in zatiranje ljudi, na primer s povečevanjem svojih zmogljivosti za nadzor, tudi na mejah, in z dobavljanjem opreme, kot je biometrična oprema; zato poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo popolno preglednost pri projektih na področju varnosti, v katere je vključen Sudan, vključno z vsemi načrtovanimi dejavnostmi in upravičenci do sredstev EU in državnih sredstev;
16. ponovno poziva k vseevropski prepovedi izvoza, prodaje, posodabljanja in vzdrževanja vsakršne varnostne opreme, ki bi se lahko uporabila ali se že uporablja za zatiranje v državi, vključno s tehnologijo za spletni nadzor, v države s slabimi razmerami na področju človekovih pravic, kot je Sudan;
17. je seznanjen z izjavami tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje o potekajočih protestih; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj javno obsodi skrb zbujajoče razmere v Sudanu in uporabi vsa sredstva, ki jih ima na voljo, da bi sudanske oblasti pripravila do tega, da ustavijo nasilje, zatiranje, množične aretacije in uboje, ter jih spodbujala k spoštovanju njihovih zavez v skladu z mednarodnimi pravili in zakoni;
18. poudarja prizadevanja EU pri zagotavljanju humanitarne pomoči in podpiranju organizacij civilne družbe v Sudanu ter spodbuja EU in njene države članice, naj si za to še naprej prizadevajo; poziva Komisijo, naj še poveča finančno podporo za zagovornike človekovih pravic in organizacije civilne družbe v Sudanu v okviru Evropskega razvojnega sklada;
19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladi Sudana, Afriški uniji, generalnemu sekretarju Združenih narodov, sopredsedujočima skupni parlamentarni skupščini AKP-EU in vseafriškemu parlamentu.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0233.
- [2] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0080.
- [3] UL C 356, 4.10.2018, str. 50.
- [4] UL C 215, 19.6.2018, str. 33.
- [5] Izračun je pripravil profesor Steve H. Hanke z Univerze Johns Hopkins. https://allafrica.com/stories/201807230267.html