POROČILO o evropskem akcijskem načrtu za okolje in zdravje za obdobje 2004–2010

25.1.2005 - (2004/2132(INI))

Odbor za okolje, javno zdravje in varstvo hrane
Poročevalka: Frédérique Ries


Postopek : 2004/2132(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A6-0008/2005
Predložena besedila :
A6-0008/2005
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o evropskem akcijskem načrtu za okolje in zdravje za obdobje 2004–2010

(2004/2132(INI))

Evropski parlament,

–     ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Ekonomsko-socialnemu odboru o evropskem akcijskem načrtu za okolje in zdravje za obdobje 2004–2010 (KOM(2004)0416),

–    ob upoštevanju Resolucije z dne 31. marca 2004 o evropski strategiji za okolje in zdravje[1],

–    ob upoštevanju akcijskega načrta Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ob četrti vseevropski ministrski konferenci o okolju in zdravju, ki je potekala od 23. do 25. junija 2004 v Budimpešti,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varstvo hrane (A6‑0008/2005),

A.  ker predstavljajo tveganja, ki jih imajo različni dejavniki onesnaženja okolja na zdravje, na prvem mestu zaskrbljenost evropskih državljanov in ker Evropska unija ne bi smela povzročati zamud pri sprejemu resnične politike zdravstvene in okoljske varnosti,,

B.  ker lahko okolje in narava precej prispevata k javnemu zdravju v Evropski uniji,

C.  ker je bil evropski akcijski načrt za okolje in zdravje, ki ga je predložila Komisija, oblikovan za izvajanje evropske Strategije za okolje in zdravje, znane tudi kot SCALE (temelji na znanosti, osredotoča se na otroke, prizadeva si dvigniti ozaveščenost, uporablja pravne instrumente, vključno s stalnim ocenjevanjem) (KOM(2003)0338),

D.  ker v akcijskem načrtu oceni tveganja ranljivih skupin prebivalcev v zvezi z onesnaženjem okolja, še zlasti pa tveganja ranljivosti otrok, ni namenjeno dovolj pozornosti, kar je v nasprotju z odločitvami, sprejetimi v pobudi SCALE

E.  ker povzročijo v Evropski uniji skoraj eno od treh otroških bolezni, ki se pojavijo v času med rojstvom ter starostjo 19 let, okoljski dejavniki in ker od tega več kot 40% bolezni prizadene otroke, mlajše od 5 let,

F.  ker so otroci ranljivi zlasti pri zgodnjem ali poznejšem izpostavljanju okolju, kar lahko povzroči nastanek kroničnih bolezni, ki včasih izbruhnejo šele čez več desetletij,

G.  ker so tudi druge družbene skupine, vključno z družinami z nizkimi dohodki, starši samohranilci in manjšinskimi skupnostmi, izpostavljene nesorazmernim stopnjam zdravstvenega tveganja zaradi socialnega in finančnega položaja in ker tudi te skupine potrebujejo posebno obravnavanje,

H.  ker otroci niso izpostavljeni različnim vplivom onesnaženja okolja na enak način po vsej Evropi in ker mora cilj vsakega ukrepa Evropske unije na tem področju predstavljati boj proti neenakostim na področju zdravja otrok,

I. ker se je v zadnjih 20 letih močno in zaskrbljujoče dvignilo število naslednjih bolezni:

-  akutne infekcije dihal, kar je glavni vzrok smrtnosti otrok, mlajših od 5 let,in njihova dokazana povezava z onesnaženim zunanjim in notranjim zrakom,

- razvojne nevrološke težave, ki so včasih trajne in ki jih sproži prezgodnja izpostavitev nevarnim snovem, kot so svinec, metil živega srebra, PCB, nekatere raztopine in pesticidi

J.  ker je Svet na svoji seji z dne 1. in 2. junija 2004 sprejel zaključke v zvezi z otroško astmo, poleg tega pa je povabil Komisijo in države članice, da se skupaj soočijo z velikim izzivom, ki ga na področju javnega zdravja predstavlja otroška astma,

K.  ker je prednostna naloga trenutnega akcijskega načrta v „prvem krogu“ od leta 2004 do 2010 krepitev usklajevanja in preglednosti dejanj, ki jih bodo opravili različni udeleženci na področjih raziskav, zdravja in okolja in to s prednostno nalogo izboljšanja pridobivanja znanj v zvezi z vplivi, ki jih ima onesnaženje okolja na zdravje,

L.  ker je tak pristop v bistvu nezadosten, če ne upošteva številnih znanstvenih študij, s katerimi je bila dokazana povezava med izpostavitvijo okoljskim dejavnikom in štirimi prednostnimi boleznimi, ki jih vsebuje to sporočilo: otroška astma in alergija, težave z nevrološkim razvojem, rak in motnje endokrinskega sistema,

M.  ker je uporaba pravnih instrumentov v akcijskem načrtu popolnoma odsotna, kar je v nasprotju s predvidenim v SCALE (črka „L“ (legal instruments – pravni instrumenti)),

N.  ker dva od treh temeljnih ciljev SCALE – zmanjšanje zdravstvenega bremena zaradi okoljskih dejavnikov ter ugotavljanje in preprečevanje novih zdravstvenih groženj, ki jih povzročajo okoljski dejavniki – nista vključena v akcijski načrt,

O.  ker eden od treh glavnih stebrov prvega cikla SCALE – zmanjšanje izpostavljenosti – ni vsebovan v akcijskem načrtu,

P.  ker tako Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 31. marca 2004 kot tudi 52 evropskih ministrov za zdravje in za okolje v svojem akcijskem načrtu z dne 25. junija 2004 kljub temu ponovno potrjujejo potrebo po uporabi previdnostnega načela, saj sta cena in morebitno tveganje, ki ga predstavlja pomanjkljivo ukrepanje za naše zdravje in za okolje, preveč pomembni,

Q.  ker se upošteva spodbudno znamenje, ki ga je nedavno oblikoval Svet za „konkurenco“, ki je z uporabo previdnostnega načela sprejel odločitev o prepovedi šestih kemičnih izdelkov iz družine fatalatov, ki so prisotni pri izdelavi plastičnih igrač za otroke,

R.  ker ta politična volja očitno ni prisotna v akcijskem načrtu, ki v nikoli ne predlaga uporabe previdnostnega načela, tudi če je vpliv, ki ga ima nek dejavnik onesnaževanja na zdravje, še tako preprosto določiti, kar še zlasti velja za infekcijske bolezni in za določene vrste raka,

S.  ker je stalno ocenjevanje za preverjanje učinkovitosti in stroškovne učinkovitosti dejavnosti glede zmanjševanja zdravstvenih težav v povezavi z okoljem popolnoma izključeno iz akcijskega načrta, kar je v nasprotju s predvidenim v SCALE (črka „E“ (evaluation – ocenjevanje)),

T.  ker predstavljajo določbe Aarhuške konvencije in Direktiva 2003/4/ES[2]1 o dostopu javnosti do podatkov o okolju idealen okvir za sistem spremljanja okolja in zdravja v EU, ker je zdaj potrebna konkretna akcija,

U.  ker so dobrodošli vsi ukrepi, ki stremijo k oblikovanju in k mobilnosti strokovnjakov v medicinskem sektorju v zvezi s povezavami med okoljem in zdravjem, saj predstavljajo ti ukrepi neizogiben vpliv na osveščanje državljanov o tej novi problematiki

V.  ker Komisija v evropski akcijski načrt za okolje in zdravje 2004–2010 ni vključila nobenih določenih predlogov v zvezi s finančnimi sredstvi, ki so potrebna za izvajanje zadevnih ukrepov,

1. napoveduje znatno zmanjšanje pristopanja in prizadevanja med evropsko Strategijo za okolje in zdravje Komisije in akcijskim načrtom, ki naj bi ga ta izvajala; meni, da je akcijski načrt v najboljšem primeru raziskovalni akcijski načrt, ki sam najverjetneje ne bo zmanjšal zdravstvenega bremena zaradi okoljskih dejavnikov;

2. obžaluje, da so od trinajstih ukrepov, določenih v strategiji Komisije na področju okolja in zdravja za obdobje 2004–2010, samo štirje med njimi povezani z nekaterimi ukrepi in da noben od njih ne določa ciljev v številkah.

3. ugotavlja odsotnost takojšnje uvedbe sistema biološkega nadzora na ravni Unije, ki bi bil usmerjen k nadzoru bioloških kazalcev, s katerim bi izmerili izpostavitev onesnaževalom, ki so prisotni v okolju, kar bi se povezalo z opazovanjem učinkov s strani strokovnjakov v okoljski medicini;

4. meni, da bi biološko spremljanje prispevalo k politiki ocene tveganja in bi se moralo osredotočiti predvsem na nalezljive bolezni, kot so legionarske bolezni in raka, ki nastanejo zaradi nekaterih onesnaževalcev in pri katerih se lažje določi „vzrok in učinek“: povezava med azbestom in rakom poprsnice, arzenom in ledvičnim rakom ter med nekaterimi pesticidi in levkemijo, rakom na bezgavkah in rakom na prostati;

5. opozarja, da znanstveno prepričanje in potreba po izvajanju dodatnih raziskav v zvezi z večvzročnimi boleznimi ne bi smela služiti za izgovor za oviranje izvajanja neizogibnih in nujnih ukrepov, s katerimi bi zmanjšali izpostavitev otrok in odraslih onesnaženemu okolju.

6. meni, da je brez predsodkov do obstoječe zakonodaje in ob upoštevanju mnenja Znanstvenega odbora o tveganju za zdravje in okolje nujno razmisliti o omejitvi trženja in/ali uporabe na evropskem trgu naslednjih nevarnih snovi, katerim so novorojenčki, otroci, nosečnice in drugi deli prebivalstva z visoko stopnjo tveganja močno izpostavljeni, ko bodo dostopne varnejše alternative:

- šest izdelkov iz družine ftalatov (DEHP, DINP, DBP, DIDP, DNOP, BBP) v domačih proizvodih za notranjo uporabo in v medicinskih pripomočkih, razen tam, kjer bi takšna omejitev negativno vplivala na zdravljenje,

- cklorirana topila, ki se uporabljajo v proizvodnji barv, premazov in polimerov

 - 

- živo srebro, ki se uporablja v zobnih amalgamih ter v neelektričnih ali neelektronskih merilnih napravah in napravah za spremljanje

- kadmij in njegove različne rabe,

- trije izdelki iz organofosfatnih pesticidov (cklorpirifos, diazinon in malation) in endosulfana, organoklorov pesticid, v vseh načinih rabe;

7. prosi Komisijo, naj da prednost spodbujanju raziskav o uporabi in proizvodnji vsakodnevnih potrošniških kategorij izdelkov, kot je barva za lase itd., ki vsebujejo kemikalije, ki lahko povzročijo alergije in raka pri človeku;

8. Vztraja pri tem, da bi bila pod okriljem Komisije opravljena epidemiološka študija otrok po modelu Nacionalne študije otrok (National children study) iz Združenih držav, s čimer bi v obdobju od nosečnosti pa do odrasle dobe spremljali razmerje med patologijami, povezanimi z okoljem in izpostavljanju glavnim onesnaževalom;

9. poudarja, da se je treba izogniti vsakršnemu povečanju poskusov na živalih v okviru akcijskega načrta in da je treba vso pozornost posvetiti razvoju in uporabi drugih testnih metod;

10. poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo vse izvedene ocene tveganja posvetile zlasti tveganju zarodkov, dojenčkov in otrok, kjer je možna izpostavljenost teh posebno občutljivih skupin;

11. opozarja, da WHO opravlja koristno delo na področju okolja in zdravja, ter poudarja pomembnost mednarodnega sodelovanja pri zagotavljanju bolje raziskanega odnosa med okoljem in zdravjem ter uvajanja učinkovitih ukrepov;

12. poudarja pomembnost izobraževanja in obveščanja ljudi o vprašanjih v zvezi z okoljem in zdravjem, zlasti o prednostih bogatega in raznolikega naravnega in grajenega okolja za fizično in duševno zdravje ter dobro počutje ljudi; poudarja, da zdravo okolje in zdrav način življenja nista le posledica posameznikovih izbir v zvezi z načinom življenja, kar še zlasti velja za ogrožene skupine prebivalstva; meni, da ja treba podpirati lokalne informacijske projekte, pri tem pa izkoristiti znanje o lokalnih težavah, ki ga imajo strokovnjaki v zdravstvenih zavodih in v bolnišnicah ter socialni delavci, s čimer bi se z dviganjem ozaveščenosti ljudi o teh vprašanjih izognili pristopu od zgoraj navzdol;

13. poudarja, da je treba statistiko zbrati tako, da bo mogoče opraviti analize o tem, kako so različne družbene skupine izpostavljene raznim onesnaževalcem in kako ti vplivajo nanje; meni, da je boljše poznavanje na primer tega, kako so ženske in moški izpostavljeni raznim okoljskim onesnaževalcem in kako ti vplivajo nanje, v celoti odvisno od statistike glede na spol;

14. obžaluje, da ni omenjen vpliv onesnaženosti na duševno in nevrološko zdravje;

15. poziva k temu, da akcijski načrt kot prednostno nalogo opredeli sprejemljive okoljske pogoje za področja, kjer otroci pogosto preživljajo veliko časa, kot so vrtci, igrišča in šole;

16. Podpira vse ukrepe, ki so predlagani za olajšanje dostopa javnosti do informacij, in ponavlja svojo zahtevo po oblikovanju nacionalnih registrov, ki na velikih geografskih območjih povzemajo glavne emisije na eni strani in glavne bolezni na drugi strani. Ocenjuje, da bi lahko Komisija pri tem uporabila sistem INSPIRE, nov evropski geografski informacijski sistem.

17. v tem kontekstu poudarja potrebo po večjem prizadevanju v boju proti slabemu zdravju v glede na način življenja, ki ga povzročajo tobak, alkohol, nezdrava prehrana in premalo gibanja;

18. poziva k raziskavam vpliva novih gradbenih materialov na zdravje;

19. meni, da je za vplivanje na posameznikovo in splošno obnašanje za Komisijo v sodelovanju z državami članicami bistveno, da uvede sistem za označevanje vplivov gradbenih izdelkov in materialov na okolje in zdravje;

20. pozdravlja pripravljenost Komisije, da bo nadaljevala z ukrepi za ukinitev kajenja v zaprtih prostorih, in jo spodbuja, naj okoljski cigaretni dim imenuje za najpomembnejšega povzročitelja raka; Komisijo prosi, naj da prednost čezmejnim težavam in zdravstvenim težavam, ki so očitno povezane z okoljem, in predlaga dodelitev večje finančne podpore raziskavam bolezni, povezanih s kemičnimi snovmi, katerih rezultati se uporabijo pri ukrepih za izboljšanje zdravja;

21. Poudarja, da je kakovost zraka v poslopjih nemogoče izboljšati, če pri tem nimamo globalnega pristopa in če ne upoštevamo različnih virov onesnaženja: naprav za gorenje, naprave in opreme, namenjene človeški dejavnosti; Komisijo pa poziva, da pripravi Zeleno knjigo, posvečeno specifični problematiki onesnaženja v domačem okolju.

22. poziva Komisijo, da v akcijski načrt vključi seznam nevarnih krajev dela in zaposlitve, spremljanje vplivov na zdravje in opredelitev najboljših praks za zaščito zdravja;

23. Poziva Komisijo, da spodbuja novo pobudo, ki so jo uvedli v nekaterih državah članicah, npr. ustanovitev mobilnih enot, poimenovanih „okoljska reševalna vozila“, katerih cilj je izvajanje globalnih okoljskih analiz in določanje notranjih onesnaževal, ki lahko imajo negativne učinke na zdravje ljudi.

24. meni, da je nujno obvestiti in poučiti učitelje in vse ostale, ki so v stiku z otroki in dojenčki, o stvareh v zvezi z okoljskimi dejavniki, škodljivimi zdravju;

25. poudarja veliko pomembnost obveščanja o izpostavljenosti sončnemu sevanju (opekline) in s tem povezanem tveganju nastanka kožnega raka;

26. poziva k sistematičnim znanstvenim raziskavam o vplivu mestnih območij na zdravje in dobro počutje, saj v večini držav več kot 70 % prebivalstva živi v mestih;

27. vztraja, da Komisija zagotovi pravilno izvajanje obstoječe evropske zakonodaje o kakovosti zraka s strani držav članic; poziva Komisijo, da proti tistim državam članicam, ki svojim državljanom ne bodo uspele zagotoviti visoke ravni kakovosti zraka, sproži postopke za ugotavljanje kršitev;

28. Ponavlja svojo zahtevo po posvečanju posebne pozornosti prebivalcem, ki živijo v onesnaženih obalnih območjih, in želi, da bi Komisija sprožila pobudo o tem, da bi se do leta 2010 zmanjšala količina zračnih emisij strupenih snovi, še zlasti dioksina, kadmija, svinca, monomer vinil klorida in benzena, in sicer v odstotkih in v referenčnih letih, ki jih je treba še določiti.

29. poudarja, da bo zmožnost ugotoviti in postopno izločiti nevarne kemikalije s pomočjo prihodnje zakonodaje o kemikalijah (Reach) ključni dejavnik za izboljšanje zdravja ljudi;

30. obžaluje odsotnost okvirnega finančnega poročila v akcijskem načrtu, ki ga je predložila Komisija, in nejasno navajanje uporabe obstoječih (finančnih) sredstev za izvajanje ukrepov v zvezi z okoljem in zdravjem za obdobje od 2004 do 2007;

31. meni, da je nujno, da se v čim večji meri izkoristijo finančna sredstva, namenjena okoljskim in zdravstvenim ukrepom po Sklepu 1786/2002/ΕS[3]1, ki sprejema akcijski program Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008), da bi s tem programom pridobili rezultate in izkušnje ter da bi se izognili prekrivanju in financiranju podobnih dejavnosti;

32. meni, da bi se moralo zbiranje podatkov v zvezi z akcijskim načrtom o okolju in zdravju navezovati na področja, ki jih ne zajema Sklep 1786/2002/ΕS;

33. poziva Komisijo, da predloži posebno finančno poročilo za izvajanje prednostnih nalog od leta 2004 do 2007 ter napovedi o izvajanju celostnega okolja in zdravstvenih ukrepov v smislu oblikovanja novega finančnega načrta za EU;

34. Poudarja, da je za zagotavljanje skladnosti in učinkovitosti akcijskega načrta treba že zdaj predvideti ustrezno financiranje za obdobje 2004–2007, in dodaja, da je treba projekte „okolje in zdravje“ v celoti obravnavati kot temo 7. evropskega okvirnega načrta za raziskovanje (2007–2010) in da morajo biti posledično ti projekti ustrezno financirani, kar ne sme znašati manj kot 300 milijonov EUR, ob upoštevanju ogromnih socialno-ekonomskih pričakovanj in izzivov na področju okoljskega zdravja.

35. Komisijo poziva, naj :

 obvesti Parlament o spremembah akcijskega načrta in o razlogih zanje;

 redno poroča Parlamentu o napredku pri izvajanju akcijskega načrta;

 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo, ki preverja učinkovitost in stroškovno učinkovitost dejavnosti akcijskega načrta glede zmanjševanja zdravstvenih težav v zvezi z okoljem;

36. Naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

OBRAZLOŽITEV

Uvod

Ta akcijski načrt je prispevek Odbora k 4. ministrski konferenci o okolju in zdravju, ki jo je organizacija WHO organizirala v Budimpešti junija letos.

Ta konferenca je tudi prvi krog (2004–2010) strategije o okolju in zdravju, ki jo je junija 2003 sprožil Odbor in ki je bolj znana po svojem akronimu SCALE:

Science (znanost)                                          temelji na znanosti

Children (otroci)                                           osredotočeno na otroke

Awareness (ozaveščenost)                             za večjo ozaveščenost

Legal instruments (pravni instrumenti)   uporaba pravnih instrumentov

Evaluation (ocenjevanje)                                predvideva ocenjevanje.

Evropski parlament je 31. marca 2004 izrazil svoje mnenje o tem novem prečnem pristopu k „okolju in zdravju“. Komisarka Margot Wallström je na plenarnem zasedanju poudarila, da je 89 % evropskih državljanov zaskrbljenih zaradi vplivov, ki jih ima okolje na njihovo zdravje.

Zaskrbljujoče številke

Skoraj ni dneva, da se v časopisih ne bi pojavili članki o študijah, ki so jih opravili cenjeni raziskovalci, v zvezi s pozivi iz znanstvenega in akademskega sveta, ki nas opozarjajo na nevarnosti, ki jih za naše zdravje, za zdravje naših otrok in prihodnjih generacij predstavljajo različne oblike onesnaževanja, ki smo jim izpostavljeni.

Nekaterih številk, ki odmevajo kot zvoki alarma, se moramo spomniti še enkrat:

 eno šestino smrti in bolezni otrok v Evropi lahko pripišemo okoljskim dejavnikom;

 število alergijskih bolezni dihal se je v zadnjih dvajsetih letih podvojilo, danes pa te bolezni prizadenejo že vsakega sedmega otroka; izjemno zaskrbljujoče razmere so povzročile, da so bile junija letos na svetu „Zdravje“ sprejete tri strani zaključkov, povezanih z astmo otrok;

 skoraj 10 % delavcev je izpostavljenih kancerogenim snovem;

 14 % parov išče pomoč zaradi težav pri spočetju otroka, število splavov narašča, število plodnih moških pa neprestano pada;

 od 7 do 20 % primerov raka povzroči onesnažen zrak in onesnaženje v različnih življenjskih okoljih (stanovanje, delovna mesta). Leta 2003 je bila v bolnišnici Sart Tilman de Liège (Belgija) na primer izpeljana študija, ki je potrdila, da je rak na dojkah močno povezan s povečano koncentracijo dveh vrst pesticidov, ki vsebujeta organoklor (p,p' – DDE in heksaklorbenzen – HCB).

Smernice akcijskega načrta

Poročevalka je zadovoljna, ker daje Komisija v tej prvi fazi še naprej prednost povezavi med okoljskimi dejavniki in štirimi vrstami bolezni, ki so izredno pomembne in katerih število stalno narašča:

– bolezni dihal, astma in alergije otrok,

– težave na področju nevrološkega razvoja,

– različne vrste raka pri otrocih,

– motnje na endokrinskem sistemu.

Štirim nevarnim snovem, ki bi bile lahko vzrok teh bolezni, je posvečena posebna pozornost: težkim kovinam (svincu, kadmiju, živemu srebru), dioksinom, polikloriranim bifenilom (PCB), in snovem, ki vplivajo na endokrinski sistem (ftalati v plastiki PVC, organoklorski pesticidi ... itn.).

Ta akcijski načrt ima tri glavne smernice:

 izboljšanje informacijskega omrežja, da bi bolje razumeli povezavo med viri onesnaženja in njihovim učinkom na zdravje,

 izboljšanje znanja s spodbujanjem raziskav,

 ponovna preučitev politike in izboljšanje komunikacije.

Te tri smernice so povzete s 13 ukrepi. Med zanimivimi možnostmi lahko navedemo postopno uvajanje evropskega informacijskega sistema o okolju in zdravju (ukrepi 1 do 4), katerega bistvena sestavina je biološki nadzor. To zadnjo sestavino predstavlja tehnika spremljanja vzorcev krvi, urina in las, s čimer bi izmerili izpostavljanje onesnaževalom na ravni Unije.

Ukrepi od 5 do 8 so skoraj izključno povezani s krepitvijo raziskav, posvečenih tem novim odkritjem, ki jih predstavljajo razsežnosti „učinkov onesnaženja na zdravje“. Poročevalka prav gotovo tudi meni, da je pri večvzročnih boleznih, na primer pri astmi in alergijah, pri določenih redkih vrstah raka in pri nevroloških imunskih težavah treba dati prednost skupnim močem pri raziskavah, zbiranju in izmenjavi podatkov med javnimi oblastmi, s čimer bi dosegli bolj učinkovito politiko globalnega zdravja.

Vendar pa ta izjava ne sme biti vzrok, da ne bi ukrepali tam, kjer je to nujno potrebno. Infekcijske bolezni in številne oblike raka, pri katerih je izredno preprosto dokazati povezavo med onesnaževali in boleznimi, morajo biti del takojšnjega ukrepanja. Zato poročevalka ne more razumeti pomanjkanja želje, ki jo dokazuje Komisija v ukrepih 9 do 13, ki so posvečeni konkretnim dejanjem. Po njenem mnenju predstavlja to sporočilo ustrezen odziv na težave, ki jih predstavlja pasovno kajenje v okolju.

Ta akcijski načrt končno ne upravičuje svojega imena. Gre bolj za načrt ocenjevanja globalnih učinkov okolja na zdravje.

Pravi akcijski načrt bi moral biti bolj visoko leteč, poleg tega pa bi moral določiti smernice za zdravstveno in okoljsko politiko za prihodnja desetletja, ko bo preventiva igrala pomembno vlogo.

Tveganje je veliko, razen če se javne oblasti v nekaterih državah članicah, ki že uvajajo nacionalno ali regionalno strategijo „okolje in zdravje“, ne bodo oprle na evropski akcijski načrt, v katerem ne bo mogoče najti nobene dodane vrednosti več.

Konkretni predlogi poročevalke

1. Previdnostno načelo mora ostati orodje, namenjeno spodbujanju preventive v primeru ogrožanja zdravja in okolja

Poročevalka obžaluje, da noben od 13 ukrepov ne temelji na uporabi previdnostnega načela. To je bila ena od glavnih pripomb, ki jih je imel Evropski parlament o prvotni strategiji.

Pristop, ki znanstveno brezpogojno dokazuje paradigmo 21. stoletja, je nedvomno v nasprotju z zdravo pametjo: izdelka, ki ogroža zdravje in okolje, ne bi smeli več tržiti.

V določenem pogledu je akcijski načrt delno v nasprotju z izjavami, ki jih je o tej temi oblikovala komisarka Margot Wallström, ki je na plenarnem zasedanju 30. marca 2004 izjavila: „Obstajajo določena področja, na katerih ne moremo tvegati, da bi čakali na to, da bo naše znanje popolno, ampak moramo ukrepati v skladu s previdnostnim načelom, kar smo tudi naredili.“

Poročevalka torej v skladu s stalnim stališčem Odbora za okolje, javno zdravje in varstvo hrane ne predlaga oblikovanja „črne liste“, za katero bi še vedno veljala previdnost, ampak predlaga postopno odpravo določenih škodljivih snovi. Ogromno je kemičnih molekul, katerih škodljiv učinek na človeško zdravje je bil dokazan s številnimi znanstvenimi študijami in ki bi jih lahko preprosto zamenjali z drugimi, varnejšimi izdelki.

Poročevalka še zlasti opozarja na pet snovi ali družin snovi:

 DEHP se uvaja v sestavo zdravniških naprav, kot so brizgalke, cevke in vrečke za enkratno uporabo ter predstavlja nevarnost še zlasti za otroke v oddelkih za intenzivno nego novorojenčkov, pa tudi za odrasle;

 DINP, DEHP, DBP, DIDP, DNOP in BBP: šest snovi, ki spadajo v družino ftalatov, katerih izdelava in razvoj sta strupena in pri katerih bi bilo treba takoj odpraviti vse vrste uporabe, katerih del so, kar ne velja samo za plastiko iz PVC, ampak tudi za parfume in za šampone;

 klorirane raztopine, ki se uporabljajo pri izdelavi slik, oblog in polimerov, kot je teflon,

 svinec pri varjenju in pri električnem materialu,

 organofosforski pesticidi, diazinon in malation, tri snovi, ki so v Združenih državah prepovedane od leta 1996 in za katere sumijo, da vplivajo na endokrinski sistem in tako ogrožajo razvoj hormonov. Poročevalka želi prepovedati še en pesticid, ki se prav tako uporablja kot insekticid: endosulfan, ki prav tako ogroža človeško zdravje.

2. Biološki nadzor mora postati norma na področju ocenjevanja tveganj

Poročevalka poleg tega izjavlja, da biološki nadzor, eno od orodij, ki je bilo predvideno za oblikovanje integriranega informacijskega sistema za okolje in za zdravje, še nekaj časa ne bo vzpostavljen. Komisija poudarja za obdobje 2004–2007 potrebo po določitvi skladnega pristopa – biološkega nadzora v Evropi. Poročevalka ugotavlja praktične in etične težave njegovega uvajanja. Učni primer za prihodnost: kako opravičiti jemanje krvi pri otrocih za preprost nadzor onesnaževanja?

Zato je potrebno, da biološki nadzor ob spoštovanju etičnih načel hitro postane standard na področju ocenjevanja tveganja kemičnih snovi. Poleg tega je to še vedno najboljši način, da se izognemo nadaljnjemu trženju neke snovi, ki ima dokazane škodljive učinke na biološko raznovrstnost in ki ima škodljive učinke na človeško zdravje, ki jih še ni bilo mogoče učinkovito dokazati.

3. Posebni ukrepi za otroke

Poročevalka se ne strinja s „spremembo položaja“, ki jo je oblikovala Komisija v svojih dveh sporočilih, in ocenjuje, da bi otroci od spočetja do adolescence morali ostati v središču pozornosti. To bi se moralo zgoditi zaradi dveh utemeljenih razlogov:

 posebna ranljivost otrok na onesnaževanje: otroci so sorazmerno s svojo telesno težo veliko bolj izpostavljeni strupom iz okolja kot odrasli, hkrati pa imajo otroci tudi več časa za razvoj kroničnih bolezni;

 možnost – kadar govorimo o zdravju otrok – vplivanja na ljudi, da bi začeli ravnati bolj odgovorno.

Poročevalka ob upoštevanju teh razlogov in zato, ker so otroci glavne žrtve zgodnjega in nadaljnjega izpostavljanja različnim oblikam onesnaženja, zahteva, da zlasti Komisija izpelje epidemiološko študijo, ki bi zajemala otroke od rojstva do 18. leta.

To bi predstavljalo predstavitveni vzorec evropske mladine. Ta študija bi se lahko zgledovala po Nacionalni študiji otrok (National children study), programu, ki je potekal v Združenih državah in katerega prvi rezultati se pričakujejo v letu 2008; s to študijo bi poskusili dokazati mogočo povezavo med patologijami, ki so povezane z okoljem in z izpostavljanjem glavnim onesnaževalom.

Ker pa vsi otroci nimajo omogočenega enakega dostopa do zdravstvene oskrbe, želi poročevalka, da Komisija upošteva oblikovanje akcijskega načrta o povezavi med revščino in zdravjem. V resnici ima otrok, ki odrašča v ogroženem položaju, na tveganem industrijskem območju ali blizu prometne ceste, več možnosti, da zboli za boleznijo, ki je povezana z onesnaženjem, kot drugi otroci. Posebna pozornost mora biti namenjena ciljno naravnanemu informiranju.

4. Treba je okrepiti informiranje javnosti

Bistvenega pomena je, da imajo državljani na voljo preproste in razumljive informacije. Da bi se to zgodilo in kljub dobronamerni želji, ki je izražena v sporočilu, poročevalka ponavlja zahtevo, ki jo je Evropski parlament izrazil v svoji resoluciji z dne 31. marca 2004 v zvezi z oblikovanjem registrov, dostopnih javnosti, ki bi na velikih geografskih območjih povzemali glavne vire onesnaženja in glavne bolezni.

Oblikovanje takega registra bi lahko poenostavili s sprejemom novega evropskega orodja za kartografske podatke – INSPIRE – s katerim bi dosegli hitrejše ukrepanje v primeru naravnih katastrof, dosegli pa bi tudi boljše spremljanje okolja.

5. Vprašanje financiranja

Ker gre za nov in prečen pristop k zdravstveni varnosti, povezani z dejavniki okolja, je bistveno, da je za akcijski načrt namenjen dosleden proračun. Ker Komisija ni ustanovila novega finančnega orodja, obstajajo o sredstvih, ki so bila v resnici dodeljena akcijskemu načrtu, dvomi.

Ti dvomi se soočajo z nizkimi zneski, ki so v okviru Evropskega programa javnega zdravja dodeljeni temi „okolje in zdravje“ in ki ne znašajo več kot 2 do 3 milijone EUR na leto.

Poročevalka zahteva zato za obdobje 2004–2007 dvig tega zneska; edina rešitev je ponoven razvoj sredstev, še zlasti v 6. okoljskem načrtu in Programu javnega zdravja.

Ker je treba denar iskati tam, kjer je, zahteva poročevalka, da na 7. evropskem okvirnem programu za raziskovanje v obdobju 2007–2010, ki ustreza vmesnemu vrednotenju trenutnega akcijskega načrta, dobi načrt „okolje in zdravje“ proračun, ki ne bi smel biti manjši od 300 milijonov EUR. To je ob upoštevanju velikega upanja, ki ga zbujajo raziskovalci, pa tudi potrebe po zbiranju vedno več podatkov za krepitev zavesti javnosti v zvezi s tesno povezavo med onesnaženjem in zdravjem, realen znesek.

To je močna politična poteza, še zlasti za prihodnost, za prihodnost naših otrok in prihodnjih generacij.

POSTOPEK

Naslov

Evropski akcijski načrt za okolje in zdravje za obdobje 2004–2010

Številka postopka

2004/2132(INI)

Podlaga v Poslovniku

člen 45

Pristojni odbor
  Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju

ENVI
28.10.2004

Odbori, zaprošeni za mnenje
  Datum razglasitve na zasedanju

 

 

 

 

 

Odbori, ki niso dali mnenja
  Datum sklepa

 

 

 

 

 

Okrepljeno sodelovanje
  Datum razglasitve na zasedanju

 

 

 

 

 

Predlog(-i) resolucije, vključen(-i) v poročilo

 

 

 

Poročevalec(-ka)
  Datum imenovanja

Frédérique Ries

1.9.2004

 

Nadomeščeni(-a) poročevalec(-ka)

 

 

Obravnava v odboru

28.9.2004

23.11.2004

 

 

 

Datum sprejetja

20.1.2005

Izid končnega glasovanja

za:

proti:

vzdržani:

49

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Adamos Adamou, Georgs Andrejevs, Liam Aylward, Irena Belohorská, Johannes Blokland, John Bowis, Frederika Brepoels, Dorette Corbey, Chris Davies, Avril Doyle, Edite Estrela, Jillian Evans, Anne Ferreira, Alessandro Foglietta, Norbert Glante, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Gyula Hegyi, Mary Honeyball, Marie Anne Isler Béguin, Dan Jørgensen, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Holger Krahmer, Peter Liese, Jules Maaten, Marios Matsakis, Roberto Musacchio, Riitta Myller, Péter Olajos, Miroslav Ouzký, Dimitrios Papadimoulis, Vittorio Prodi, Frédérique Ries, Dagmar Roth-Behrendt, Guido Sacconi, Karin Scheele, Carl Schlyter, Richard Seeber, María Sornosa Martínez, Antonios Trakatellis, Thomas Ulmer, Marcello Vernola, Åsa Westlund

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bairbre de Brún, Christofer Fjellner, Jutta D. Haug, Erna Hennicot-Schoepges, Alojz Peterle, Renate Sommer, Bart Staes, Phillip Whitehead

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 

Datum predložitve – A6

25.1.2005

A6-0008/2005

Pripombe