Reforma volilne zakonodaje EU

14.12.2017

Vprašanje za ustni odgovor O-000099/2017
za Svet
Člen 128 poslovnika
Danuta Maria Hübner, v imenu Odbora za ustavne zadeve

11. novembra 2015 je Parlament na plenarnem zasedanju sprejel predlog o določbah o spremembi akta, ki ureja izvolitev poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami; predlog je bil v skladu s členom 223(1) PDEU poslan Svetu v razpravo in odločanje. Parlament je predlagal vrsto ukrepov, s katerimi bi okrepili evropsko razsežnost volitev in državljanom Unije zagotovili višjo kakovost volitev.

Od sprejetja resolucije je že pet predsedstev Sveta (Luksemburg, Nizozemska, Slovaška, Malta in sedaj Estonija) obravnavalo predlog Parlamenta, vendar Parlament še od nobenega ni dobil informacijo o morebitnem formalnem ali neformalnem izidu obravnave v Svetu.

V skladu s členom 223(1) PDEU mora Parlament odobriti sklep Sveta, države članice pa ga morajo pred uveljavitvijo ratificirati. Da bi zagotovili, da bo reforma veljala za evropske volitve leta 2019, mora biti dosje dokončno sprejet najkasneje spomladi 2018, saj morajo v nekaterih državah članicah spremembe volilne zakonodaje stopiti v veljavo najmanj 12 mesecev pred volitvami. Če se akt o volitvah ne spremeni, se bodo prihodnje evropske volitve opravile v skladu s pravili iz leta 1976 z vsemi njihovimi pomanjkljivostmi in neustreznostmi, priložnost, da bi se izboljšala volilna udeležba in sodelovanje na volitvah leta 2019 pa bo zapravljena. Gre tudi za vprašanje poštenega sodelovanja s Parlamentom kot neposrednim predstavnikom evropskih državljanov, ki je izkoristil pravico do zakonodajne pobude v zvezi z evropsko volilno zakonodajo iz člena 223(1) PDEU.

Ali bi lahko Svet obvestil Parlament kot sozakonodajalca o časovnem razporedu, ki se ga namerava držati, da dokončno sprejme predlog Parlamenta, in razložil razloge za zamudo pri izboljšanju določb za izvolitev poslancev Evropskega parlamenta v skladu s predlogi Parlamenta leta 2015?