Parlamentarno vprašanje - O-000070/2013Parlamentarno vprašanje
O-000070/2013

  Dekriminalizacija obrekovanja

18.6.2013

Vprašanje za ustni odgovor O-000070/2013
za Komisijo
Člen 115 poslovnika
Licia Ronzulli, Joseph Daul, Giovanni La Via, Salvatore Iacolino, Carlo Fidanza, Salvatore Tatarella, Georgios Koumoutsakos, Amalia Sartori, Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Rosa Estaràs Ferragut, Santiago Fisas Ayxela, Verónica Lope Fontagné, Alejo Vidal-Quadras, Antonio Cancian, Paul Rübig, Alfredo Pallone, Sergio Paolo Francesco Silvestris, Sergio Berlato, Clemente Mastella, Jean Roatta, Crescenzio Rivellini, Fabrizio Bertot, David Casa, Roberta Metsola, Paolo Bartolozzi, Raffaele Baldassarre, Aldo Patriciello, Iva Zanicchi, Antonello Antinoro, Marco Scurria, Lorenzo Fontana, Matteo Salvini, Mario Borghezio, Roberta Angelilli, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Jarosław Leszek Wałęsa, Axel Voss, Konstantinos Poupakis, Ioannis A. Tsoukalas, Gino Trematerra, Anja Weisgerber, Cristiana Muscardini, Oreste Rossi, Sabine Verheyen, Erminia Mazzoni, Dominique Riquet, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Csaba Sógor, Franck Proust

Še vedno preveč držav Evropske unije sprejema pretirano stroga in kaznovalna pravila za kaznivo dejanje obrekovanja. V Franciji je na primer predvidena zaporna kazen v primeru, da prizadeta oseba pripada določeni kategoriji, ki jo določa zakonodaja, kar povzroča ogromno diskriminacijo in dve različni ravni varstva državljanov. Prav tako je v Nemčiji predvidena zaporna kazen, ki lahko traja do pet let, v Španiji pa do dve leti. V preteklih mesecih sta bila v Italiji dva direktorja časopisov obsojena na zaporno kazen, ker sta bila spoznana za kriva kaznivega dejanja obrekovanja oziroma opustitve nadzora. Direktorju Alessandru Sallustiju je bila 26. septembra 2012 določena 14-mesečna zaporna kazen za obrekovanje, direktor Giorgio Mulè pa je bil 23. maja 2013 obsojen na 8 mesecev nepogojne zaporne kazni za kaznivo dejanje opustitve nadzora, novinarja Andrea Marcenaro in Riccardo Arena pa sta bila obsojena na eno leto zaporne kazni. Predstavnica OVSE za svobodo medijev, Dunja Mijatović, je potrdila, da je treba tudi v Italiji posredovati za hitro reformo zakonodaje, s katero bi se dekriminaliziralo obrekovanje. Predstavnica je tudi poudarila, da v sodobni demokraciji nihče ne bi smel biti zaprt za to, kar napiše. Evropsko sodišče za človekove pravice je o tem večkrat razsodilo, da zaporna kazen za kaznivo dejanje obrekovanja ni primerna in škodi demokratični družbi. Pri tem je tudi spomnilo, da civilna sodišča lahko popravijo škodo, ki jo utrpi nekdo, ki meni, da je bila njegova čast oškodovana. Predvideti zaporno kazen za kaznivo dejanje obrekovanja škodi celovitemu izvajanju načela svobode govora, kar zelo negativno vpliva na učinkovitost in popolnost obveščanja v vsej Evropi.

Kakšne konkretne pobude, glede na povedano, namerava pripraviti Komisija, da bi ozavestila države članice glede pomena potrditve usklajenih pravil na tem področju, ki bi zagotovila popolno svobodo izražanja, pravico državljanov do primernega obveščanja in istočasno varovanje časti vpletenih oseb? Katere ukrepe namerava izvajati Komisija, da bi lahko države članice samodejno sprejele skupne smernice za dekriminalizacijo obrekovanja?

Vloženo: 18.6.2013

Posredovano: 20.6.2013

Rok za odgovor: 27.6.2013