Postopek : 2004/2221(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0067/2004

Predložena besedila :

A6-0067/2004

Razprave :

PV 14/12/2004 - 17

Glasovanja :

PV 15/12/2004 - 4.6

Sprejeta besedila :

P6_TA(2004)0101

POROČILO     
PDF 200kWORD 94k
7. december 2004
PE 347.270v03-00 A6-0067/2004

s predlogom priporočila Evropskega parlamenta Svetu o evropski strategiji v zvezi z bojem proti drogam (2005-2012)

(2004/2221(INI))

Odbor za svoboščine in pravice državljanov, pravosodje in notranje zadeve

Poročevalec: Giusto Catania

NAPAKE/DODATKI
PREDLOG PRIPOROČILA EVROPSKEGA PARLAMENTA SVETU
 OBRAZLOŽITEV
 PREDLOG PRIPOROČILA SVETU (B6-0070/2004)
 POSTOPEK

PREDLOG PRIPOROČILA EVROPSKEGA PARLAMENTA SVETU

o evropski strategiji v zvezi z bojem proti drogam (2005-2012)

(2004/2221(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga priporočila Svetu, ki ga predlaga Rosa Díez González v imenu skupine PSE v zvezi z evropsko strategijo boja proti drogam (2005-2012) (B6-0070/2004),

–   ob upoštevanju naslova V Pogodbe EU,

–   ob upoštevanju naslova VI Pogodbe EU, zlasti člena 31(1)(e) in člena 34(2)(b) Pogodbe,

–   ob upoštevanju pogodbe EU, zlasti člena 252 Pogodbe,

 ob upoštevanju Pogodbe o Ustavi za Evropo, zlasti členov I-16, I-17, I-40, II-94, II-95, III-271, III-278, III-305 in drugih,

 ob upoštevanju mednarodnih, evropskih in nacionalnih instrumentov za zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti varovanja življenja in zdravja ljudi,

–   ob upoštevanju vključevanja schengenskega pravnega reda v Pogodbo EU in Pogodbo ES,

–   ob upoštevanju naslednjih konvencij ZN: o drogah z dne 30. marca 1961, spremenjena z Ženevskim protokolom 25. marca 1972; o psihotropnih snoveh z dne 21. februarja 1971; in proti nezakonitemu prometu z drogami in psihotropnimi snovmi z dne 19. decembra 1988,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 302/93 z dne 8. februarja 1993 o ustanovitvi Evropskega centra za spremljanje drog in odvisnosti(1),

–   ob upoštevanju sporočil Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o uporabi akcijskega načrta EU o boju proti drogam (1995-1999) (COM(94)0234),

–   ob upoštevanju Politične deklaracije o drogah in resolucij, sprejetih na izrednem zasedanju Generalne skupščine ZN (UNGASS) z dne 8. in 10. junija 1998,

–   ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 102/97/ES z dne 16. decembra 1996 o sprejemu akcijskega programa Skupnosti o preprečevanju odvisnosti od drog v okviru delovanja na področju javnega zdravja(2),

–   ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 96/750/GAI z dne 17. decembra 1996 o približevanju zakonov in praks držav članic Evropske unije na področju boja proti odvisnosti od drog in prometa s prepovedanimi drogami(3),

–   ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 97/396/GAI z dne 16. junija 1997 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in spremljanju novih sintetičnih drog(4),

 ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2046/97 z dne 13. oktobra 1997 o sodelovanju sever-jug na področju boja proti drogam in odvisnosti od drog(5),

 ob upoštevanju letnih poročil Evropskega centra za spremljanje drog in odvisnosti,

–   ob upoštevanju akcijskega načrta Sveta in Komisije o najboljši uporabi določb iz Amsterdamske pogodbe v zvezi z oblikovanjem področja svobode, varnosti in pravosodja(6), sprejetega na srečanju Evropskega sveta na Dunaju decembra 1998, zlasti točk 13, 14, 44, 47 in 51,

–   ob upoštevanju zaključkov na srečanju Evropskega sveta v Tamperi z dne 15. in 16. oktobra 1999, zlasti točk 43, 48, 50, 59, 60, 61 in 62,

–   ob upoštevanju srečanja Evropskega sveta v Helsinkih z dne 10. in 11. decembra 1999, zlasti zaključka 53, v katerem je zapisana Evropska strategija o boju proti drogam (2000–2004),

–   ob upoštevanju zaključkov srečanja Evropskega sveta v mestu Santa María da Feira z dne 19. in 20. junija 2000, zlasti točke 51, s katero je bil sprejet akcijski načrt EU o boju proti drogam (2000–2004),

–   ob upoštevanju Direktive 2001/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za namene pranja denarja(7),

–   ob upoštevanju sporočil Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o uporabi akcijskega načrta EU o boju proti drogam 2000–2004 (COM(2001)0301 in COM(2002)0599),

–   ob upoštevanju predloga Uredbe Sveta o spremembah Uredbe (EGS) št. 302/93 z dne 8. februarja 1993 o ustanovitvi Evropskega centra za spremljanje drog in odvisnosti (COM(2003)0808 - 5085/04 CORDROGUE 7 SAN 3,

 ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 273/2004 z dne 11. februarja 2004 o predhodnih sestavinah za droge(8),

 ob upoštevanju okvirne odločitve o prometu s prepovedanimi drogami Sveta,

–   ob upoštevanju člena 114(3) in člena 94(1) svojega Poslovnika

–   ob upoštevanju poročila Odbora za svoboščine in pravice državljanov, pravosodje in notranje zadeve (A6-0067/2004),

A.  ker dosega poraba drog in prekupčevanje z drogami v vseh državah članicah izjemno visoko raven in ker posamezna država teh težav ne more rešiti na individualni ravni, kar pomeni, da je bistvenega pomena, da EU sprejme skupno evropsko politiko o boju proti drogam, ki bi se izvajala na integriran, celosten način in z uporabo vseh potrebnih sredstev za preprečevanje in reševanje težav s človeškim zdravjem in s socialno izključenostjo, ki jih to povzroča ter za popravo škode, ki jo družbi povzroča organiziran kriminal, povezan z drogami,

B.  ker so proizvodnja, poraba in prodaja prepovedanih snovi, navedene v treh konvencijah Združenih narodov, kljub politiki, ki je bila izvedena do datuma na mednarodni, evropski in nacionalni ravni, dosegle izjemo visoke ravni v vseh državah članicah, in ob soočenju s to težavo, je nujno, da EU revidira svojo splošno strategijo v zvezi z mamili,

C.  ker se je Svet za pravosodje in notranje zadeve na svojem srečanju z dne 8. junija 2004 odločil, da je potrebno, da se nova strategija EU o drogah izvaja v letih 2005–2012 na osnovi dveh akcijskih načrtov EU o drogah, od katerih vsak traja vsak tri leta (2005–2007 in 2009–2011) in katerim sledi enoletno ocenjevalno obdobje (2008 in 2012), ter da bi bila ta strategija sprejeta decembra 2004 na Evropskem svetu,

D.  ker je nizozemsko predsedstvo Sveta 6. julija 2004 predstavilo horizontalni delovni skupini o drogah osnutek Evropske strategije o drogah (2005–2012) (CORDROGUE 53), ob upoštevanju zaključkov Konference v Dublinu v zvezi s Strategijo EU o drogah (CORDROGUE 36) z dne 10. in 11. maja 2004, ker je bil ta osnutek pozneje obravnavan na srečanjih z dne 7. in 8. septembra, 30. septembra in 1. oktobra 2004,

E.  ker Evropski center za spremljanje drog in odvisnosti (EMCD) in Komisija še nista predložila svojih tehničnih in političnih poročil o oceni, s katerima ocenjujeta, do katere mere je bilo doseženih enajst splošnih ciljev in šest glavnih ciljev Strategije EU o drogah (2000–2004),

F.  ker se Svet pogaja na podlagi horizontalne delovne skupine za droge in projekta CAT (člen 36 odbora) o vsebini osnutka Strategije EU o boju proti drogam (2005–2012), ne da bi poznal ocene Strategije EU o boju proti drogam (2000–2005) in ocene izvajanja Akcijskega načrta EU (2000–2005), ki jih morata pripraviti EMCD in Komisija ter katerih rezultati bodo najverjetneje predloženi v oktobru ali novembru 2004, in ker bi seje nacionalnih koordinatorjev EU morale nadzorovati, ali je bil v horizontalni delovni skupin dosežen napredek,

G.  ker bo Komisija Združenih narodov za droge začela priprave za izredno zasedanje ZN o drogah v letu 2008, deset let po vrhu o drogah leta 1998,

H.  ker je treba nujno razvijati natančne, merljive, operativne cilje, da bi bilo mogoče ugotoviti, ali in v kakšni meri so cilji in ukrepi, oblikovani v prejšnji strategiji, dali rezultate,

I.  v prepričanju, da bi moralo biti tveganje, ki ga predstavljajo droge, analizirano s popolnoma znanstvenega stališča, ob podrobnem pregledu objektivnih in primerljivih podatkov in ob izogibanju uporabe ideološkega pristopa kot najboljšega načina za reševanje težav, povezanih z drogami, in v upanju, da bodo te analize in ocene objavljene,

J.  ker mora nacionalna politika o drogah temeljiti na znanstvenih dognanjih v zvezi s posameznimi vrstami drog in ne na čustvenem odzivu, saj zahteva vsaka težava v zvezi z drogami poseben pristop; ker posplošen pristop ovira verodostojnost vseh vidikov politike,

K.  ker je treba na podlagi teh ocen in analiz nujno začeti tudi revizijo politik o drogah v namen povečanja njihove uspešnosti in učinkovitosti v smislu zastavljenih ciljev, s posebno pozornostjo do alternativnih politik, ki že dajejo boljše rezultate v nekaterih državah članicah, npr. pri zmanjšanju števila smrti zaradi drog in varovanju zdravja ter zagotavljanju socialne in ekonomske reintegracije odvisnikov,

1.  Evropskemu svetu in Svetu pri določanju naslednje Evropske strategije o drogah (2005–2012) in ob sklicevanju na politiko EU o drogah priporoča naslednje:

(a)  izoblikovanje pravega evropskega sodelovanja v politiki o drogah, usmerjenega na reševanje obsežnega čezmejnega prometa z nedovoljenimi drogami, ki je povezano s težavami vseh vidikov in področij, na podlagi znanstvenega pristopa, spoštovanja civilnih in političnih pravic ter zaščite življenj in zdravja posameznikov;

(b)  določitev jasnih, natančnih, merljivih ciljev in prednosti, ki jih je mogoče prevesti v operativne kazalnike in ukrepe v prihodnjih akcijskih načrtih, ob jasni vzpostavitvi obveznosti in rokov izvedbe ter ob upoštevanju načela subsidiarnosti. Za lažjo izvedbo je treba v povezavi s temi jasno določenimi cilji (sodelovanje, obveščanje, ocenjevanje in mednarodno sodelovanje) uporabiti multidisciplinarni pristop na evropski ravni.

(c)  upoštevanje dejstva, da kažejo dosedanje ocene šestih glavnih ciljev, določenih v Strategiji EU o boju proti drogam (2000–2004), da nobeden od njih ni dosegel pozitivnih rezultatov in da se pri oblikovanju Evropske strategije za boj proti drogam za obdobje 2005–2012 in s tem povezanimi akcijskimi načrti črpa iz dosedanjih političnih in zakonodajnih izkušenj;

(d)  upoštevanje ocene dosežkov šestih glavnih ciljev, določenih v Strategiji EU za boj proti drogam;

(e)  osnovanje nove Strategije z bolj znanstvenim pristopom in s poglobljenim, strukturiranim posvetom z vsemi vpletenimi s tega področja v državah članicah;

(f)  oblikovanje nove Strategije EU o drogah na pravni, institucionalni in finančni osnovi, ki izhaja iz učinkovitih preteklih ukrepov, uspešne najboljše prakse;

(g)  povečanje socialnih in znanstvenih raziskav o nedovoljenih substancah za določene zdravstvene in socialne namene;

(h)  predložitev alternative za sedanjo finančno razdrobitev z oblikovanjem nove proračunske postavke, kar je tesno povezano z ukrepi, ki bodo morali biti zagotovljeni za nadaljnje akcijske načrte, ki jih bo sprejela Komisija, saj v nasprotnem primeru ne bo mogoče doseči ciljev, določenih v Strategiji o drogah;

(i)  vpeljati posebno proračunsko postavko, da bi tako olajšali proces posvetovanja z zadevnimi organizacijama civilne družbe in neodvisnimi strokovnjaki glede vpliva politike na področju drog na ravni državljanov;

(j)  izvedba podrobnega ocenjevanja o učinkovitosti izvajanja prej omenjene Strategije, še zlasti v zvezi s:

· preprečevanjem rabe in odvisnosti,

· zmanjševanjem ponudbe in povpraševanja po prepovedanih drogah,

· omejevanjem socialne škode (marginalizacije),

· omejevanjem škode za zdravje,

· zmanjševanjem z drogami povezanih prekrškov in organiziranega kriminala

nesprejemanje nove Evropske strategije o drogah (2005–2012) brez poznavanja resničnih rezultatov, doseženih s prejšnjo Strategijo, ki so bili ocenjeni z ustreznimi tehničnimi, znanstvenimi, zakonodajnimi in političnimi ocenami;

(k)  redno obveščanje Evropskega parlamenta v skladu z načeli demokratične legitimnosti, preglednosti in lojalnega sodelovanja med ustanovami o napredku pogajanj v Svetu v zvezi z Evropsko strategijo o boju proti drogam (2005–2012);

(l)  pravočasno posvetovanje z EP pred sprejemom Evropske strategije o drogah (2005–2012), ki bo omogočilo upoštevanje mnenja Parlamenta;

(m)  predložitev ukrepov, ki so popolnoma drugačni od zdaj izbranih, za doseganje skupnega cilja Strategije EU o drogah, pri čemer ima prednost zaščita življenj in zdravja uporabnikov prepovedanih substanc, v zvezi z izboljšanjem njihovega dobrega počutja in zaščite s pomočjo uravnoteženega in integriranega pristopa k težavi, saj so zadevni predlogi popolnoma nezadostni;

(n)  pospeševanje evropskih mehanizmov za sodelovanje, saj so meje EU-25 bližje državam, iz katerih izvirajo droge, da bi obvladali promet z drogami, ki se širi v Unijo;jasna opredelitev in razširitev novega evropskega mehanizma za sodelovanje na področju politike o drogah, med drugim s pomočjo Evropskega centra za spremljanje drog in odvisnosti, s čimer bi dosegli integriran, multidisciplinaren in uravnotežen pristop do težav z drogami, kar je zdaj, po pristopu desetih novih držav članic, še bolj nujno kot kdaj koli prej;

(o)  izoblikovanje minimalnih standardov za izboljšanje učinkovitosti ukrepov posredovanja in rehabilitacije na osnovi najboljših praks v državah članicah v namen zmanjševanja vpliva uporabe drog na družbo;

(p)  primerno upoštevanje novih razmer, ki so nastale po pristopu desetih držav članic v Unijo, kar zahteva intenzivnejše sodelovanje z novimi obmejnimi državami;

(q)  povečanje dostopnosti do programov za zmanjševanje škode (še posebej za preprečevanje širjenja virusa HIV in drugih bolezni, ki se prenašajo s krvjo) za uporabnike drog;

(r)  določitev najmanjših standardov za ukrepe rehabilitacije na osnovi najboljših praks v državah članicah, v zvezi s prevelikim osredotočenjem na zdravljenje z nadomestili za droge. V ta namen si je treba še posebej prizadevati za spodbujanje socialne rehabilitacije;

(s)  večji poudarek na obveščanju, preprečevanju, skrbi in pozornosti, ki jih je treba nameniti življenju in zdravju oseb, ki imajo težave zaradi uporabe prepovedanih substanc in ki se pogosto znajdejo v položaju na obrobju družbe in socialne izključenosti, kot na neuspešni represivni strategiji, ki je pogosto povzročila kršenje osnovnih človekovih pravic;

(t)  vzpostavitev rehabilitacijskih programov za prestopnike/uporabnike kot alternativo zaporu, ker so se taki programi izkazali za učinkovite v državah, v katerih se izvajajo;

(u)  poudarja krepitev ustreznega financiranja zahtevanih informacijskih ukrepov za preprečevanje uporabe drog, zlasti v šolah, kot je določeno v Akcijskem načrtu 2000–2004, ter obvladovanje negativnih posledic uporabe drog;

(v)  poudarjanje krepitve informacijskih ukrepov, ki naj temeljijo na znanstvenih spoznanjih, povezanih s posledicami različnih vrst drog (predvsem sintetičnih drog), tako da lahko jasno in odločno posvarimo vsakega;

(w)  opredelitev in neprestana krepitev vključevanja in sodelovanja odvisnikov in uporabnikov prepovedanih substanc, civilne družbe in splošne javnosti pri iskanju rešitev za te težave, zlasti s tesnejšim vključevanjem organizacij, ki delujejo na tem področju v okviru horizontalne delovne skupine o drogah, ter z organizacijo evropske letne preventivne pobude, z ustanavljanjem, na eksperimentalni osnovi, enostavno dostopnih informacijskih centrov, ki se ukvarjajo s protiprohibicijsko strategijo zmanjševanja škode.

(x)  vpeljati posebno proračunsko postavko, da bi tako olajšali proces posvetovanja z zadevnimi organizacijama civilne družbe in neodvisnimi strokovnjaki glede vpliva politike na področju drog na ravni državljanov;

(y)  izoblikovanje ukrepov ocenjevanja, ki bodo omogočili, da bodo odstopanja – in ustreznejši ukrepi in sredstva – od ciljev, določenih v Strategiji EU o drogah, ustrezno zaznana in pravočasno popravljena;

(z)  izvajanje ustreznih ukrepov za preprečevanje prometa s prepovedanimi drogami, s katerim se financira mednarodni terorizem, in izvajanje veljavne zakonodaje o zaplembi blaga in boju proti pranju denarja;

(aa)  vključevanje posebnih klavzul o sodelovanju na področju boja proti drogam v vse mednarodne sporazume, zlasti v nove sporazume o sodelovanju s tretjimi državami;

(ab) močno povečanje razvojne pomoči, namenjene državam, ki proizvajajo droge, s pomočjo trajnih programov alternativnih pridelkov in s korenitim zmanjšanjem revščine ter upoštevanje možnosti izvajanja pilotnih projektov za industrijsko proizvodnjo zakonitih izdelkov, proizvedenih iz rastlin, listov koke in indijske konoplje, kot je določeno v Konvenciji iz leta 1961;

(ac) omogočanje in zagotavljanje dostopa do nadomestnih programov, zlasti s poudarkom na zaporniškem okolju, s spodbujanjem alternativ zaporni kazni za uporabnike nezakonitih substanc ali s tem povezanih manjših in nenasilnih kaznivih dejanj;

(ad) širjenje obsega raziskovanja na področju uporabe rastlin, ki so zdaj prepovedane ali pa so v sivem območju, kot so npr. konoplja, opij ali listi koke, za uporabo v medicini, pri varstvu hrane, trajnostnem kmetijstvu, ustvarjanju alternativnih goriv, nadomeščanju izdelkov, ki temeljijo na oljni bazi ali osnovi na lesa ter za druge koristne namene;

(ae) pregled okvirne odločbe o prometu s prepovedanimi drogami ob upoštevanju mnenj, ki jih je izrazil Parlament, ter z obveznim upoštevanjem načel subsidiarnosti in proporcionalnosti, ki je izražen v Pogodbi;

(af) izvajanje znanstvene študije o stroških in dajatvah sedanjih politik za nadzor narkotikov, zlasti analize konoplje in njenih različnih zakonitih in nezakonitih izdelkov, med drugim za oceno vpliva, terapevtskega potenciala in rezultatov kriminalizacijskih politih ter mogočih alternativ; analize učinkovitosti programov razdeljevanja heroina pod medicinskim nadzorom za terapevtske namene, zato da bi zmanjšali število smrti, povezanih z drogami; analize gospodarskih, pravnih, socialnih in okoljskih stroškov politik prohibicije v smislu človeških in finančnih virov, potrebnih za izvajanje zakonodaje; ter analize vpliva sedanjih politik tako na podlagi Evropske strategije kot tudi globalnih sistemov za nadzor drog na države nečlanice;

(ag) poziv vladam in nacionalnim parlamentom, da začnejo z izvajanjem učinkovitih ukrepov za preprečevanje vnosa drog v zapore;

2.  Predsednika pooblašča, da posreduje to priporočilo Svetu in Evropskemu svetu ter v vednost tudi Komisiji in parlamentom držav članic, Evropskemu centru za spremljanje drog in odvisnosti, Svetu Evrope in Združenim narodom in njihovim strokovnim organom.

(1)

UL L 36, 12.02.1993, str. 1.

(2)

UL L 19, 22.01.1997, str. 25.

(3)

UL L 342, 31.12.1996, str. 6.

(4)

UL L 167, 25.06.1997, str. 1.

(5)

UL L 287, 21.10.1997, str. 1.

(6)

UL C 19, 23.1.1999, str. 1.

(7)

UL L 344, 28.12.2001, str. 76.

(8)

UL L 47, 18.2.2004, str. 1.


OBRAZLOŽITEV

Strategija EU o boju proti drogam ne sme biti zasnovana na ideologiji ampak na znanstvenih dognanjih, ki morajo biti osnova za kakršno koli resno politiko boja proti širjenju drog in s tem povezanih nezakonitih dejavnosti.

V Evropi se uživanje drog povečuje, kar je jasen dokaz, da se represivna, prepovedovalna politika, ki jo izvajajo države članice EU, ne more uspešno bojevati proti trgovini z drogami, ki je še vedno eden od najpomembnejših virov zaslužka organiziranih kriminalnih in terorističnih organizacij.

V raziskavi, v kateri je sodelovalo 7600 mladih (starih od 15 do 24 let) in jo je aprila/maja 2004 v imenu Komisije izvedel Eurobarometer, so ugotovili, da je dostop do drog v vseh evropskih državah razmeroma preprost, glavni razlogi za uživanje takih snovi pa so radovednost in vznemirjenost zaradi kršenja družbenih pravil.

Podatki letnega poročila Lizbonskega centra za nadzor nad drogami za leto 2003 kažejo, da je „najpogosteje uporabljana droga v EU še vedno konoplja, mnoge države pa poročajo, da je več kot 20 % celotne populacije že imelo stik z drogo. Konzervativna ocena bi tako bila, da je vsaj eden od pet odraslih v EU kdaj poskusil drogo. Kazalci kažejo, da se uporaba konoplje v EU povečuje, čeprav se je morda v nekaterih državah stabilizirala, pa čeprav po splošnem mnenju na zgodovinsko visoki ravni.“

Pri razvrščanju drog se je treba izogibati posplošitvam, ker nimajo vse narkotične snovi enakih učinkov in kot so pokazale znanstvene raziskave, se človek nekaterih snovi (zlasti t. i. „lahkih drog“) ne navadi.

Drugi dejavnik poleg povečanja uporabe narkotikov, ki ga je treba upoštevati v strategiji EU, je umrljivost zaradi uporabe narkotikov: število smrti zaradi AIDS-a pada, medtem ko je število smrti zaradi prevelikega odmerka droge stabilno ali se povečuje.

To je še en statistični podatek, ki ponazarja neizogibno dejstvo, da trenutna strategija ne dosega svojih ciljev za zaščito posameznikov in izboljšanje družbene blaginje.

Trenutna strategija boja proti drogam pušča kriminalne in teroristične mafije ter organizacije na miru; njihov letni prihodek namreč narašča zaradi dobička, ki jim ga prinaša trgovina z drogo. Europolova statistika razkriva, da zasegajo droge predvsem v nekaterih državah, kar znaša približno 75 % vseh zasegov katerih koli vrst nezakonitih drog na svetu. Europolovo poročilo o organiziranem kriminalu tudi poroča, da sta proizvodnja in preprodaja drog še vedno glavna dejavnost kriminalnih skupin v EU. Nobeno drugo področje organiziranega kriminala namreč ne prinaša takih dobičkov.

Kriminal v zvezi z drogami vključuje kršitve zakonodaje o drogah, prekrške, storjene pod vplivom nezakonitih drog in prekrške, ki jih storijo odvisniki, da bi prišli do denarja za nakup droge (večinoma vlomi in kraje), skupaj s „sistemskimi“ kriminalnimi dejanji, storjenimi v povezavi z delovanjem nezakonitih trgov („ozemeljski boji“, podkupovanje uradnikov itd.).

Zaradi tega je treba pripraviti projekt Skupnosti, ki bo uvedel alternativne oblike pridržanja, tako da se zatiranje uporabe drog ne bi izvrševalo izključno samo z zapornimi kaznimi. Strategija boja proti drogam mora postati oblika družbenega posredovanja, ki se ukvarja predvsem z razlogi za družbene nemire z namenom preprečevanja uporabe drog. Treba je izboljšati strategijo preprečevanja, ki je trenutno usmerjena predvsem na uživalce drog.

Zato je treba dati prednost strategiji za zmanjšanje škode. Ukrepi za zmanjšanje škode, ki jo zdravju lahko povzročijo droge, za zmanjšanje števila smrtnih primerov in za obvladovanje števila kršitev miru, so postali sestavni del strategij boja proti drogam v več državah članicah in jasna politična prednost v mnogih državah. Uvajanje pobud za zmanjšanje škode je opisano v gradivu držav članic kot „zelo pomembno“, „kritičnega pomena“, „bistveno“, „prednostno“ in „ključni vidik naše nacionalne strategije boja proti drogam“.


PREDLOG PRIPOROČILA SVETU (B6-0070/2004)

v skladu s členom 114(1) Poslovnika,

ki ga predlaga Rose M. Díez González, v imenu skupine PSE

o osnutku strategije EU v zvezi z bojem proti drogam (2005–2012)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju srečanja Sveta PNZ, ki bo 2. in 3. decembra 2004, na katerem bodo obravnavali osnutek strategije EU v zvezi z bojem proti drogam za obdobje 2005-2012,

–   ob upoštevanju seje Evropskega sveta, ki bo 17. decembra 2004, na kateri bodo sprejeli osnutek strategije EU v zvezi z bojem proti drogam za obdobje 2005-2012,

–   ob upoštevanju člena 114(1) Poslovnika,

A. ker naj bi okvir in prednosti v novi strategiji EU v zvezi z bojem proti drogam služili kot podlaga za dva zaporedna triletna akcijska načrta EU za boj proti drogam (2005-2007 in 2009-2011), od katerih bo vsakemu sledilo enoletno obdobje ovrednotenja (2008 in 2012),

B.  ker je temeljni vidik politike boja proti drogam v EU izboljšanje sodelovanja med ustanovami EU,

C. ker je treba izkoristiti priložnost za vzpodbujanje in razvijanje učinkovite in vsestranske politike boja proti drogam,

1.  Naslavlja na Svet ta priporočila za:

a)  uvajanje skupne evropske politike za boj proti drogam, ki bo zmanjševala ponudbo in povpraševanje ter zagotavljala informacije in ocene;

b)  vzpodbujanje in razvoj politik za zmanjšanje škode v državah članicah, ne da bi posameznim državam članicam preprečila sprejemanje ukrepov ali izvajanje pilotskih načrtov na tem področju;

c)  strogo preverjanje skladnosti s klavzulo v zvezi z bojem proti drogam v mednarodnih sporazumih in s tem v zvezi zahtevo, da se sprejme status „bistvene klavzule“;

d)  skrb, da osnutke akcijskih načrtov za boj proti drogam (2005-2007 in 2009-2011) sestavi Komisija skupaj z Evropskim parlamentom, Evropskim nadzornim svetom za droge in narkomanijo (EMCDDA) in Europolom ter ob posvetovanju z ustreznimi civilnodružbenimi organizacijami;

2.  Pooblašča predsednika, da posreduje to priporočilo Svetu in ga da v vednost Evropskemu svetu in Komisiji.


POSTOPEK

Naslov

Evropska strategija v zvezi z bojem proti drogam (2005-2012)

Referenčni dokumenti

(2004/2221(INI))

Pravna podlaga

člen 114(3)

Pristojni odbor

LIBE

               Datum razglasitve na zasedanju

28.10.2004

Odbori, zaprošeni za mnenje

ENVI

 

 

 

 

               Datum razglasitve na zasedanju

8.10.2004

 

 

 

 

Odbori, ki niso dali mnenja

ENVI

 

 

 

 

               Datum sklepa

20.9.2004

 

 

 

 

Okrepljeno sodelovanje

 

               Datum razglasitve na zasedanju

 

Predlog(-i) resolucije, vključen(-i) v poročilo

B6-0070/2004

Poročevalec(-ka)

Giusto Catania

               Datum imenovanja

13.9.2004

Nadomeščeni(-a) poročevalec(-ka)

 

Obravnava v odboru

22.9.2004

2.12.2004

Datum sprejetja

2.2.2004

Izid končnega glasovanja

za:

20

 

proti:

19

 

vzdržani:

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Alexander Nuno Alvaro, Edit Bauer, Johannes Blokland, Mario Borghezio, Mihael Brejc, Kathalijne Maria Buitenweg, Maria Carlshamre, Michael Cashman, Giusto Catania, Charlotte Cederschiöld, António Costa, Carlos Coelho, Rosa Díez González, Patrick Gaubert, Adeline Hazan, Timothy Kirkhope, Barbara Kudrycka, Stavros Lambrinidis, Henrik Lax, Edith Mastenbroek, Jaime Mayor Oreja, Claude Moraes, Bogdan Pęk, Martine Roure, Michele Santoro, Luciana Sbarbati, Inger Segelström, Ioannis Varvitsiotis, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Frederika Brepoels, Panayiotis Demetriou, Cristina Gutiérrez-Cortines, Sophia in 't Veld, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Javier Moreno Sánchez, Béatrice Patrie, Gitte Seeberg, Antonio Tajani, Rainer Wieland

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 

Datum predložitve

7.12.2004

A6-0067/2004

Pripombe

 

Zadnja posodobitev: 10. avgust 2006Pravno obvestilo