POROČILO o pravični trgovini in razvoju

6.6.2006 - (2005/2245(INI))

Odbor za razvoj
Poročevalec: Frithjof Schmidt

Postopek : 2005/2245(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A6-0207/2006
Predložena besedila :
A6-0207/2006
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o pravični trgovini in razvoju

(2005/2245(INI))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. julija 1998 o pravični trgovini[1],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2003 o krizi na mednarodnem trgu kave[2],

 ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 12. februarja 2004 z naslovom "Verige kmetijskih pridelkov, odvisnost in revščina – Predlog akcijskega načrta EU" (KOM(2004)0089),

 ob upoštevanju Sporočila Komisije Svetu z dne 29. novembra 1999 o pravični trgovini (KOM(1999)0619),

 ob upoštevanju Mnenja Evropskega ekonomskega in socialnega odbora o etični trgovini in sistemih zagotavljanja jamstva potrošnikom (REX/196) z dne 27. oktobra 2005,

 ob upoštevanju deklaracije in akcijskega načrta o afriških osnovnih izdelkih, sprejetih na konferenci ministrov za trgovino Afriške unije v Aruši od 21. do 23. novembra 2005,

 ob upoštevanju soglasja iz Sao Paola, enajstega zasedanja konference Združenih narodov o trgovini in razvoju v Sao Paulu od 13. do 18. junija 2004,

 ob upoštevanju členov 177 do 181 Pogodbe ES,

 ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega 23. junija 2000 v Cotonouju (sporazum iz Cotonouja)[3] in spremenjenega v Luksemburgu 25. junija 2005, zlasti njegovega člena 23 (g),

 ob upoštevanju Priročnika o strategijah sodelovanja k sporazumu iz Cotonouja, ki ga je leta 2001 izdala Komisija,

 ob upoštevanju Priročnika za okoljska javna naročila Evropske komisije z naslovom "Zelene nabave", 2004,

 ob upoštevanju projekta AFNOR z naslovom "Les critères applicables à la démarche de commerce équitable" z dne 9. decembra 2005,

 ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

 ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A6-0207/2006),

A.  ker je pravična trgovina dokazano učinkovit način za spodbujanje trajnostnega razvoja,

B.   ker je pravični trgovini in drugim neodvisno nadzorovanim trgovinskim pobudam, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, skupno prizadevanje za trženje, prodajo in promocijo trgovine z izdelki, ki so v skladu z določenimi socialnimi, okoljskimi in razvojnimi merili,

C.  ker so pravična trgovina ter druge neodvisno nadzorovane trgovinske pobude, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, pomembna sredstva za doseganje razvojnih ciljev tisočletja, še posebej za izkoreninjenje revščine in svetovno partnerstvo za razvoj,

D.  ker so se med letoma 1970 in 2000 cene številnih najvažnejših kmetijskih izvoznih izdelkov držav v razvoju, na primer sladkorja, bombaža, kakava in kave, znižale za 30 do 60 odstotkov, to pa je male kmete prisililo v prodajo blaga po ceni, nižji od proizvodne, in zmanjšalo prihodke mnogih najrevnejših držav na svetu, ter ker pravična trgovina lahko ponudi rešitve,

E.   ker členi XXXVI do XXXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini obvezujejo članice Svetovne trgovinske organizacije k skupnim ukrepom za doseganje stabilizacije cen proizvodov, kjer je to primerno; ker Afriška unija vztraja, da se vprašanje cen osnovnih izdelkov vključi v potekajoča pogajanja STO,

F.   ker člen 23 (g) sporazuma iz Cotonouja natančno določa podporo za spodbujanje pravične trgovine in priročnik o strategijah za sodelovanje sporazuma iz Cotonouja določa, da bo sodelovanje omogočilo pomoč tako skupinam proizvajalcev v državah v razvoju kot tudi NVO v okviru proračunskih postavk EU in virov Evropskega razvojnega sklada; ta pomoč bo uporabljena za financiranje novih proizvodnih linij, kampanj za osveščanje potrošnikov, izobraževalnih dejavnosti in razvijanja zmogljivosti,

G.  ker si pravična trgovina prizadeva za dva neločljivo povezana cilja: zagotoviti razvojne priložnosti za male proizvajalce in delavce v državah v razvoju in vplivati na mednarodni trgovinski sistem in privatna podjetja, da postanejo pravičnejši in prispevajo k trajnostnemu razvoju; ker si mednarodno gibanje pravične trgovine prizadeva za doseganje slednjega z dajanjem zgleda in izvajanjem pritiska na vlade, mednarodne organizacije in podjetja,

H.  ker si številne druge neodvisno nadzorovane trgovinske pobude, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, prizadevajo za cilje, ki podpirajo trajnosti razvoj za proizvajalce in delavce v državah v razvoju, ter da bi omogočili zasebnim podjetjem, da dejavno sodelujejo pri trajnostnem razvoju in ga učinkovito podpirajo,

I.    ker imajo organizacije pravične trgovine pomembno vlogo pri osveščanju o povezavah sever – jug, zlasti z izvajanjem javnih kampanj in s krepitvijo sodelovanja med državljani pa tudi z zamislijo o mestih in univerzah pravične trgovine,

J.    ker od leta 2000 prodaja izdelkov sistema pravične trgovine v Evropi zraste v povprečju za 20 % na leto, od česar imajo koristi milijon proizvajalcev ter njihove družine, in kar dokazuje, da se evropski potrošniki čedalje bolj zanimajo za odgovorno nakupovanje; ker se stopnja rasti med državami članicami EU razlikuje in je celotni tržni delež pravične trgovine še vedno majhen, vendar zelo hitro narašča, mednarodni trendi pa so ravno tako spodbudni,

K.  ker si vedno večje število evropskih prodajalcev na drobno zelo prizadeva za podpiranje pravične trgovine ter drugih neodvisno nadzorovanih trgovinskih pobud, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, s prenosom njenih vrednot in nudenjem njihovih izdelkov na svojih prodajnih mestih,

L.   ker se milijoni proizvajalcev želijo pridružiti sistemu pravične trgovine ter drugim neodvisno nadzorovanim trgovinskim pobudam, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, in ker obstajajo velikanske možnosti za nadaljnjo rast, mednarodne trgovinske in kmetijske politike pa povzročajo težave zlasti majhnim in srednje velikim podjetjem v državah v razvoju, vključno s proizvajalci pravične trgovine,

M.  ker je treba ozavestiti evropske potrošnike o pozitivnem vplivu pravične trgovine na družbeno-gospodarske razmere proizvajalcev in njihovih lokalnih skupnosti,

N.  ker je enotna prepoznavna znamka pravične trgovine, ki se že uporablja, koristna za proizvajalce in potrošnike,

O.  ker bi bilo treba v povezavi s pravično trgovino posvetiti posebno pozornost vlogi žensk, ki so glavni gospodarski akterji trajnostnega razvoja,

P.   ker se je pravična trgovina izkazala kot učinkovito orodje za podporo domorodnim ljudstvom, saj jim nudi priložnost za prodajo izdelkov neposredno na evropske trge, obenem pa lahko še naprej živijo in delajo na tradicionalen način,

Q.  ker se izdelki pravične trgovine prodajajo po dveh različnih poteh: integrirani pot, po kateri se izdelki (predvsem obrtni) uvozijo preko organizacij pravične trgovine in prodajajo v glavnem v specializiranih prodajalnah pravične trgovine (svetovne trgovine), ter z označevanjem, pri čemer specializirane agencije za certificiranje izdelkov pravične trgovine označijo blago, kar dokazuje, da njihove proizvodne verige spoštujejo načela pravične trgovine,

R.   ker je v zadnjih petih desetletjih mednarodno gibanje pravične trgovine, povezano v združenja pravične trgovine FLO, IFAT, NEWS in EFTA, oblikovalo na mednarodni ravni usklajene prostovoljne standarde za označene in neoznačene izdelke in organizacije pravične trgovine,

S.   ker se glede na uspešnost pravične trgovine in na pomanjkljivo pravno varstvo pojavlja tveganje, da bi nekatera podjetja utegnila zlorabiti pojem pravične trgovine, tako da bi vstopila na njen trg, ne bi pa ravnala v skladu z veljavnimi merili zanj; to bi lahko zmanjšalo koristi za revne in marginalizirane proizvajalce v državah v razvoju, utegnilo bi zmanjšati preglednost za potrošnike in kršiti njihovo pravico do ustrezne obveščenosti o izdelku,

T.   ker so nekatere države članice sprožile zakonodajne postopke za urejanje uporabe termina "pravična trgovina" in meril za organizacije pravične trgovine,

U.  ker se v Komisiji ne uveljavi jasna politika o pravični trgovini in drugih neodvisno nadzorovanih trgovinskih pobudah, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, in ker ni strukturnega usklajevanja med različnimi generalnimi direktorati (GD),

V.  ker je trenutna pomoč in podpora pravični trgovini, njenim organizacijam in drugim neodvisno nadzorovanim trgovinskim pobudam, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, v Evropi omejena in razdrobljena,

W. ker je v institucijah Evropske skupnosti na voljo vedno več izdelkov pravične trgovine,

X.  ker lahko vlade podpirajo pravično trgovino s sredstvi, ki so združljiva s STO, če ne neenakopravno obravnavajo držav članic STO.

1.   poziva Komisijo, naj izda priporočilo o pravični trgovini in tako prizna, da je neobvezujoč pravni akt v tem trenutku ustrezen način delovanja in ne bo povzročil tveganja za prekomerno zakonsko urejanje; poleg tega jo poziva, naj predvidi pripravo priporočila o drugih neodvisno nadzorovanih trgovinskih pobudah, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov;

2.   meni, da mora pravična trgovina izpolniti naslednja merila, ki jih določa gibanje pravične trgovine v Evropi, da bi se izognila tveganju zlorabe:

a)             pravična proizvodna cena, ki zagotavlja pravično plačo in pokrije stroške trajnostne proizvodnje ter življenjske stroške; ta cena mora biti najmanj enaka najnižji ceni pravične trgovine in premiji, v primerih, za katere so jo mednarodna združenja pravične trgovine določila,

b)            delno vnaprejšnje plačilo, če tako zahteva proizvajalec,

c)             dolgoročen, stabilen odnos s proizvajalci in sodelovanje proizvajalcev pri postavljanju standardov pravične trgovine,

d)             preglednost in sledljivost vzdolž celotne dobavne verige, s čimer se zagotovi primerna obveščenost potrošnikov,

e)             proizvodni pogoji, ki upoštevajo osem temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela,

f)              spoštovanje okolja, varstvo človekovih pravic, zlasti pravic žensk in otrok, ter spoštovanje tradicionalnih načinov proizvodnje, ki spodbujajo gospodarski in družbeni razvoj,

g)             razvijanje zmogljivosti in povečanje usposobljenosti za proizvajalce, zlasti za male in marginalizirane proizvajalce ter delavce v državah v razvoju, njihove organizacije in skupnosti, da se zagotovi trajnost pravične trgovine,

h)            pomoč organizacijam proizvajalcev pri proizvodnji in dostopu do trga,

i)              dejavnosti osveščanja o proizvodnih in trgovinskih odnosih pravične trgovine, njenem poslanstvu in njenih ciljih ter o prevladujoči nepravičnosti pravil mednarodnega trgovanja,

j)                         spremljanje in preverjanje skladnosti s temi merili, pri čemer morajo imeti organizacije z juga večjo vlogo, kar vodi v zmanjšanje stroškov in v večje lokalno sodelovanje pri postopku izdajanja potrdil,

k)            redno izvajanje presoje vplivov dejavnosti pravične trgovine;

3.   poudarja, da je bil glede označenih izdelkov dosežen največji del rasti prodaje v pošteni trgovini in da je večina evropskih držav razvila pobude za označevanje izdelkov poštene trgovine;

4.   ugotavlja, da je Evropa z ocenjenimi 60 % do 70 % svetovne prodaje največji trg za izdelke poštene trgovine, z možnostjo nadaljnje rasti;

5.   opozarja, da je vzpostavitev prostega in poštenega večstranskega trgovinskega sistema najboljše orodje za učinkovito upravljanje globalizacije v korist vseh; poleg tega ugotavlja, da se sistem poštene trgovine kaže kot pomembno orodje za zmanjševanje revščine in trajnostni razvoj ter meni, da bi državam v razvoju dolgoročno lahko olajšal pravično udeležbo v večstranskem trgovinskem sistemu, jim zagotovil stabilen in trajen dostop do evropskega trga in povečal ozaveščanje potrošnikov;

6.   opozarja, da se je sistem pravične trgovine izkazal za učinkovito sredstvo za zmanjšanje revščine in trajnostni razvoj, medtem ko mednarodni trgovinski sporazumi niso koristili revnim državam; meni, da bi dolgoročno lahko omogočil državam v razvoju, da bi polno sodelovale v večstranskem trgovinskem sistemu;

7.   poziva Komisijo in Svet, naj spodbujata pravično trgovino in druge neodvisno nadzorovane trgovinske pobude, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, kot učinkovito sredstvo za doseganje razvojnih ciljev tisočletja in priznata pomembno vlogo organizacij pravične trgovine in drugih neodvisno nadzorovanih trgovinskih pobud, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, pri podpiranju malih in marginaliziranih proizvajalcev držav v razvoju ter pri osveščanju evropskih potrošnikov o trajnostnih in etičnih trgovinskih odnosih sever – jug nasploh ter o pravični trgovini posebej;

8.   opozarja, da mora evropska trgovinska politika izboljšati dostop do trga malim proizvajalcem na jugu;

9.   poziva Komisijo, naj pripravi raziskavo, ki bi preučila, kako se lahko poštena trgovina razvije v model trajnostne trgovinske politike, ki bi lahko spodbujala uravnoteženo trgovanje med severom in jugom, in bi odkrila ovire v trgovini, ki najhuje vplivajo na revne v svetu;

10. poziva Komisijo, naj prizna, da poleg gibanja za pravično trgovino in pod okriljem Mednarodne zveze za socialno in okoljsko akreditacijo ter označevanje (ISEAL) tudi drugi verodostojni programi sodelujejo pri postavljanju družbenih in okoljskih standardov za izdajanje potrdil tretjim osebam;

11. poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno ukrepajo, da potrošnikom zagotovijo dostop do vseh potrebnih informacij, da se bodo lahko informirano odločali; meni, da morajo imeti potrošniki pravico do hitrega dostopa do informacij o izdelku, ki morajo biti lahko razumljive in pregledno predstavljene;

12. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z mednarodnim gibanjem pravične trgovine podpre jasna in široko uporabna merila, po katerih se bodo lahko ocenjevali sistemi zavarovanja potrošnikov, kar bo okrepilo zaupanje potrošnikov v te sisteme in utrdilo sektorje za izdelke poštene trgovine;

13. poziva Komisijo, naj objavi poseben 'razpis' s cilji, usmerjenimi v pošteno trgovino, za večjo ozaveščenost potrošnika, v podporo sistemom zavarovanja in označevanja, kot tudi sistematičnemu zbiranju podatkov in vrednotenju učinkov po vsej EU;

14. poziva Komisijo, naj bolje uskladi svoje dejavnosti na področju pravične trgovine in drugih neodvisno nadzorovanih trgovinskih pobud, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, med različnimi GD na področju razvoja, trgovine, zaposlovanja in socialnih zadev, varstva potrošnikov, notranjega trga in kmetijstva ter naj pravično trgovino in druge neodvisno nadzorovane trgovinske pobude, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, uporabi kot sestavni del svojih politik na teh področjih;

15. naproša Komisijo in Svet, naj preučita in razmislita o uvedbi nizke stopnje DDV za izdelke pravične trgovine ter ukineta uvozne dajatve za izdelke pravične trgovine iz držav v razvoju; poudarja, da je pri določanju izdelkov, za katere bi se uvedla nizka stopnja DDV, potreben strog nadzor, da ne bi prihajalo do zlorab;

16. poziva države članice, ki trenutno oblikujejo zakonodajo o pravični trgovini ali zakonodajo, ki bi utegnila zadevati organizacije pravične trgovine in druge neodvisno nadzorovane trgovinske pobude, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, naj z njo povezana merila osnujejo na znanju in izkušnjah zadevnih zainteresiranih strani, vključno z mednarodnimi gibanji pravične trgovine, in naj za začetek podrobno ocenijo tveganje za prekomerno zakonsko urejanje pa tudi morebitni vpliv takega urejanja na male in marginalizirane proizvajalce;

17. poziva Komisijo, naj izvaja člen 23 (g) sporazuma iz Cotonouja in določbe iz priročnika o strategijah sodelovanja sporazuma, zlasti člene od 61 do 64;

18. poziva Komisijo, naj v svoji strukturi vzpostavi kontaktno točko, ki bo omogočala redno usklajevanje vprašanj o pošteni trgovini pri njenih posameznih storitvah;

19. poziva Komisijo, naj nudi "pomoč za pravično trgovino":

(a) v državah v razvoju, vključno z ukrepi za razvijanje novih izdelkov pravične trgovine, nudi tehnično pomoč in razvijanje zmogljivosti (na primer za doseganje evropskih standardov SPS, pravil o izvoru in rastočega števila standardov upravljanja podjetij), spodbuja premik k proizvodnji (dodajanje vrednosti), podpira programe za razvijanje zmogljivosti in povečanje usposobljenosti, podpira vnaprejšnje financiranje proizvajalcev pravične trgovine, pomaga pri distribuciji izdelkov pravične trgovine na lokalnih trgih s posebnim poudarkom na projektih, ki jih izvajajo ženske;

(b) znotraj EU, vključno z ukrepi za podporo programom za večjo ozaveščenost o pravični trgovini, javnim kampanjam in dejavnostim zagovarjanja, raziskavam o vplivu, najboljšim praksam, analizam dobavne verige, presojam sledljivosti in odgovornosti, trženju pravične trgovine in praktični podpori za svetovne trgovine;

(c) znotraj EU in v državah v razvoju za spodbujanje dejavnosti in vloge organizacij pravične trgovine;

20. poziva Komisijo, naj po posvetovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi Parlamentu predstavi predlog za ustrezne ukrepe in financiranje na področju pravične trgovine ter drugih neodvisno nadzorovanih trgovinskih pobud, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov ;

21. poziva Komisijo, naj preuči načine za krepitev ozaveščenosti glede pravične trgovine in drugih neodvisno nadzorovanih trgovinskih pobud, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov;

22. poziva javne organe v Evropi, naj v svoja javna naročila in nabavne politike vključijo merila pravične trgovine ter poziva Komisijo, naj jih pri tem podpira, na primer z izdelavo smernic za javna naročila pravične trgovine;

23. opozarja, da zlasti regionalne oblasti javnega prava opravljajo velike naložbe na trgu izdelkov; zato jih poziva, naj v javnih razpisih za zbiranje ponudb upoštevajo zlasti izdelke pravične trgovine;

24. pozdravlja povečana prizadevanja zlasti Evropskega parlamenta, da ponuja izdelke pravične trgovine, in poudarja, da bi morale vse evropske institucije uporabljati izdelke pravične trgovine za svoje notranje storitve;

25. poudarja, da so lahko pravična trgovina in druge neodvisno nadzorovane trgovinske pobude, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, sredstvo, s katerim se krepi socialna zavest in odgovornost podjetij;

26. poudarja, kako pomembno je, da postane evropska politika o družbeni odgovornosti gospodarskih družb bolj vključujoča, tako da se nadaljujejo in širijo forumi vseh zainteresiranih, vključno z organizacijami pravične trgovine;

27. poziva Komisijo, naj podpira mehanizme za vključevanje in sodelovanje proizvajalcev pri določanju cen, kjer je to mogoče, kot je predvideno v priročniku o strategijah sodelovanja sporazuma iz Cotonouja, odstavek 63;

28. poziva Komisijo, naj podpre Afriško unijo pri prednostnem vključevanju vprašanja cen osnovnih izdelkov v potekajoča svetovna trgovinska pogajanja v skladu s svojimi obveznostmi STO, zlasti s členi Splošnega sporazuma o carinah in trgovini XXXVI do XXXVIII;

29. poziva Komisijo, naj ukrepa v skladu z odstavkom 2(a) člena XXXVIII GATT in načrtuje ukrepe, namenjene stabilizaciji in izboljšanju tržnih pogojev za osnovne proizvode, ki so posebnega pomena za manj razvite države, "vključno z ukrepi, ki so namenjeni doseganju stabilnih, primernih in donosnih cen za izvoz takšnih proizvodov";

30. pozdravlja uvedbo posebnih socialnih in okoljskih določb v okviru GSP+, zdi pa se mu potrebno okrepiti nadzorni mehanizem;

31. poziva Komisijo, naj razvije skladno politiko za spodbujanje in varstvo malih in marginaliziranih proizvajalcev, vključno s tistimi v pravični trgovini, in naj uvrsti njihovo mnenje ter mnenje proizvajalcev v okviru drugih neodvisno nadzorovanih trgovinskih pobud, ki prispevajo k zvišanju socialnih in okoljskih standardov, v dvostranska, regionalna in večstranska trgovinska pogajanja, kot so Sporazumi o gospodarskem partnerstvu za razvoj;

32. poziva Komisijo, naj pri oblikovanju trgovinske politike EU upošteva pristope, ki spodbujajo pravično trgovino, ter druge socialne in okoljske trgovinske pristope;

33. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Mednarodni organizaciji dela, Programu Združenih narodov za okolje, UNCTAD-u in STO-ju.

  • [1]  UL C 226, 20.7.1998, str. 65.
  • [2]  UL C 64E, 12.3.2004, str. 607.
  • [3]  UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

OBRAZLOŽITEV

1. Zakaj je potreben evropski politični okvir za pravično trgovino?

1.1      Ker pravična trgovina prispeva k izpolnjevanju obveze EU za doseganje trajnostnega razvoja in zmanjševanje revščine

Pravična trgovina prispeva k obvezam Evropske unije v skladu s členom 177 Pogodbe ES, ki določa, da bo razvojna politika EU spodbujala "trajnostni gospodarski in socialni razvoj držav v razvoju, zlasti tistih, ki so v najbolj neugodnem položaju", "skladno in postopno vključevanje držav v razvoju v svetovno gospodarstvo" in "boj proti revščini v državah v razvoju". Pravično trgovino so evropske institucije večkrat priznale kot ključno orodje za doseganje trajnostnega razvoja in zmanjšanje revščine[1].

Evropski politični okvir in podpora pravični trgovini sta odlični orodji za izpolnitev teh obvez in za doseganje razvojnih ciljev tisočletja.

1.2      Ker je Evropska unija prevzela pravne obveznosti

S podpisom sporazuma iz Cotonouja leta 2000 se je Evropska unija obvezala, da bo podpirala pravično trgovino. Vendar je trenutna podpora pravični trgovini in njenim organizacijam omejena in razdrobljena. Pravne obveznosti Evropske unije temeljijo na členu 23 g) in na zbirki besedil sporazuma iz Cotonouja.

1.3      Ker ima pravična trgovina ogromen potencial rasti

Novejše raziskave kažejo, da od leta 2000 prodaja izdelkov pravične trgovine v Evropi zraste v povprečju za 20 % na leto. Evropski potrošniki kažejo vedno večje zanimanje za nakup izdelkov, ki se proizvajajo in s katerimi se trguje pod pravičnimi pogoji. Vendar se to povpraševanje zelo razlikuje med državami članicami EU.

Celoten promet z izdelki pravične trgovine v Evropi je leta 2005 dosegel 660 milijonov evrov. Tipični izdelki pravične trgovine v nekaterih državah trenutno dosegajo precejšnji tržni delež: 20 % mlete kave v Združenem kraljestvu in približno 2 % celotne prodaje kave v Avstriji, Danski, Irski, Belgiji in Nemčiji nosi oznako pravična trgovina. Banane iz pravične trgovine dosegajo tržne deleže do 5,5 % v Avstriji, Belgiji, na Finskem in v Združenem kraljestvu. Vendar v nekaterih članicah EU, kot so Grčija, Madžarska, baltske države in Slovenija, pravično trgovino komaj poznajo.

S skladnim vseevropskim političnim okvirjem ter zadostno podporo pravični trgovini in njenim organizacijam, bi lahko dvignili zavest potrošnikov in povečali povpraševanje za pravično trgovino, zlasti v tistih državah, kjer še ni dobro uveljavljena.

1.4      Ker bi nacionalna zakonodaja o pravični trgovini lahko ovirala prost pretok blaga pravične trgovine znotraj Evropske unije

V nekaterih državah članicah EU se trenutno razvija s tem povezana zakonodaja. Z evropskim okvirom, začrtanim v priporočilu, bi se morda lahko izognili temu, da bi se zakonodaje držav članic med seboj razlikovale in s tem ovirale prost pretok blaga znotraj Evropske unije.

1.5      Ker je treba evropske potrošnike zaščititi pred zavajajočim prilaščanjem naziva pravične trgovine

Sistem pravične trgovine temelji na prostovoljnih standardih za označene in neoznačene izdelke in organizacije. Te standarde je v zadnjih petih desetletjih razvilo mednarodno gibanje pravične trgovine. V sodelovanju s proizvajalci, ki so v osredju sistema pravične trgovine, se standardi nenehno pregledujejo in ocenjujejo. Organizacije pravične trgovine so odgovorne za izpolnjevanje teh standardov in z njimi povezanih meril. Spoštovanje standardov se redno nadzira in ocenjuje. Organizacije pravične trgovine dejavno sodelujejo z drugimi podjetji, kot so prodajalci na drobno in drugi trgovinski partnerji.

Glede na uspešnost pravične trgovine in na pomanjkljivo pravno varstvo se pojavlja tveganje, da bi nekatera podjetja utegnila zlorabiti pojem pravične trgovine, tako da bi vstopila na njen trg, ne da bi ravnala v skladu z veljavnimi merili zanj. Pravice potrošnikov in ustrezna obveščenost o izdelku so v osredju pravične trgovine in slabe oznake bi lahko zavedle potrošnike ter zmanjšale njihovo podporo sistemu. Evropski politični okvir za pravično trgovino bi lahko pomagal razjasniti izraz „pravična trgovina” in nanj bi se lahko sklicevale nacionalne politike o pravični trgovini in organizacije pravične trgovine.

PRILOGA 1

Obstoječe poti trženja izdelkov pravične trgovine

Izdelke pravične trgovine se prodaja po dveh različnih poteh: tradicionalna ali integrirana pot je pot, po kateri organizacije pravične trgovine izdelke (večinoma obrtne) proizvedejo, uvozijo in/ali distribuirajo. Druga pot trženja je preko pobude za označevanje in certificiranje izdelkov pravične trgovine. V tem primeru blago označijo specializirane agencije za certificiranje izdelkov pravične trgovine, kar dokazuje, da njihove proizvodne verige spoštujejo standarde pravične trgovine. Uvozniki in trgovci so lahko tradicionalna trgovinska podjetja, distribucijski kanali pa so lahko običajne maloprodajne trgovine.

Integrirana pot

Izdelki pravične trgovine so potrošnikom dostopni preko organizacij pravične trgovine, ki označijo izdelke in njihovo poreklo neposredno od malih proizvajalcev in zadrug, ter jih uvažajo in tržijo v specializiranih prodajalnah, kot so svetovne trgovine.

Vsi vidiki njihovih trgovinskih dejavnosti temeljijo na etiki pravične trgovine in najvišji možen delež končne cene se vrne proizvajalcem. V veliko primerih se ustvarjeni dobiček uporabi v razvojne namene. Večina izdelkov, trženih preko svetovnih trgovin, ni temu primerno označenih; nakup se opravi na podlagi zaupanja. „Blagovne znamke“ ali oznaka pravična trgovina teh organizacij so same po sebi znak potrošnikom, da so izdelki in poslovne prakse v skladu z načeli pravične trgovine.

Večina organizacij pravične trgovine in organizacij proizvajalcev so članice mednarodne zveze za pravično trgovino (IFAT). Uporaba oznake organizacije pravične trgovine (FTO) je podeljena vsem organizacijam pravične trgovine, ki so uspešno izpolnile zahteve sistema standardov in spremljanja mednarodne zveze za pravično trgovino.

Pot označevanja pravične trgovine

Po tej poti nacionalne pobude za označevanje spremljajo spoštovanje standardov pravične trgovine s strani proizvajalcev ali trgovcev glede na niz mednarodno usklajenih meril. Vse te organizacije so članice mednarodne organizacije za označevanje izdelkov pravične trgovine (FLO), ki je odgovorna za postavljanje standardov pravične trgovine in za certificiranje. Mednarodni standardi pravične trgovine se razvijajo ter redno pregledujejo in neodvisno spremljajo.

Gibanje pravične trgovine sestavljajo štiri mednarodna zveze:

Mednarodna zveza za pravično trgovino (IFAT) je globalna mreža organizacij pravične trgovine z 270 člani v 61 državah. Člani so proizvajalci, izvozniki, uvozniki in prodajalci na drobno, ki verjamejo, da bi morala trgovina izboljšati življenje marginaliziranih ljudi brez škode za planet.

FLO, mednarodna organizacija za označevanje izdelkov pravične trgovine je organ, ki določa standarde pravične trgovine po vsem svetu. FLO sestavljata dve organizaciji, organizacija več zainteresiranih strani FLO e.V., ki razvija in pregleduje standarde, in FLO Certification Ltd, ki zagotavlja spoštovanje omenjenih standardov. FLO predstavlja tudi krovno združenje dvajsetih nacionalnih pobud za označevanje izdelkov v 15 evropskih državah, na Japonskem, v ZDA, v Kanadi, v Mehiki, v Avstraliji in na Novi Zelandiji.

EFTA, evropska federacija uvoznikov izdelkov pravične trgovine, spada pod mednarodno zvezo skupaj s svojimi enajstimi člani v devetih evropskih državah, ki so vse pomembne uvoznice izdelkov pravične trgovine. Cilj federacije EFTA je podpirati svoje organizacije članice pri njihovem delu in jih spodbujati k sodelovanju in usklajevanju.

Evropsko združenje svetovnih trgovin je tudi član mednarodne zveze. NEWS! je krovno združenje 15 nacionalnih zvez svetovnih trgovin, ki prodajajo izdelke pravične trgovine v 13 državah v Evropi. Skupno je vanje včlanjenih 2500 trgovin, ki prodajajo izdelke pravične trgovine, z njimi pa upravlja 100,000 prostovoljcev in več kot sto zaposlenih, ki prodajajo izdelke, s katerimi se pravično trguje, in vodijo kampanje za pravičnejši sistem mednarodne trgovine.

Decembra 2001 so ta štiri združenja razvila skupno definicijo pravične trgovine:

Definicija pravične trgovine

Pravična trgovina je trgovinsko partnerstvo, ki temelji na dialogu, preglednosti in spoštovanju ter si prizadeva za večjo enakopravnost v mednarodni trgovini. Prispeva k trajnostnemu razvoju s tem, da ponuja boljše pogoje prodaje in zagotavlja pravice marginaliziranih proizvajalcev in delavcev, predvsem na jugu. Organizacije, ki se ukvarjajo s pravično trgovino in ki jih podpirajo potrošniki, se aktivno vključujejo v podpiranje proizvajalcev, osveščanje in vodenje kampanj za spremembe v pravilih in praksi mednarodne trgovine.

PRILOGA 2

Učinki pravične trgovine

Učinek pravične trgovine se je preučeval na veliko različnih načinov, na primer z merjenjem gospodarskih in finančnih koristi za proizvajalce, z ocenjevanjem učinka na ženske, s preučevanjem posrednega učinka in vpliva na skupnosti ipd. Organizacije pravične trgovine redno spremljajo učinek svojih dejavnosti: mednarodna zveza za pravično trgovino (IFAT) zahteva, da vse njene organizacije članice poročajo o svojih dosežkih v zvezi s pravično trgovino vsaki dve leti, in določa cilje za nadaljnje izboljšave. FLO letno preverja registre proizvajalcev in revidira trgovinske tokove. Poleg tega obstajajo številne samostojne študije vplivov, ki jih izvajajo raziskovalni centri, vladni organi in univerze.

Finančne in gospodarske koristi pravične trgovine je precej preprosto izmeriti: v primerjavi z najnižjo ceno in premijo, če upoštevamo ceno na svetovnem trgu, kot jo za kavo vrste Arabica določa borza v New Yorku in za kavo vrste Robusta borza v Londonu, so dodatne koristi za pridelovalce kave znašale več kot 23 milijonov evrov.

Vendar pa so raziskave pokazale, da je učinek še pomembnejši na negospodarskih področjih, kot so povečanje usposobljenosti proizvajalcev z razvijanjem zmogljivosti in s tehnično pomočjo, zanesljivimi prihodki, neposredno prodajo in dostopnostjo kreditov ipd. Veliko študij je ugotovilo tudi višjo stopnjo izobraževanja, ohranjanja domorodnih kultur in druge družbene koristi.

Poleg teh neposrednih učinkov, obstajajo še številni vplivi in posredni učinki na proizvajalce izdelkov pravične trgovine. Prisotnost posrednikov za pravično trgovino lahko pripelje do sprememb v postopkih ocenjevanja in podatkih o cenah, ki bi končno koristila vsem proizvajalcem na tem področju. Organizacija proizvajalcev pomaga razbiti monopole nad cenami in prevozom.

Institucije, ki so izvedle ocene vpliva pravične trgovine, so oddelek za mednarodni razvoj, Združeno kraljestvo (DFID), Univerza zvezne države Kolorado, Univerza v Sussexu, Svetovna banka, Mednarodni inštitut za okolje in razvoj ipd. Podatki o učinku pravične trgovine so na razpolago v Nicholls in Opal: Fair Trade. Market-driven Ethical Consumption, publikacije SAGE, 2005, na elektronskih naslovih www.fairtrade.net in www.fairtraderesource.org.

PRILOGA 3

PETDESET LET PRAVIČNE TRGOVINE

Kratka zgodovina gibanja PRAVIČNE TRGOVINE

Danes je gibanje pravične trgovine globalno gibanje. Več kot milijon malih proizvajalcev in delavcev je združenih v 3 000 temeljnih organizacij in njihovih krovnih struktur v več kot 50 državah na jugu. Njihovi izdelki so v prodaji v več tisoč specializiranih prodajalnah, tako imenovanih svetovnih trgovinah, supermarketih in na veliko drugih prodajnih mestih na severu ter vedno pogosteje v prodajalnah v državah v razvoju. Prodajo izdelkov so vedno spremljali podatki o proizvodnji, proizvajalcih in njihovih življenjskih pogojih. Tako je pravična trgovina imela pionirsko vlogo pri osveščanju evropskih potrošnikov o družbenih, gospodarskih in okoljskih pogojih proizvodnje v državah v razvoju.

Kje se je začelo?

Začetki pravične trgovine segajo v pozna petdeseta leta, ko je britanska organizacija Oxfam v svojih trgovinah začela prodajati obrtne izdelke kitajskih beguncev. Leta 1967 je bila na Nizozemskem ustanovljena prva uvozna organizacija, leta 1969 pa ji je sledila otvoritev prve „trgovine tretjega sveta”. Svetovne trgovine (ali prodajalne pravične trgovine, kot jih imenujejo v drugih delih sveta) so imele bistveno vlogo v gibanju pravične trgovine. Te trgovine ne predstavljajo le prodajnih mest, ampak so tudi zelo dejavne pri vodenju kampanj in osveščanju.

V šestdesetih in sedemdesetih letih so nevladne organizacije (NVO) in posamezniki, ki so jih spodbudile družbene razmere, v številnih državah v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki začutili potrebo po organizacijah za pravično trženje, ki bi proizvajalcem v najbolj neugodnem položaju nudile svetovanje, pomoč in podporo. Številne take organizacije pravične trgovine so bile ustanovljene na jugu in ustvarile so se vezi z novimi organizacijami pravične trgovine na severu. Ti odnosi so temeljili na partnerstvu, dialogu, preglednosti in spoštovanju. Cilj je bila večja enakopravnost v mednarodni trgovini.

Vzporedno z državljanskim gibanjem so države v razvoju naslavljale mednarodne politične forume, kot je bila na primer druga konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju v Delhiju leta 1968, naj širijo sporočilo „trgovina, ne pomoč”. S tem pristopom je bil poudarek na oblikovanju pravičnih trgovinskih odnosov z državami v razvoju, namesto vračanja majhnega dela denarja, pridobljenega na severu, v obliki razvojne pomoči.

Obrtni izdelki in hrana

Na začetku so organizacije pravične trgovine trgovale večinoma s proizvajalci ročnih obrti, predvsem zaradi njihovih stikov z misijonarji. Pogosto obrtni izdelki družinam zagotavljajo „dodatni prihodek”. Večina organizacij pravične trgovine na severu je bila osredotočena na nakup teh obrtnih izdelkov, ki so jih prodali v trgovinah, ki prodajajo izdelke pravične trgovine. Leta 1973 so zadruge malih kmetov v Gvatemali v Evropo izvozile prvo „pravično trženo” kavo. Po kavi se je razpon hrane povečal in sedaj vključuje izdelke, kot so čaj, kakav, sladkor, vino, sadni sokovi, oreščki, začimbe, riž ipd. Proizvajalci hrane so omogočili organizacijam pravične trgovine, da so odprle nove tržne kanale, kot so trg ustanov, supermarketi in ekološke trgovine.

Širitev preko označevanja izdelkov pravične trgovine

V osemdesetih letih je bil razvit nov način za doseganje širše javnosti. Izdelki, kupljeni, trženi in prodajani v skladu s pogoji pravične trgovine, so postali upravičeni do oznake, s katero se razločujejo od običajnih proizvodov na policah trgovin, in ki dovoljuje katerikoli trgovini, da sodeluje v sistemu pravične trgovine. Leta 1988 je bila na Nizozemskem ustanovljena oznaka “Max Havelaar”. Koncept je bil uspešen: v roku enega leta je imela kava s to oznako skoraj tri odstotni tržni delež.

V naslednjih letih so bile ustanovljene podobne neprofitne organizacije pravične trgovine za označevanje izdelkov v drugih evropskih državah in v Severni Ameriki. Leta 1997 je bilo ustanovljeno globalno združenje FLO – mednarodna organizacija za označevanje izdelkov pravične trgovine. FLO je sedaj odgovorna za določanje mednarodnih standardov pravične trgovine, za certificiranje proizvodnje in revidiranje trgovine v skladu s temi standardi ter za označevanje proizvodov. Poleg standardov za hrano in prehrambene proizvode je FLO razvila standarde za rože, semena bombaža in žoge.

Nedvomno je označevanje izdelkov pravične trgovine pripomoglo, da je pravična trgovina začela poslovati širše. Trenutno je več kot tretjina izdelkov pravične trgovine prodanih z redno oskrbo in maloprodajo.

Vzporedno z razvojem označevanja za izdelke je IFAT, mednarodna zveza za pravično trgovino z 270 člani v 61 državah po vsem svetu, razvila standarde in sistem spremljanja za organizacije pravične trgovine.

  • [1]  Glej:    - Resolucijo Evropskega parlamenta o pravični trgovini, UL C 226/73, 20.07.1998;
                   - Sporočilo Komisije Svetu z naslovom „Pravična trgovina”, KOM(1999) 619 končno, 29.11.1999;
                   - Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Ekonomsko-socialnemu odboru o „ skladnosti              politike za razvoj – o pospeševanju napredka v smeri uresničevanja razvojnih ciljev novega      tisočletja“, KOM(2005) 134 končno, 12.04.2005;
                   - Govor Pascala Lamyja, komisarja za trgovino EU, 23. marec 2004;
                   - Govor „Agenda za pravično trgovino”, Peter Mandelson, 22. junij 2005.

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (5.5.2006)

za Odbor za razvoj

o pošteni trgovini in razvoju
(2005/2245(INI))

Pripravljavec mnenja: Jörg Leichtfried

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva odbor za razvoj, kot pristojni odbor, da v predlog resolucije vključi naslednje predloge:

1.      poziva Komisijo, naj ukrepa v skladu z odstavkom 2(a) člena XXXVIII GATT in načrtuje ukrepe, namenjene stabilizaciji in izboljšanju tržnih pogojev za osnovne proizvode, ki so posebnega pomena za manj razvite države, "vključno z ukrepi, ki so namenjeni doseganju stabilnih, primernih in donosnih cen za izvoz takšnih proizvodov";

2.      opozarja, da sta prosto podjetništvo in prosti trg ena od pogojev za pravično trgovino ter ugotavlja, da je prost in pošten večstranski trgovinski sistem koristen in potreben za razvoj revnih dežel;

3.      opozarja, da mora evropska trgovinska politika izboljšati dostop do trga malim proizvajalcem na jugu;

4.      naproša Komisijo in Svet, naj preučita in razmislita o uvedbi nizke stopnje DDV za izdelke poštene trgovine ter ukineta uvozne dajatve za izdelke poštene trgovine iz držav v razvoju; poudarja, da je pri določanju izdelkov, na katere bi se uvedla nizka stopnja DDV, potreben strog nadzor, da ne bi prihajalo do zlorab;

5.      ugotavlja, da je Evropa z ocenjenimi 60 % do 70 % svetovne prodaje največji trg za izdelke poštene trgovine, z možnostjo nadaljnje rasti;

6.      poudarja, da je bil glede označenih izdelkov dosežen največji del rasti prodaje v pošteni trgovini in da je večina evropskih držav razvila pobude za označevanje izdelkov poštene trgovine;

7.      poziva Komisijo k podpori trgovinskih mehanizmov, s katerimi lahko proizvajalci, kadar je to mogoče, sodelujejo pri določanju cen;

8.      opozarja, da je vzpostavitev prostega in poštenega večstranskega trgovinskega sistema najboljše orodje za učinkovito upravljanje globalizacije v korist vseh; poleg tega se sistem poštene trgovine kaže kot pomembno orodje za zmanjševanje revščine in trajnostni razvoj ter meni, da bi državam v razvoju dolgoročno lahko olajšal pravično udeležbo v večstranskem trgovinskem sistemu, jim zagotovil stabilen in trajen dostop do evropskega trga in povečal ozaveščanje potrošnikov;

9.      obžaluje, da nekateri proizvajalci izdelkov s potrdilom poštene trgovine niso deležni pravic združevanja; meni, da so poglavitni delovni standardi bistvenega pomena za pošteno trgovino in bi morali biti del postopka za izdajanje potrdil, ki zadeva delavce tako v državah EU kot državah v razvoju;

10.    poziva Komisijo, naj pripravi raziskavo, ki bi preučila, kako se lahko poštena trgovina razvije v model trajnostne trgovinske politike, ki bi lahko spodbujala uravnoteženo trgovanje med severom in jugom, in bi odkrila ovire v trgovini, ki najhuje vplivajo na revne v svetu;

11.    priznava prednosti ene same prepoznavne znamke poštene trgovine za proizvajalce in potrošnike, ki se že uporablja;

12.    poziva Komisijo, naj v sodelovanju z mednarodnim gibanjem pravične trgovine podpre jasna in široko uporabna merila, po katerih se bodo lahko ocenjevali sistemi zavarovanja potrošnikov, kar bo okrepilo zaupanje potrošnikov v te sisteme in utrdilo sektorje za izdelke poštene trgovine;

13.    poziva Komisijo, naj uvede "pravila ravnanja", ki določajo jasne smernice o zahtevah, ki so potrebne, da se izdelek označi z nazivom "poštena trgovina";

14     poziva Komisijo, naj med ustreznimi službami Evropske komisije uskladi dejavnosti v zvezi s pošteno trgovino;

15.    poziva Komisijo, naj objavi poseben 'razpis' s cilji, usmerjenimi v pošteno trgovino, za večjo ozaveščenost potrošnika, v podporo sistemom zavarovanja in označevanja, kot tudi sistematičnemu zbiranju podatkov in vrednotenju učinkov po celi EU;

16.    poziva Komisijo, naj spodbuja izobraževalne programe, ki bodo dvignili ozaveščenost o prednostih pravične trgovine po vsej EU;

17.    opozarja, da zlasti regionalne oblasti javnega prava opravljajo velike naložbe na trgu izdelkov; zato jih poziva, naj v javnih razpisih za zbiranje ponudb upoštevajo zlasti izdelke pravične trgovine.

POSTOPEK

Naslov

Poštena trgovina in razvoj

Št. postopka

2005/2245(INI)

Pristojni odbor

DEVE

Mnenje pripravil
  Datum razglasitve na zasedanju

INTA
15.12.2005

Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju

 

Pripravljavec/-ka mnenja
  Datum imenovanja

Jörg Leichtfried
25.1.2005

Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja

 

Obravnava v odboru

21.3.2006

19.4.2006

 

 

 

Datum sprejetja

4.5.2006

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

 

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Francisco Assis, Jean-Pierre Audy, Daniel Caspary, Christofer Fjellner, Erika Mann, David Martin, Javier Moreno Sánchez, Georgios Papastamkos, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Tokia Saïfi, Peter Šťastný, Zbigniew Zaleski, Johan Van Hecke

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bastiaan Belder, Margrietus van den Berg, Danutė Budreikaitė, Filip Andrzej Kaczmarek, Jörg Leichtfried, Frithjof Schmidt, Jonas Sjöstedt, Mauro Zani

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

...

POSTOPEK

Naslov

Poštena trgovina in razvoj

Številka postopka

2005/2245(INI)

Pristojni odbor
  Date razglasitve dovoljenja na zasedanju

DEVE
15.12.2005

Odbori, zaprošeni za mnenje
  Datum razglasitve na zasedanju

INTA
15.12.2005

 

 

 

 

Odbori, ki niso dali mnenja
  Datum sklepa

 

 

 

 

 

Okrepljeno sodelovanje
  Datum razglasitve na zasedanju

 

 

 

 

 

Poročevalec(-ka)
  Datum imenovanja

Frithjof Schmidt
5.10.2005

 

Nadomeščeni(-a) poročevalec(-ka)

 

 

Obravnava v odboru

21.3.2006

25.4.2006

 

 

 

Datum sprejetja

30.5.2006

Izid končnega glasovanja

+

-

0

21

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, Margrietus van den Berg, Danutė Budreikaitė, Marie-Arlette Carlotti, Thierry Cornillet, Michael Gahler, Hélène Goudin, Glenys Kinnock, Gay Mitchell, Luisa Morgantini, José Javier Pomés Ruiz, Horst Posdorf, Frithjof Schmidt, Jürgen Schröder, Feleknas Uca and Mauro Zani.

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Milan Gaľa, Alain Hutchinson, Linda McAvan, Manolis Mavrommatis, Zbigniew Zaleski and Gabriele Zimmer.

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 

Datum predložitve

6.6.2006

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)