Postopek : 2006/2133(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0471/2006

Predložena besedila :

A6-0471/2006

Razprave :

PV 12/03/2007 - 18
CRE 12/03/2007 - 18

Glasovanja :

PV 13/03/2007 - 8.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2007)0062

POROČILO     
PDF 247kWORD 220k
21. december 2006
PE 380.802v02-00 A6-0471/2006

o družbeni odgovornosti podjetij: novo partnerstvo

(2006/2133(INI))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

Poročevalec: Richard Howitt

NAPAKE/DODATKI
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE ODBORA ZA INDUSTRIJO, RAZISKAVE IN ENERGETIKO
 MNENJE ODBORA ZA PRAVICE ŽENSK IN ENAKOST SPOLOV
 POSTOPEK

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o družbeni odgovornosti podjetij: novo partnerstvo

(2006/2133(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju dveh najbolj uveljavljenih mednarodno priznanih standardov za ravnanje podjetij: Tristranske deklaracije Mednarodne organizacije dela (ILO) o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike in smernic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za večnacionalna podjetja, ter kodeksov ravnanja, sprejetih pod okriljem mednarodnih organizacij, kot so Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo, Svetovna zdravstvena organizacija in Svetovna banka, in prizadevanj pod pokroviteljstvom Konference ZN o trgovini in razvoju v zvezi z dejavnostmi podjetij v državah v razvoju,

–   ob upoštevanju deklaracije ILO o temeljnih načelih in pravicah pri delu z dne 18. junija 1998 in njenega sporazuma o splošnih temeljnih delovnih standardih: odprava prisilnega dela (konvenciji 29 in 105), pravica do združevanja in pravica do kolektivnih pogajanj (konvenciji 87 in 98), odprava otroškega dela (konvenciji 138 in 182) ter nediskriminacija pri zaposlovanju (konvenciji 100 in 111),

–   ob upoštevanju Splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah in zlasti njenega člena, ki poziva vse posameznike in vse organe družbe, da sodelujejo pri zagotavljanju splošnega spoštovanja človekovih pravic, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah iz leta 1966, Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979, osnutka deklaracije ZN o pravicah domorodnih ljudstev iz leta 1994 in Konvencije ZN o pravicah otroka iz leta 1989,

–   ob upoštevanju Konvencije OECD o boju proti podkupovanju (1997),

–   ob upoštevanju pobude za globalno poročanje, ki je bila sprožena 1997(1), in posodobljenih smernic G3 za trajnostno poročanje, objavljenih 5. oktobra 2006,

–   ob upoštevanju pobude ZN za globalni dogovor, ki se je začela septembra 2000,

-    ob upoštevanju izjave z dne 9. oktobra 2006, da sta pobuda ZN za globalni dogovor in pobuda za globalno poročanje oblikovali "strateško zavezo",

–   ob upoštevanju osnutka pravil ZN o odgovornosti čeznacionalnih družb in drugih podjetij v zvezi s človekovimi pravicami (december 2003),

–   ob upoštevanju izida svetovnega vrha ZN o trajnostnem razvoju v Johannesburgu leta 2002, zlasti poziva k sprejetju medvladnih pobud o vprašanju odgovornosti podjetij, in sklepov Sveta z dne 3. decembra 2002 o nadaljnjem spremljanju sklepov vrha,

–   ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja ZN o delu skupine za globalni dogovor "Globalnemu partnerstvu naproti – okrepljeno sodelovanje med Združenimi narodi in vsemi zadevnimi partnerji, zlasti zasebnim sektorjem" z dne 10. avgusta 2005 (05-45706 (E) 020905),

–   ob upoštevanju imenovanja posebnega predstavnika generalnega sekretarja Združenih narodov za poslovne dejavnosti in človekove pravice, njegovega vmesnega poročila z dne 22. februarja 2006 (E/CN.4/2006/97) in regionalnih posvetovanj, ki jih je pripravil 26. in 27. junija 2006 v Bangkoku ter 27. in 28. marca 2006 v Johannesburgu,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 1999 o standardih EU za evropska podjetja, ki poslujejo v državah v razvoju: evropskemu kodeksu ravnanja nasproti(2), v katerem priporoča evropski model kodeksa ravnanja, podprtega z evropsko platformo za spremljanje;

–   ob upoštevanju Bruseljske konvencije (prečiščeno besedilo) v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah(3),

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS)(4),

–   ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 3. decembra 2001 o nadaljnjem spremljanju zelene knjige o družbeni odgovornosti podjetij(5) ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2002 o zeleni knjigi Komisije o spodbujanju evropskega okvira za družbeno odgovornost podjetij(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. maja 2003 v zvezi z družbeno odgovornostjo podjetij: prispevek podjetij k trajnostnemu razvoju(7),

–   ob upoštevanju Priporočila Komisije z dne 30. maja 2001 o prepoznavanju, merjenju in razkritju okoljskih vprašanj v letnih računovodskih izkazih in letnih poročilih podjetij (pod številko dokumenta C(2001)1495)(8) ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2002 o Sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Ekonomsko-socialnemu odboru o spodbujanju temeljnih delovnih standardov in izboljšanju socialnega upravljanja v kontekstu globalizacije(9) ,

–   ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 6. februarja 2003 o družbeni odgovornosti podjetij(10),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije "Upravljanje in razvoj" (KOM(2003)0615),

–   ob upoštevanju Direktive 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta o letnih konsolidiranih računovodskih izkazih nekaterih vrst podjetij, bank in drugih finančnih ustanov ter zavarovalnic(11),

–   ob upoštevanju Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev(12),

–   ob upoštevanju končnega poročila in priporočil Evropskega foruma interesnih skupin za družbeno odgovornost podjetij z dne 29. junija 2004, vključno s podpornimi ukrepi priporočila 7 za dosego pravega pravnega okvira,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o socialni razsežnosti globalizacije – prispevek politike EU k razširitvi koristi na vse (KOM(2004)0383),

–   ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS o zavajajočem oglaševanju, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah)(13) ,

–   ob upoštevanju Evropskega sveta 22. in 23. marca 2005, ki je ponovno oživil lizbonsko strategijo, s čimer bo to partnerstvo med EU in državami članicami osredotočeno na skupna prizadevanja za rast in delovna mesta,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2005 o izkoriščanju otrok v državah v razvoju s posebnim poudarkom na delu otrok(14),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije o pregledu strategije trajnostnega razvoja – izhodišča za ukrepanje (KOM(2005)0658) in prenovljeni Strategiji za trajnostni razvoj EU, ki jo je Svet sprejel 9. julija 2006,

–   ob upoštevanju Evropskega soglasja o razvoju, ki so ga Komisija, Svet in Evropski parlament podpisali 20. decembra 2005,

–   ob upoštevanju novega splošnega sistema preferencialov (GSP+), ki velja od 1. januarja 2006 in dovoljuje brezcarinski dostop ali znižanje tarif za vedno večje število proizvodov ter vključuje tudi nove spodbude za najbolj ogrožene države s posebnimi trgovinskimi, finančnimi ali razvojnimi potrebami,

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije o spodbujanju dostojnega dela za vse – prispevek Unije k izvajanju agende za dostojno delo po svetu (KOM(2006)0249),

–   ob upoštevanju Zelene knjige o evropski pobudi za preglednost z dne 3. maja 2006,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2006 o pravični trgovini in razvoju(15),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije "Posodabljanje prava gospodarskih družb in izboljšanje upravljanja podjetij v Evropski uniji – načrt za napredek" (akcijski načrt EU o upravljanju podjetij) (KOM(2003)0284),

–   ob upoštevanju predstavitve z naslovom "Družbena odgovornost podjetij – ali obstaja evropski pristop?", ki jo je organiziral Evropski parlament 5. oktobra 2006,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0471/2006),

A.  ker podjetja ne morejo nadomestiti organov oblasti, kadar ti ne izvajajo nadzora nad izpolnjevanjem družbenih in okoljskih standardov;

1.  je prepričan, da je naraščajoča družbena in okoljska odgovornost podjetij, ki je povezana z načelom odgovornosti podjetij, bistvena sestavina evropskega socialnega modela, evropske strategije za trajnostni razvoj in pri spoprijemanju z družbenimi izzivi gospodarske globalizacije;

2.  pozdravlja sporočilo Komisije pri zagotavljanju novega zagona za razpravo EU o družbeni odgovornosti podjetij (DOP), vendar ugotavlja, da so nekatere ključne interesne skupine izrazile zaskrbljenost zaradi pomanjkanja preglednosti in uravnoteženosti pri posvetovanjih pred objavo;

3.  ugotavlja, da med različnimi interesnimi skupinami razprava o ustrezni opredelitvi DOP še ni zaključena in da lahko koncept "preseganje predpisov" omogoči nekaterim podjetjem, da se sklicujejo na družbeno odgovornost, obenem pa kršijo lokalne ali mednarodne zakone; meni, da so pomoč EU vladam tretjih držav pri izvajanju socialnih in okoljskih predpisov, ki so v skladu z mednarodnimi konvencijami, in učinkoviti sistemi inšpekcijskih pregledov nujne dopolnitve za spodbujanje DOP po vsem svetu;

4.  meni, da je politiko DOP treba spodbujati glede na njene lastne zasluge in ne kot nadomestek za primerno ureditev na zadevnih področjih, pa tudi ne kot prikrit pristop za uvedbo take zakonodaje; poziva, da je treba razpravo o DOP na evropski ravni "depolarizirati" tako, da se ne podpre niti izključno prostovoljni niti obvezni pristop; zagovarja v osnovi prostovoljen pristop, pri čemer se – neobvezno – omogočijo raziskave, ki temeljijo na jasnih socialnih in okoljskih ciljih, kar ne izključuje raziskav in nadaljnjega dialoga o zavezujočih obveznostih;

5.  ugotavlja, da bi razširjenost prostovoljnih pobud za DOP lahko razumeli kot oviro, ki preprečuje, da bi več podjetij, zlasti malih, sprejelo to politiko, in ki podjetja odvrača od prizadevanj za verodostojnejše ukrepe v zvezi z njo, obenem pa razširjenost teh pobud izraža pomen, ki je pripisan DOP, in potrebo po ustvarjanju spodbud za smelejše politike DOP; poziva Komisijo, naj spodbuja razširjanje dobre prakse, ki izhaja iz prostovoljnih pobud za DOP; meni, da bi morala Komisija razmisliti tudi o pripravi seznama meril, ki jih morajo podjetja spoštovati, če se opredelijo za odgovorna;

6.  je prepričan, da je verodostojnost prostovoljnih pobud za DOP še naprej odvisna od prizadevanj za vključitev obstoječih mednarodno sprejetih standardov in načel, ter od pristopa interesnih skupin, kot je priporočil forum interesnih skupin EU, pa tudi od izvajanja neodvisnega spremljanja in preverjanja; priporoča oblikovanje takega mehanizma na evropski ravni;

7.  meni, da je razprava o DOP v EU dosegla točko, ko je treba preusmeriti poudarek s postopkov na rezultate, kar bo imelo za posledico izmerljiv in pregleden prispevek podjetij v boju proti socialni izključenosti in degradaciji okolja v Evropi in drugod po svetu;

8.  ugotavlja, da si številna podjetja že znatno in vedno bolj prizadevajo za uresničevanje svoje družbene odgovornosti;

9.  ugotavlja, da so trgi in podjetja po Evropi na različnih stopnjah razvoja; zato meni, da metoda, s katero bi se vsilil enoten model za vedenje podjetij, ni ustrezna in da se zaradi nje podjetja ne bodo pogosteje odločala za DOP; poleg tega meni, da je treba dati večji poudarek razvoju civilne družbe in zlasti ozaveščenosti potrošnikov o odgovorni proizvodnji za spodbujanje sprejemanja odgovornosti podjetij, ki bi bila dolgotrajna in ustrezna v določenih nacionalnih ali regionalnih okoliščinah;

10. poudarja, da mora DOP obravnavati nova področja, kot so vseživljenjsko učenje, organizacija dela, enake možnosti, socialna vključenost, trajnostni razvoj in etika, da bi postala dodaten instrument za soočanje z industrijskimi spremembami in prestrukturiranjem;

Razprava EU o družbeni odgovornosti podjetij

11. je seznanjen z odločitvijo Komisije, da bo v partnerstvu s številnimi poslovnimi omrežji vzpostavila Evropsko zvezo za družbeno odgovornost podjetij; priporoča, da Komisija sama zagotovi enotno točko usklajevanja, s čimer se ohrani poznavanje članstva in dejavnosti zveze, ter sprejmejo jasni cilji, časovni razpored in strateška vizija, ki bodo vodili njeno delo; spodbuja vsa velika in mala evropska podjetja in podjetja, ki delujejo v Evropi, naj sprejmejo to pobudo, in meni, da je treba zvezo okrepiti s sodelovanjem drugih interesnih skupin;

12. meni, da je socialni dialog učinkovito sredstvo za uveljavljanje pobud za DOP in da so imeli evropski sveti delavcev konstruktivno vlogo pri razvoju najboljše prakse DOP;

13. predlaga, da bi izrazito večje sprejemanje DOP v podjetjih v EU, novi modeli najboljše prakse, ki jih glede različnih vidikov DOP razvijejo vodilna podjetja in sindikati, opredelitev in spodbujanje posebnih ukrepov in predpisov EU v podporo DOP ter presoja vpliva teh pobud na okolje in človekove in socialne pravice lahko bili osrednja merila uspešnosti zveze; ter da se zastavi dvoletni rok za zaključek dela "laboratorijev", ki so vzpostavljeni pod njenim okriljem, kot predlaga Evropska mreža za spodbujanje družbene odgovornosti;

14. ugotavlja, da je bil ponoven sklic foruma interesnih skupin EU kasneje dodan sporočilu in da bi bili potrebni ukrepi za vzpostavitev zaupanja različnih interesnih skupin, da bo pristen dialog vodil k resničnemu vplivu politik in programov EU pri spodbujanju in uporabi DOP v gospodarstvu EU; meni, da bi se bilo treba nekaj naučiti iz preteklega dvoletnega delovanja foruma interesnih skupin, ki je bilo pozitivno v smislu pravila "no fame, no shame" in zlasti uporabe neodvisnih poročevalcev; vendar poudarja, da so potrebne izboljšave glede doseganje soglasja; poleg tega poziva predstavnike Komisije, da se dejavneje vključujejo v razpravo;

15. poziva Komisijo, naj povabi predstavnike iz številnih nacionalnih, regionalnih in lokalnih vlad, ki so se obvezale, da bodo za spodbujanje DOP uporabljale javna naročila in druga orodja javne politike, oblikovale svoj "laboratorij" v okviru zveze in dobljene rezultate vključile v njeno nadaljnje delo;

16. podpira prizadevanja Komisije, da se članstvo foruma interesnih skupin razširi na vlagatelje, izobraževalni sektor in javne oblasti, obenem pa vztraja, da mora ostati možnost, da se s trajnim dialogom dosežejo dogovorjeni cilji;

17. poziva Komisijo, da v okviru spremljanja napredka glede DOP spodbuja večjo udeležbo žensk na forumu interesnih skupin ter izmenjavo informacij in dobre prakse na področju enakosti med spoloma;

18. podpira pozive za obvezno razkritje lobistov podjetij in drugih lobistov ter za uravnotežen dostop skupin podjetij in drugih interesnih skupin do samega političnega odločanja EU;

Povezava med družbeno odgovornostjo podjetij in konkurenčnostjo

19. pozdravlja cilj sporočila, da se DOP poveže z ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi cilji lizbonske agende, ravno zato, ker meni, da lahko resen pristop podjetij k DOP prispeva k večjemu številu delovnih mest, izboljšanju delovnih pogojev ter zagotavljanju spoštovanja pravic delavcev in spodbujanju raziskav in razvoja tehnoloških inovacij; podpira načelo "odgovorne konkurenčnosti" kot sestavnega dela programa Komisije za inovacije in konkurenčnost; poziva evropska podjetja, naj v svojih poročilih navedejo, kako prispevajo k lizbonskim ciljem;

20. priznava, da so učinkovita pravila o konkurenci v Evropi in zunaj nje bistven element za zagotavljanje odgovorne poslovne prakse, zlasti z omogočanjem pravične obravnave in dostopa za lokalna mala in srednja podjetja;

21. ponovno poudarja, da izvajanje odgovornih in nediskriminacijskih postopkov zaposlovanja, ki spodbujajo zaposlovanje žensk in prikrajšanih oseb, v okviru DOP prispeva k doseganju lizbonskih ciljev;

22. opaža nasprotja med konkurenčnimi nabavnimi strategijami podjetij, ki si nenehno prizadevajo za večjo prilagodljivost in manjše stroške, ter prostovoljnimi zavezami za DOP, s katerimi si prizadevajo za odpravo izkoriščevalnih delovnih razmerij in spodbujajo dolgoročne odnose z dobavitelji; pozdravlja nadaljnji dialog na to temo;

23. v zvezi s tem predlaga, da se razširita ocenjevanje in spremljanje evropskih podjetij, ki so priznana za odgovorna, da bosta vključevala njihove dejavnosti in dejavnosti njihovih podizvajalcev tudi zunaj Evropske unije, zato da se zagotovi, da bo DOP koristila tretjim državam in zlasti državam v razvoju, v skladu s konvencijami Mednarodne organizacije dela, še posebej tistim o svobodi ustanavljanja sindikatov, prepovedi dela otrok in prepovedi prisilnega dela, ter še posebej o ženskah, migrantih, domorodnih ljudstvih in manjšinah;

24. priznava, da je DOP pomembno gonilo podjetij in poziva k vključitvi družbenih politik, kot so spoštovanje pravic delavcev, politika poštenega plačila, preprečevanje diskriminacije, vseživljenjsko učenje itd., ter okoljskih vprašanj, ki so osredotočena zlasti na dinamično spodbujanje trajnostnega razvoja v podporo novim proizvodom in postopkom prek inovacijskih in trgovinskih politik, pa tudi pri oblikovanju sektorskih, podregijskih in mestnih strategij konkurenčnosti;

25. poudarja, da podjetja, ki ravnajo družbeno odgovorno, pomembno prispevajo k odpravi neenakosti, ki na trgu dela prizadenejo zlasti ženske in prikrajšane osebe, vključno z invalidnimi osebami, zlasti v zvezi z dostopom do zaposlitve, socialnih ugodnosti, usposabljanja, poklicnega napredovanja in v zvezi s politiko poštenega plačila; poudarja, da bi morala biti politika zaposlovanja podjetij skladna z Direktivo Sveta 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev(16);

Instrumenti družbene odgovornosti podjetij

26. pozdravlja trend, v skladu s katerim večja podjetja zadnja leta objavljajo prostovoljna družbena in okoljska poročila; ugotavlja, da je od leta 1993 število teh poročil naraščalo, vendar se je zdaj ustalilo, in da le malo poročil uporablja mednarodno priznane standarde in načela, pokriva celotno dobavno verigo ali vključuje neodvisno spremljanje in preverjanje;

27. ponovno poudarja, da Parlament podpira celovito socialno, okoljsko in finančno poročanje podjetij, ki ga podpira zakonska ureditev, morda z uporabo minimalnega praga, s katerim bi se izognili nesorazmernim stroškom za manjša podjetja; poziva k poglobljeni raziskavi izvajanja minimalnih zahtev za družbeno in okoljsko poročanje v priporočilu Komisije o razkritju okoljskih podatkov iz leta 2001, direktivi o posodobitvi računov iz leta 2003 ter direktivi o prospektu iz leta 2003, in podpira učinkovit prenos v vse države članice ter začetek posvetovanj o možnostih za krepitev teh zahtev, ko bodo naslednjič pregledane, vključno z razlagami pomena družbenega in okoljskega tveganja na podlagi sedanjih zahtev po razkritju;

28. priznava trenutne omejitve "industrije" DOP v zvezi z merjenjem vedenja podjetij, družbeno revizijo in certificiranjem, zlasti kar zadeva stroške, primerljivost in neodvisnost, ter meni, da bo treba razviti strokovni okvir, ki bo vključeval posebne kvalifikacije na tem področju;

29. priporoča, da Komisija razširi odgovornost direktorjev podjetij z več kot 1000 zaposlenimi, da bo vključevala obveznost samih direktorjev, da čim bolj zmanjšajo vse dejavnosti podjetja s škodljivim družbenim in okoljskim učinkom;

30. ponovno izraža podporo sistemu EU za okoljsko ravnanje in presojo, zlasti njegovi zahtevi za zunanje preverjanje, in obveznosti držav članic, da spodbujajo ta sistem, ter meni, da bi bilo smotrno razviti podobne sisteme za varovanje delovnopravnih, socialnih in človekovih pravic;

31. podpira kodeks dobre prakse Mednarodne zveze za socialno in okoljsko akreditacijo in označevanje kot glavni zgled, ki daje sodelovanju med obstoječimi pobudami za označevanje prednost pred novimi socialnimi oznakami na nacionalni ali evropski ravni;

32. meni, da morajo imeti potrošniki, uporabniki, delavci in vlagatelji možnost, da izberejo ali zavrnejo izdelke/dobavitelje, delovna mesta in podjetja glede na to, ali ti kažejo večjo ali manjšo odgovornost do okolja in socialnih pogojev;

33. poziva EU, naj sprejme evropski standard za označevanje izdelkov, pri čemer je treba pri sistemu označevanja upoštevati človekove pravice in temeljne pravice delavcev;

34. poziva Komisijo, naj izvaja mehanizem, s katerim bodo lahko žrtve, vključno z državljani tretjih držav, uporabile pravna sredstva proti evropskim podjetjem na mednarodnih sodiščih držav članic;

35. ugotavlja, da vprašanje družbeno odgovornih naložb ni bilo vključeno v sporočilo, podpira polno sodelovanje vlagateljev kot interesnih skupin v razpravi o DOP na ravni EU, vključno z razpravo na forumu interesnih skupin, in podpira pozive industrije k preglednosti namesto predpisovanja, kar se doseže z uvedbo "načel izjave o interesu" za naložbene sklade po vsej Evropski uniji;

36. poudarja, da imajo potrošniki pomembno vlogo pri ustvarjanju pobud za odgovorno proizvodnjo in odgovorno poslovno prakso; vendar meni, da je za potrošnike sedanji položaj nepregleden, saj obstajajo nejasnosti glede nacionalnih standardov za izdelke in sistemov označevanja izdelkov, zaradi česar imajo sedanje socialne oznake izdelkov manjši pomen; opozarja, da imajo obenem podjetja visoke stroške zaradi menjavanja številnih različnih nacionalnih zahtev in standardov; poudarja tudi, da oblikovanje nadzornih mehanizmov za spremljanje socialnega označevanja izdelkov veliko stane, kar velja zlasti za manjše države;

37. poziva Komisijo, naj uredi solidarno odgovornost za splošna in glavna podjetja, da bi se odzvala na zlorabe pri sklepanju pogodb z delavci kot podizvajalci ali zunanjimi izvajalci ter da bi vzpostavila pregleden in konkurenčen notranji trg za vsa podjetja;

38. podpira prizadevanja Eurostata, da bi razvil kazalce za merjenje učinkovitosti DOP v okviru strategije trajnostnega razvoja EU, in tudi namen Komisije, da razvije nove kazalnike za merjenje ozaveščenosti in porabe evropskih proizvodov, označenih z znakom za okolje in deleža proizvodnje podjetij, registriranih v sistemu EMAS;

39. opozarja na predhodni razmislek o imenovanju varuha človekovih pravic za DOP, ki bi na zahtevo podjetij ali katere koli interesne skupine opravljal neodvisne preiskave v zvezi z vprašanji DOP; vabi k nadaljnjemu razmisleku o tem in podobnih predlogih v prihodnje;

Boljša zakonska ureditev in družbena odgovornost podjetij

40. meni, da je politiko DOP mogoče okrepiti z večjo ozaveščenostjo in uporabo veljavnih pravnih instrumentov; poziva Komisijo, naj organizira in spodbuja kampanje ozaveščanja ter spremlja uvedbo neposredne odgovornosti v tujini v skladu z Bruseljsko konvencijo in izvajanje direktiv o zavajajočem oglaševanju ter nepošteni poslovni praksi, da bo podjetja spodbudila k spoštovanju prostovoljnih kodeksov ravnanja glede DOP;

41. ponovno izraža potrebo po uporabi preprostega in razumljivega jezika, da se podjetja spodbudi k uveljavljanju DOP;

42. ponovno ugotavlja, da si morajo Komisija in vlade EU bolj prizadevati na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bi izkoristile priložnosti, ki jih je omogočila revizija direktiv o javnih naročilih leta 2004, za podporo DOP z vključitvijo družbenih in okoljskih določb v pogodbe, z izključitvijo podjetij, če je to potrebno, vključno v primerih korupcije; in da morajo Komisija, Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj uporabljati stroga družbena in okoljska merila, podprta z jasnimi pritožbenimi postopki, pri vseh subvencijah in posojilih, dodeljenih podjetjem v zasebnem sektorju; pri tem je treba graditi na primeru, ki povezuje javna naročila in spoštovanje temeljnih konvencij ILO ter smernic OECD na Nizozemskem ter s standardom SA8000 družbene odgovornosti podjetij v številnih italijanskih provincah; ponovno opozarja, da morajo države članice sprejeti ukrepe, da zagotovijo, da so kakršne koli kreditne garancije za izvoz skladne z najvišjimi okoljskimi in družbenimi merili in se ne uporabljajo za projekte, ki so v nasprotju z dogovorjenimi cilji politike EU, na primer v zvezi z energetiko ali oboroževanjem;

43. ponovno ugotavlja, da so bili na področju navezujočih aktov oblikovani dobri predpisi in zakonodaja ter da taka zakonodaja podjetjem, ki spoštujejo načela DOP, ponuja spodbude, tistim, ki teh načel še niso sprejela, pa obenem daje čas, ki ga potrebujejo za prilagoditev;

Vključitev družbene odgovornosti podjetij v politiko in programe EU

44. pozdravlja zaveze v sporočilu, da bo Komisija podprla in spodbujala DOP na vseh področjih svojega delovanja, in poziva k večjim prizadevanjem, da se te zaveze vedno pretvorijo v dejanja;

45. meni, da razprava o DOP ne sme biti ločena od vprašanj odgovornosti podjetij in da morajo biti vprašanja družbenega in okoljskega vpliva podjetij, odnosov z interesnimi skupinami, zaščita pravic manjšinskih delničarjev in dolžnosti direktorjev podjetij v zvezi s tem v celoti vključena v akcijski načrt Komisije za upravljanje podjetij; poudarja, da bi morala biti ta vprašanja del razprave o DOP; poziva Komisijo, naj upošteva te točke in pripravi trdne predloge za njihovo obravnavanje;

46. pozdravlja neposredno finančno podporo Komisije pobudam za DOP, zlasti za spodbujanje inovacij, omogočanje udeležbe interesnih skupin in pomoč potencialnim skupinam žrtev v zvezi z domnevnim nepravilnim ravnanjem, vključno z obratovalno povzročitvijo smrti; spodbuja Komisijo, naj zlasti razvije mehanizme, ki bodo skupnostim, ki so jih prizadela evropska podjetja, zagotovila možnost pravičnega in dostopnega sodnega postopka; poudarja pomen proračunske vrstice B34000 za pilotne projekte, kot so tisti v zvezi z delovanjem zaposlenih v korist skupnosti, hipotekarnih sredstev za podpiranje DOP v okviru programa Komisije za konkurenčnost in inovacije ter tega, da se 3 % družboslovnih in humanističnih raziskav nameni podjetjem v družbi v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj; poziva Komisijo, naj si dejavneje prizadeva za podpiranje DOP v odnosu do podjetij EU, ki delujejo v tretjih državah, prek programov zunanje pomoči;

47. pozdravlja zavezo, da bo izobraževanje eno od osmih prednostnih področij ukrepanja; poziva h globlji integraciji DOP v program Socrates, zagotovitvi širokega spektra gradiv o DOP v bodočem evropskem središču za samostojno učenje in k oblikovanju evropskega spletnega imenika poslovnih šol in univerz o DOP in trajnostnem razvoju;

48. spodbuja pobude na ravni EU in držav članic za izboljšanje poučevanja odgovornega podjetništva in proizvodnje v evropskih poslovnih šolah;

49. poudarja, da družbena in okoljska odgovornost veljata za vladne in nevladne organizacije in za podjetja ter poziva Komisijo, naj izpolni zavezo, da bo objavila letno poročilo o vplivu svojih neposrednih dejavnosti na družbo in okolje in da bo razvila politike, s katerimi bo spodbudila osebje institucij EU, da delujejo v korist skupnosti;

50. meni, da bi podjetja v okviru DOP lahko bila pokrovitelji kulturnih in izobraževalnih dejavnosti, ki bi dodale vrednost evropskim politikam na področju kulture in vseživljenjskega učenja;

51. poziva Komisijo, naj ob upoštevanju pravil Svetovne trgovinske organizacije in brez ustvarjanja neupravičenih trgovinskih ovir družbeno odgovornost podjetij bolje vključi v svoje trgovinske politike in poskuša uvesti določbe v zavezujoče člene vseh svojih dvostranskih, regionalnih in večstranskih sporazumov v skladu z mednarodno sprejetimi standardi DOP, kot so smernice OECD, tristranska deklaracija Mednarodne organizacije dela in načela iz Ria, pa tudi pridržek regulativnih pooblastil o vprašanjih človekovih pravic, družbene in okoljske odgovornosti; pozdravlja podporo tem ciljem v Sporočilu o dostojnem delu; ponovno poziva delegacije Komisije v tretjih državah, ki delujejo v okviru pristojnosti Komisije, naj razširjajo smernice OECD o večnacionalnih podjetjih in delujejo kot kontaktne točke v zvezi s temi smernicami; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo delovanje nacionalnih kontaktnih točk, zlasti pri obravnavanju primerov domnevnih kršitev pri poslovanju in dobavnih verigah evropskih podjetij v svetu;

52. opaža prispevek mednarodnega gibanja pravične trgovine pri uvajanju odgovorne poslovne prakse (že šestdeset let) in dokazovanju, da je taka praksa izvedljiva in trajnostna v celotni dobavni verigi; poziva Komisijo, naj upošteva izkušnje gibanja pravične trgovine in sistematično preuči, kako bi te izkušnje lahko uporabila v zvezi z DOP;

53. poziva Komisijo, naj zagotovi, da nadnacionalne družbe s sedežem v EU s proizvodnimi zmogljivostmi v tretjih državah, zlasti v tistih, ki so vključene v shemo GSP+, spoštujejo temeljne standarde ILO, družbene in okoljske konvencije ter mednarodne sporazume, da dosežejo svetovno ravnovesje med gospodarsko rastjo in višjimi socialnimi in okoljskimi standardi;

54. pozdravlja zavezo Evropskega soglasja o razvoju, da prednostno podpre DOP; poziva Generalni direktorat za razvoj, da prevzame dejavno vlogo pri razpravi, preuči delovne pogoje in pogoje pri uporabi naravnih virov v državah v razvoju in da sodeluje z domačimi podjetji, pri čezmorskih dejavnostih podjetij EU, s podizvajalci in njihovimi interesnimi skupinami, odpravi zlorabe in malomarno ravnanje v dobavni verigi ter da se bori proti revščini in doseže uravnoteženo rast;

55. predlaga, da si Komisija prek skupnega dela s posredniškimi organi prizadeva za sodelovanje malih in srednjih podjetij pri DOP in da ponudi posebno podporo za sodelovanje zadrug/podjetij socialnega gospodarstva v okviru njihovih posebnih združenj, da uporabi omrežja evropskih informacijskih centrov za neposredno spodbujanje pobud za DOP in pretehta možnost imenovanja odposlanca za DOP v Generalnem direktoratu za podjetništvo, podobno kot pri posebnem odposlancu za mala in srednja podjetja;

56. priporoča, da Komisija opravi natančno vseevropsko raziskavo o različnih načinih, na katere lahko mala in srednja podjetja sodelujejo pri DOP, in o pobudah zanje, da prostovoljno in na podlagi posameznih primerov sprejmejo načela DOP, ter da uporabi znanje, pridobljeno iz izkušenj in dobre prakse na tem področju;

57. pozdravlja zavezo v sporočilu, da se v DOP poveča udeležba zaposlenih in njihovih sindikatov, ter ponovno poziva Komisijo in socialne partnerje, naj gradijo na uspešnih pogajanjih zdaj 50 mednarodnih okvirnih sporazumov in 30 evropskih okvirnih sporazumov, pretežno v zvezi s temeljnimi delovnimi standardi za posamezna podjetja ali sektorje, kot na obliki pristopa za oblikovanje odgovornosti podjetij v Evropi in po svetu; omenja, da so evropski sveti delavcev posebej primerni za uveljavljanje DOP in zlasti za spodbujanje temeljnih pravic delavcev v večnacionalnih podjetjih;

58. vztraja, da je vloga socialnih partnerjev pomembna pri spodbujanju zaposlovanja žensk in v boju proti diskriminaciji; jih spodbuja, da v okviru DOP prevzamejo pobude za večjo udeležbo žensk v upravnih odborih podjetij, delavskih svetih in organih socialnega dialoga;

59. priporoča, da se prihodnje raziskave o DOP ne omejijo samo na podjetniški vidik DOP in da se osredotočijo na povezavo med konkurenčnostjo in trajnostnim razvojem na makro ravni (EU in države članice), srednji ravni (industrijski sektorji in dobavne verige) in mikro ravni (mala in srednja podjetja) ter na medsebojno delovanje med njimi, pa tudi na vpliv sedanjih pobud za DOP in možne kršitve načel DOP; podpira vodilno vlogo, ki jo ima pri tem Evropska akademija za podjetništvo v družbi; poziva Komisijo, naj objavi referenčno "letno stanje na področju družbene odgovornosti podjetij", ki ga pripravi v sodelovanju z neodvisnimi strokovnjaki in raziskovalci s primerjanjem razpoložljivih informacij, opisovanjem novih trendov in zagotovitvijo priporočil za prihodnje ukrepe;

Prispevek Evrope h globalni družbeni odgovornosti podjetij

60. meni, da je možni učinek politike DOP še vedno največji pri globalni dobavni verigi podjetij, saj omogoča odgovorne naložbe podjetij, ki pripomorejo v boju proti revščini v državah v razvoju, spodbuja primerne delovne pogoje, podpira načela pravične trgovine in dobrega upravljanja države, pa tudi zmanjša število kršitev mednarodnih standardov, vključno z delovnimi standardi, s strani velikih podjetij v državah, kjer je področje zakonodajno slabo urejeno ali pa sploh ni;

61. poziva Komisijo, naj uvede posebne raziskave tega učinka in predloži predloge za povečanje odgovornega vlaganja podjetij in njihove odgovornosti;

62. priznava, da so številne mednarodne pobude na področju DOP globlje ukoreninjene in zrelejše, kar velja tudi za smernice "G3", ki jih je nedavno objavila pobuda za globalno poročanje, izključitev 200 podjetij iz globalnega sporazuma ZN in imenovanje posebnega predstavnika generalnega sekretariata Združenih narodov za poslovne dejavnosti in človekove pravice;

63. poziva Komisijo, naj prevzame vodstvo, kar zadeva vsesplošen poziv k reformam prava gospodarskih družb kot temeljnega pogoja za dejansko in integrirano DOP;

64. izraža razočaranje, da Komisija v svojem poročilu ni posvetila več pozornosti spodbujanju globalnih pobud, in jo poziva, da v sodelovanju z državami članicami in interesnimi skupinami oblikuje strateško vizijo in prispevek k razvoju DOP na svetovni ravni, ter si bolj prizadeva za bistveno povečanje sodelovanja podjetij EU pri teh pobudah;

65. poziva države članice in Komisijo, naj podpirajo in spodbujajo spoštovanje temeljnih standardov Mednarodne organizacije dela, ki so dejavnik DOP na področjih, kjer ta delujejo;

66. meni, da mora mednarodna razsežnost DOP spodbuditi pripravo smernic za spodbujanje razvoja takih politik po vsem svetu;

67. poziva Komisijo, da v letu 2007 skupaj z drugimi zadevnimi partnerji organizira večjo mednarodno pobudo za zaznamovanje pete obletnice sprejema obveznosti na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju in za začetek medvladnih pobud na področju odgovornosti podjetij;

68. poziva Komisijo, naj posnema zgled uspešnega čezatlantskega poslovnega dialoga o DOP iz leta 1990, tako da organizira podoben dialog med EU in Japonsko;

69. spodbuja nadaljnji razvoj mednarodnih pobud za popolno preglednost nad prihodki evropskih podjetij iz njihovih dejavnosti v tretjih državah, za popolno spoštovanje človekovih pravic pri njihovem delovanju na območjih sporov in za zavračanje lobiranja, vključno s "sporazumi z državo gostiteljico", ki jih podjetja sklepajo, da bi omilila zakonodajne zahteve v teh državah oziroma se jim izognila;

70. poziva Komisijo in države članice, naj pripomorejo k podpiranju in krepitvi smernic OECD, zlasti z izvajanjem pregleda učinkovitosti evropskih nacionalnih kontaktnih točk in njihove vloge pri učinkovitem posredovanju pri reševanju sporov med interesnimi skupinami; poziva k razvoju modela za evropske kontaktne točke z najboljšo prakso glede njihove zakonske uredite, prepoznavnosti, dostopnosti za vse interesne skupine in obravnave pritožb; poziva k širši razlagi opredelitve naložb pri uporabi smernic OECD, da se zagotovi vključitev vprašanj dobavne verige v izvedbene postopke;

71. poziva, da se oblikovanje pobude za globalno poročanje podpre tako, da se vodilna podjetja EU povabi k sodelovanju v novih sektorskih pristopih, ki pokrivajo področja, kot so gradbeništvo, kemična industrija in kmetijstvo; da se spodbudi raziskave o sodelovanju malih in srednjih podjetij, terensko delo s ciljnimi skupinami zlasti v srednje- in vzhodnoevropskih državah in oblikuje trajnostne indekse v povezavi z borzami na razvijajočih se trgih;

72. poziva Komisijo, naj v prihodnje sporazume o sodelovanju z državami v razvoju vključi poglavja o raziskavah, spremljanju in pomoči za odpravljanje družbenih, človeških in okoljskih problemov pri delovanju podjetij s sedežem v EU v tretjih državah in pri njihovi dobavni verigi;

73. načeloma pozdravlja razprave v Mednarodni organizaciji za standardizacijo o oblikovanju standarda družbene odgovornosti in poziva k evropskemu zastopanju, da se zagotovi skladnost vseh rezultatov z mednarodnimi standardi in sporazumi in s priložnostjo za razvoj vzporednih metod zunanjega ocenjevanja in certificiranja;

°

°         °

74. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vsem ustanovam in organizacijam, ki so v njej imenovane.

(1)

www.globalreporting.org

(2)

UL C 104, 14.4.1999, str. 180.

(3)

UL L 12, 16.1.2001, str. 1.

(4)

UL L 114, 24.4.2001, str. 1.

(5)

UL C 86, 10.4.2002, str. 3.

(6)

UL C 187 E, 7.8.2003, str. 180.

(7)

UL C 67 E, 17.3.2004, str. 73.

(8)

UL L 156, 13.6.2001, str. 33.

(9)

UL C 271 E, 12.11.2003, str. 598.

(10)

UL C 39, 18.2.2003, str. 3.

(11)

UL L 178, 17.7.2003, str. 16.

(12)

UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

(13)

UL L 149, 11.6.2005, str. 22.

(14)

UL C 157 E, 6.7.2006, str. 84.

(15)

Sprejeta besedila, 6.7.2006, P6_TA(2006)0320.

(16)

UL L 39, 14.2.1976, str. 40. Direktiva, spremenjena z Direktivo 2002/73/ES (UL L 269, 5.10.2002, str. 15).


OBRAZLOŽITEV

Družbena odgovornost podjetij pomeni, da podjetja prevzamejo bolj neposredno odgovornost za svoj vpliv na družbo in okolje in postanejo bolj odkrito odgovorna ne le do zaposlenih in njihovih sindikatov, ampak tudi do drugih zainteresiranih skupin, vključno z vlagatelji, potrošniki, lokalnimi skupnostmi, okoljskimi in drugimi interesnimi skupinami.

Pojav družbene odgovornosti podjetij je odziv na afere v preteklih dvajsetih letih, v katere so bila pretežno vpletena ameriška velika podjetja, in neposreden odziv v poslovni skupnosti in izven nje, da se neposredno zavzame za spoprijem z izzivi, kot so podnebne spremembe, socialna izključenost in svetovna revščina, ki so postali v obdobju gospodarske globalizacije vedno bolj zaskrbljujoči.

To je že tretje poročilo in resolucija Evropskega parlamenta, ki sem ga sestavil na to temo od leta 1999. Ob srečevanju neštetih udeležencev "gibanja" za družbeno odgovornost podjetij me je presenetilo, kako se sodelujoči (v najboljšem primeru) vznemirjeno in vzneseno spoprijemajo s temi izzivi nove dobe in ustvarjajo drugačne vizije podjetij in družbe, njihova pripravljenosti na tveganje pri oblikovanju novih odnosov izven običajnih meja, iskrenega zavzemanja, da s svojim delom v zapletenem in težavnem svetu nekaj spremenijo. Med zagovorniki in kritiki je še nekaj takih, ki se jim zdi družbena odgovornost podjetij sredstvo za odnose z javnostmi, s katerim se je mogoče izogniti odgovornosti podjetij za družbene in okoljske probleme in jo ovirati. Poleg tega v poslovni skupnosti mnogi sledijo načelu družbene odgovornosti podjetij, ne povezujejo pa se z žargonom in aparatom, povezanim z zdaj samostojno gospodarsko panogo. Vendar se je izkazalo, da družbena odgovornost podjetij ni modna muha, in so tako poslovneži kot politični voditelji priznali našo lastno odgovornost za njen napredek.

Odziv EU na razpravo o družbeni odgovornosti podjetij je nastal ob pozivu Komisije podjetjem sredi 90. let dvajsetega stoletja, naj pomagajo v boju proti socialni izključenosti, iz resolucije Evropskega parlamenta iz leta 1999, ki je vsebovala poziv k oblikovanju zavezujočega kodeksa ravnanja, ki bi predpisal obvezno skladnost podjetij EU s standardi okolja, dela in človekovih pravic po vsem svetu, ter iz poziva predsednikov držav EU podjetjem leta 2000, naj podprejo družbeno odgovornost podjetij v okviru lizbonske agende.

Zelena in Bela knjiga komisije o družbeni odgovornosti podjetij iz začetka 21. stoletja je postavila DOP na dnevni red institucij EU; vzpostavitev evropskega foruma interesnih skupin je omogočila razvoj pristne razprave med interesnimi skupinami, čeprav jo pogosto zavirajo tradicionalni predsodki in način dela socialnih partnerjev na ravni EU. Ti procesi so pospešili razpravo o družbeni odgovornosti podjetij po vsej EU, bili pa so pretežno neuspešni pri določanju, kaj lahko EU naredi, da bi "okrepila vrednost" razprave, ali pri sprejemanju konkretnih ukrepov za spodbujanje odgovornosti podjetij.

Komisija je z objavo odgovora odlašala še dve leti zaradi pomanjkanja pripravljenosti za soočenje z osnovno razdeljenostjo med tistimi podjetji in drugimi interesnimi skupinami, ki želijo, da bi družbeno odgovornost podjetij določale zahteve po preglednosti, določene z zunanjimi preverjanji in/ali zakonodajo, v kateri imajo interesne skupine izrecno vlogo, in tistimi, ki si predstavljajo družbeno odgovornost podjetij kot dejavnost v rokah podjetij, ki se odvija brez vmešavanja javne politike, z izjemo govorov, tiskovnih konferenc in slavnostnih podelitev nagrad.

Komisija se je nazadnje odločila, da v razpravi ne bo sodelovala, in predstavila sporočilo, ki močno podpira protiregulativni pristop. Komisarji so se večkrat zasebno srečali s predstavniki izbranih podjetij, da bi se pogajali o besedilu sporočila, kasneje opisanega kot "soglasno sprejetega" s strani podjetij, in se osebno srečali z zainteresiranimi nevladnimi organizacijami, s katerimi so razpravljali o vsebini sporočila šele po njegovi objavi. Glavni odgovorni uradnik Komisije za področje družbene odgovornosti podjetij je bil s svojega položaja odstavljen, morda zato, da bi se utrla pot temu novemu "soglasju". V javnost je pricurljalo sporočilo Organizacije evropskih delodajalcev UNICE, v katerem je bilo sporočilo opisano kot "resničen uspeh", saj "ugodnosti za druge interesne strani ... ne bodo imele dejanskega vpliva". To je vzbudilo dvom o pristnosti spremembe v zadnjem trenutku, da se ponovno skliče forum interesnih skupin za družbeno odgovornost podjetij, in pomislek, da je Komisija morda dovolila prekomerno korporacijsko lobiranje v nasprotju z lastno pobudo za preglednost iz novembra 2005.

Evropski parlament mora zato sprejeti nekatere strateške odločitve, preden oblikuje svoj odgovor na sporočilo.

Čeprav bi bilo lahko obsoditi celoten postopek, bi to verjetno vodilo v popoln umik EU iz razprave o družbeni odgovornosti podjetij. Kako torej ukrepati, da bi bila uspešna?

Prvič, sama zveza za podjetja mora doseči minimalno raven organiziranosti in preglednosti, ki jo sodelujoča podjetja sama pričakujejo v kateri koli od svojih poslovnih dejavnosti. Tudi iz postopkovnih težav Foruma interesnih skupin bi se bilo mogoče kaj naučiti, in slednjemu bi moralo biti omogočeno, da razišče regulativne odzive in o njih razpravlja, da bi se tako zmanjšala razdeljenost v razpravi med prostovoljnim in obveznim pristopom.

Komisija naj postane polnopravni udeleženec obeh razprav, nova osrednja tema za vse akterje pa morajo biti priporočila za posebne ukrepe v okviru politik in programov EU za izvajanje različnih vidikov družbene odgovornosti podjetij.

To priložnost je treba izkoristiti za podpiranje obveznih zahtev za lobiste podjetij in druge lobiste pri oblikovanju politik EU, s čimer se dokaže zavezanost Parlament k vključujoči, uravnoteženi in pregledni razpravi.

Evropski parlament ne sme zavrniti osredotočenosti Komisije na povezavo med konkurenčnostjo in družbeno odgovornostjo podjetij, deloma zato, ker omogoča novo politično vidnost, deloma pa zato, ker je Komisija v svojem prizadevanju za protiregulativni pristop slabo izkoristila pristop oblikovanja vrednosti k družbeni odgovornosti podjetij, ki ga narekujejo poslovne priložnosti za podjetja EU, da razvijejo nove družbeno in okoljsko inovativne proizvode in postopke.

Podjetja, ki se spopadajo s tekmeci, ki se ravnajo po manj strogih standardih družbene odgovornosti podjetij, mala podjetja, ki se spopadajo z mnogovrstnimi in nasprotujočimi si zahtevami podjetij, katerih dobavitelji so, vlagatelji in potrošniki, ki jih informacije, s pomočjo katerih se želijo etično odločati, zbegajo in spravljajo v negotovost – Parlament mora vendarle priznati, da vse to pomeni, da je treba zavrniti pristop Komisije k družbeni odgovornosti podjetij po načelu "kar koli že je dobro" in se vrniti k prej zagovarjanemu pojmu zbliževanja. S podporo v bistvu prostovoljnega pristopa z izbiranjem najboljše pobude za družbeno odgovornost podjetij (čeprav ne med posameznimi podjetji) in zavrnitvijo "enotne mere za vse", lahko sprejmemo pristop, ki je za današnjo razpravo bolj pomemben, ki pa ima še vedno dovolj podpore znotraj poslovne skupnosti.

Za "zmanjšanje razdeljenosti" v razpravi o obveznem v nasprotju s prostovoljnim pristopom se mora Evropski parlament omejiti na ponavljanje svojih stališč iz let 2002 in 2003, to je nova enotna zakonodaja za vključeno družbeno, okoljsko in finančno poročanje (vsaj večjih) podjetij. Ne več, ne manj. To je dokončna "ustrezna uredba", ki preprosto zahteva preglednost, da se omogočijo prostovoljni tržni odzivi potencialnih novincev med podjetji, investitorjev in potrošnikov.

Namesto zagovarjanja dodatne nove zakonodaje lahko Parlament pospeši spodbujanje družbene odgovornosti podjetij s strani EU, tako da uporabi veljavno zakonodajo, politiko in programe EU. Tudi poročilo vsebuje te cilje, a Parlament lahko doda nekatere podrobnosti, ki jih Komisija raje ni navedla.

Podjetja so vabljena, da obravnavajo družbene in okoljske vplive znotraj pregledov poslovanja v treh ločenih uredbah EU o upravljanju družb. Pozivati moramo k prizadevanju za boljše ozaveščanje o teh določbah, podpirati učinkovite prenose po vsej EU in se posvetovati o vprašanjih "pomena" in drugih načinih za krepitev teh predpisov v prihodnosti. Med družbeno odgovornostjo podjetij in vprašanji odgovornosti in upravljanja podjetij ne sme biti umetne razmejitve.

Za spodbujanje družbene odgovornosti podjetij ob strogem spoštovanju mednarodno sprejetih standardov in pristopa interesnih skupin potekajo na ravni EU pomembne in pristne pobude, ki jih je treba podpreti. Predlagani osnutek resolucije sledi podrobnim razpravam z družbeno odgovornostjo podjetij za Evropo, Evropskim forumom za socialne naložbe (European Social Investment Forum), Evropsko akademijo za podjetništvo v družbi (European Academy of Business in Society), pa tudi mnogimi drugimi.

Komisija je vabljena, naj zagotovi boljšo ozaveščenost in neposredno uporablja obstoječe politike v zvezi z zavajajočim oglaševanjem, tujo neposredno odgovornostjo in javnimi naročili, vključno z vzpostavitvijo laboratorija zveze, da se pošlje jasen znak podpore odgovornemu podjetništvu. To je povsem v skladu s 7. priporočilom foruma interesnih skupin, ki ga v celoti podpirajo predstavniki podjetij in se zavzema za "pravni okvir...ki bo omogočil podjetjem, ki želijo nadaljevati in napredovati na področju družbene odgovornosti podjetij, da imajo večje koristi na trgu, tako v EU kot po svetu".

Glede institucionalnih odzivov se zagovarja ustanovitev varuha človekovih pravic EU za družbeno odgovornost podjetij in uvedba letnega poročila o stanju na področju družbene odgovornosti podjetij, toda Parlamentu se odsvetuje, da bi zadeve urejal prehitro z uvajanjem evropske družbene oznake, ki bi lahko bila težavna v smislu verodostojnosti, in priporoči, da podpre vedno boljše sodelovanje in doslednost med obstoječimi oznakami – še en primer zbliževanja.

Nazadnje želim predlagati način za spremembo razprave o družbeni odgovornosti podjetij v EU, za katero so bili pogosto značilni nestrinjanje, zamude in nezaupanje, v vznemirljivo, navdušeno in zavzeto razpravo, kakršno sem opisal na začetku.

Evropski parlament bi lahko poskusil premakniti razpravo bolj v kontekst globalnih strategij za družbeno odgovornost podjetij. Podjetjem ta pristop precej bolj ustreza, zmanjšuje njihov strah, da bi jih lahko ukrepanje EU spravilo v slabši položaj v primerjavi z mednarodnimi tekmeci. Sindikati se vedno več pogajajo o svetovnih mednarodnih okvirnih sporazumih, ki priznavajo svetovni trg, v katerem delujejo podjetja EU. Aktivisti se zavedajo, da so najhujši primeri kršitev okoljskih, delovnih ali človekovih pravic pri dnu svetovne dobavne verige "severnih"podjetij na trgih "južnih" držav v razvoju, in da mora biti končni cilj zavezujoča mednarodna konvencija o odgovornosti podjetij, kot je bilo predlagano na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu.

Komisija mora priznati, da tak pristop ne pomeni odločitve za neukrepanje na ravni EU in vsekakor postavlja večji izziv za porazdelitev političnega mnenja med državami članicami v prid odločilnih ukrepov na mednarodni ravni. Nemško, portugalsko in francosko predsedstvo EU v naslednjih dveh letih kažejo navdušenje, da se bodo lotili ukrepov na tem področju, in Parlament bi moral predlagati, naj Evropa vodi mednarodno razpravo in skliče mednarodno konferenco za pregled in nadaljnji razvoj obveznosti iz Johannesburga za "medvladne pobude o odgovornosti podjetij", s katero se obeleži peta obletnica tega dogodka. Predlagam tudi dvostranski dialog EU–Japonska na tem področju.

Tak pristop pomeni tudi skupna prizadevanja za vključitev družbene odgovornosti podjetij v razvojne in trgovinske politike EU, vključno s popolnim izvajanjem smernic OECD o večnacionalnih podjetjih, obljuba katerih ni bila nikoli izpolnjena.

V obdobju, ko posebni predstavnik ZN za človekove pravice in poslovno dejavnost odkrito razmišlja o regulativnih odzivih na razpravo o družbeni odgovornosti podjetij, in si priznana pobuda za globalno poročanje, ki izhaja iz okoljskih programov ZN, odkrito prizadeva zbližati orodja družbene odgovornosti podjetij s podjetji, ko je globalni sporazum ZN izključil 200 podjetij iz svoje pobude, ker niso izpolnjevala zahtev, se bo tudi Komisija morala soočiti z dejstvom, da je pristop "kar koli že je dobro" iz njenega sporočila povozil čas.

Če pa Evropskemu parlamentu uspe sestaviti resolucijo, ki bo pripomogla k bolj učinkovitejšim in preglednejšim mehanizmom za dialog o družbeni odgovornosti podjetij v EU, spodbuditi Komisijo, da svoje besede spremeni v konkretne ukrepe, ki vidno dokazujejo "dodano vrednost" pristopa EU v okviru sedanjih politik in programov EU in ki obenem preprečujejo, da bi Evropa zaostajala za mednarodno razpravo o družbeni odgovornosti podjetij ter vcepljajo nekaj vizije in duha svetovnega gibanja za družbeno odgovornost podjetij v naše razprave, potem lahko evropska razprava o družbeni odgovornosti podjetij spet steče.


MNENJE ODBORA ZA INDUSTRIJO, RAZISKAVE IN ENERGETIKO (29.11.2006)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

družbeni odgovornosti podjetij: novo partnerstvo

(2006/2133(INI))

Pripravljavec mnenja: Gunnar Hökmark

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.    poudarja pomen družbene odgovornosti podjetij za trajnostni razvoj in lizbonsko strategijo, kar zadeva razumnejšo porabo naravnih virov, izboljšanje rezultatov na področju inovacij, zmanjšanje revščine in večje spoštovanje človekovih pravic;

2.  podpira pobudo Komisije za vzpostavitev foruma za dialog z interesnimi skupinami med državami članicami in v njih, ki omogoča izmenjavo najboljše prakse ter povečuje ozaveščenost o družbeni odgovornosti podjetij na evropski ravni; vseeno poudarja, da Komisija ne sme sprejeti pobud za vzpostavitev še enega nepotrebnega ureditvenega okvira, s katerim se uveljavljajo pravila, ki v državah članicah ne obstajajo;

3.    poudarja, da se morajo podjetja vedno prostovoljno vključevati v dejavnosti, povezane z družbeno odgovornostjo podjetij in morajo upoštevati sedanji razvoj trga v vseh državah članicah ter njihovo poslovno kulturo, skladnost z načelom socialnega partnerstva in politične vidike; poudarja tudi, da dejavnosti družbene odgovornosti podjetij ne morejo nadomestiti dejavnosti javnega sektorja, kjer se takšni ukrepi ustrezno zahtevajo, ter ne smejo biti odvisne od ureditvenih okvirov, ki veljajo za udeležence v javnem sektorju;

4.    poudarja, da mora družbena odgovornost podjetij obravnavati nova področja, kot so vseživljenjsko učenje, organizacija dela, enake možnosti, socialna vključenost, trajnostni razvoj in etika, da bi postala dodaten instrument za soočanje z industrijskimi spremembami in prestrukturiranjem;

5.    spodbuja podjetja, da se posamezno odločijo o merilih za rešitve družbene odgovornosti podjetij; meni, da lahko dejavnosti družbene odgovornosti podjetij, ki ne izhajajo iz podjetij, ampak od zunaj, negativno vplivajo na pripravljenost podjetij za naložbe v druge države, zlasti države v razvoju, in za trgovanje z njimi ter lahko s tem zmanjšajo možnosti gospodarskega razvoja ter prizadevanja za odpravo revščine;

6.    poudarja, da je pomembno vzpostaviti zaupanje ter doseči soglasje in podporo za mednarodno sprejeta načela, kot so smernice OECD za večnacionalna podjetja, saj ni splošno priznanega merilnega sistema za dejavnosti družbene odgovornosti podjetij;

7.    pozdravlja dialog, ki spodbuja podjetja, da vzpostavijo ustrezno ravnovesje med etičnimi vidiki, ustvarjanjem dobička in konkurenčnostjo; zavrača stališče, da prizadevanje za povečanje dobička ni v skladu z etičnim ravnanjem, ter priznava korist za blaginjo in trajnost zaradi odprtih in konkurenčnih trgov; poudarja, da zaradi etične in poslovne odgovornosti nikoli ne smejo biti kršene osnovne človekove pravice ali svoboščine, ki jih morajo vsa evropska podjetja spoštovati pri svojih dejavnostih v tretjih državah; opozarja tudi, da lahko evropska podjetja pozitivno vplivajo na lokalne delovne pogoje in okolje ter na pomen prenosa znanja in tehnologije, ki je posledica tujih naložb in poslovnih dejavnosti v državah gostiteljicah; poudarja tudi odgovornost podjetij, da kot delodajalci ali zadevne stranke v tretjih državah nikoli ne smejo izkoristiti obstoječega zatiranja državljanov; se strinja, da imajo potrošniki pomembno vlogo v gospodarstvu;

8.    meni, da mora mednarodna razsežnost družbene odgovornosti podjetij spodbuditi pripravo smernic za spodbujanje razvoja takih politik po vsem svetu.

POSTOPEK

Naslov

Družbene odgovornosti podjetij: novo partnerstvo

Št. postopka

2006/2133(INI)

Pristojni odbor

EMPL

Mnenje pripravil
  Datum razglasitve na zasedanju

ITRE
15.6.2006

Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju

 

Pripravljavec/-ka mnenja
  Datum imenovanja

Gunnar Hökmark
20.6.2006

Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja

 

Obravnava v odboru

10.10.2006

28.11.2006

 

 

 

Datum sprejetja

28.11.2006

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Březina, Jerzy Buzek, Pilar del Castillo Vera, Giles Chichester, Den Dover, Adam Gierek, Norbert Glante, Umberto Guidoni, Fiona Hall, Rebecca Harms, Erna Hennicot-Schoepges, Romana Jordan Cizelj, Werner Langen, Eugenijus Maldeikis, Reino Paasilinna, Miloslav Ransdorf, Vladimír Remek, Teresa Riera Madurell, Mechtild Rothe, Paul Rübig, Andres Tarand, Catherine Trautmann, Nikolaos Vakalis, Alejo Vidal-Quadras, Dominique Vlasto

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pilar Ayuso, Gunnar Hökmark, Lambert van Nistelrooij

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

...


MNENJE ODBORA ZA PRAVICE ŽENSK IN ENAKOST SPOLOV (27.11.2006)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o družbeni odgovornosti podjetij: novo partnerstvo

(2006/2133(INI))

Pripravljavka mnenja: Marie Panayotopoulos-Cassiotou

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   poziva države članice in Komisijo, naj podpirajo in spodbujajo spoštovanje temeljnih standardov Mednarodne organizacije dela (ILO), ki so dejavnik družbene odgovornosti podjetij (DOP) na področjih, kjer ta delujejo;

2.   opozarja, da je treba za doseganje razvojnih ciljev novega tisočletja spodbujati družbeno in okoljsko odgovorno podjetništvo; spodbuja Komisijo in države članice, naj podprejo razvoj in poln izkoristek zmožnosti žensk na tem področju, vendar meni, da je podjetje družbeno odgovorno le, če spoštuje vse pravice svojih delavcev;

3.   opozarja na temeljno vlogo podjetij pri spoštovanju vrednot, na katerih sloni Unija; jih spodbuja k sprejetju primernih in nediskriminacijskih postopkov zaposlovanja zato, da se v skladu z nacionalno in evropsko zakonodajo spodbudi zaposlovanje žensk (povečanje deleža zaposlenih žensk na najmanj 60 %, v skladu z lizbonskimi cilji) in prikrajšanih oseb, vključno z invalidnimi osebami; poziva države članice in Komisijo, naj nagradijo dobro prakso podjetij na tem področju, zlasti s podeljevanjem nagrad ali drugih priznanj;

4.   poziva k odgovorni politiki zaposlovanja v zvezi z zapostavljenimi ali socialno prikrajšanimi skupinami ter za ljudi, ki so zaradi invalidnosti omejeno sposobni za delo;

5.   zahteva od držav članic in Komisije, da se obvežejo k spodbujanju družbene odgovornosti vseh evropskih podjetij, ki delujejo v Evropski uniji ali izven nje; poziva Komisijo, naj v okviru zveze za družbeno odgovornost podjetij pretehta možnost oblikovanja listine dobre prakse, ki bi jo lahko podpisala evropska podjetja;

6.   poudarja, da podjetja, ki ravnajo družbeno odgovorno, pomembno prispevajo k odpravi neenakosti, ki na trgu dela prizadenejo zlasti ženske in prikrajšane osebe, vključno z invalidnimi osebami, zlasti v zvezi z dostopom do zaposlitve, socialnih ugodnosti, usposabljanja, poklicnega napredovanja in v zvezi s politiko pravičnih plač; poudarja, da bi morala biti politika zaposlovanja podjetij skladna z Direktivo Sveta 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev(1);

7.   poudarja, da družbeno odgovorno ravnanje vključuje upoštevanje nacionalne zakonodaje in zakonodaje Skupnosti o enakosti in nediskriminaciji pri vseh dejavnostih podjetij, vključno s preselitvami podjetij;

8.   vztraja, da je vloga socialnih partnerjev pomembna pri spodbujanju zaposlovanja žensk in v boju proti diskriminaciji; jih spodbuja, da v okviru družbene odgovornosti podjetij prevzamejo pobude za večjo udeležbo žensk v upravnih odborih podjetij, delavskih svetih in organih socialnega dialoga;

9.   poudarja, da bi morala večja družbena odgovornost podjetij vključevati sprejetje politik za oblikovanje visoko kakovostnega delovnega okolja v skladu z nacionalno in evropsko zakonodajo ter za boljše usklajevanje poklicnega in družinskega življenja;

10. meni, da bi podjetja v okviru družbene odgovornosti podjetij lahko bila pokrovitelji kulturnih in izobraževalnih dejavnosti, ki bi dodale vrednost evropskim politikam na področju kulture in vseživljenjskega učenja;

11. poziva Komisijo, da v okviru spremljanja napredka na področju družbene odgovornosti podjetij spodbuja večjo udeležbo žensk na forumu interesnih skupin ter izmenjavo informacij in dobre prakse na področju enakosti med spoloma;

12. poziva k celostnemu razumevanju družbene odgovornosti podjetij, saj družbena odgovornost določenega podjetja ni omejena na neposredno delovno razmerje, ampak zajema tudi druga življenjska področja.

POSTOPEK

Naslov

Družbena odgovornost podjetij: novo partnerstvo

Št. postopka

2006/2133(INI)

Pristojni odbor

EMPL

Mnenje pripravil
  Datum razglasitve na zasedanju

FEMM
15.6.2006

Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju

 

Pripravljavec/-ka mnenja
  Datum imenovanja

Marie Panayotopoulos-Cassiotou
11.7.2006

Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja

 

Obravnava v odboru

5.10.2006

23.11.2006

 

 

 

Datum sprejetja

23.11.2006

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

15

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer, Hiltrud Breyer, Ilda Figueiredo, Věra Flasarová, Zita Gurmai, Esther Herranz García, Lívia Járóka, Pia Elda Locatelli, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Christa Prets, Eva-Britt Svensson, Britta Thomsen

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Anna Hedh, Sophia in 't Veld, Heide Rühle

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

...

(1)

UL L 39, 14.2.1976, str. 40. Direktiva, spremenjena z Direktivo 2002/73/ES (UL L 269, 5.10.2002, str. 15).


POSTOPEK

Naslov

Družbena odgovornost podjetij: novo partnerstvo

Št. postopka

2006/2133(INI)

Pristojni odbor
  Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju

EMPL
15.6.2006

Odbori, zaprošeni za mnenje
  Datum razglasitve na zasedanju

DEVE
15.6.2006

ECON
15.6.2006

ITRE
15.6.2006

IMCO
15.6.2006

JURI
15.6.2006

 

FEMM
15.6.2006

 

 

 

 

Odbori, ki niso dali mnenja
  Datum sklepa

DEVE
11.7.2006

ECON
5.9.2006

IMCO
4.9.2006

JURI
11.9.2006

 

Okrepljeno sodelovanje
  Datum razglasitve na zasedanju

 

 

 

 

 

Poročevalec(-ka)
  Datum imenovanja

Richard Howitt
19.4.2006

 

Nadomeščeni(-a) poročevalec(-ka)

 

 

Obravnava v odboru

13.9.2006

4.10.2006

22.11.2006

18.12.2006

 

Datum sprejetja

19.12.2006

Izid končnega glasovanja

+

-

0

25

15

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Andersson, Roselyne Bachelot-Narquin, Emine Bozkurt, Philip Bushill-Matthews, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Luigi Cocilovo, Proinsias De Rossa, Harald Ettl, Carlo Fatuzzo, Ilda Figueiredo, Joel Hasse Ferreira, Roger Helmer, Stephen Hughes, Karin Jöns, Ona Juknevičienė, Sepp Kusstatscher, Jean Lambert, Raymond Langendries, Thomas Mann, Mario Mantovani, Csaba Őry, Siiri Oviir, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Jacek Protasiewicz, José Albino Silva Peneda, Kathy Sinnott, Jean Spautz, Struan Stevenson, Anne Van Lancker, Gabriele Zimmer

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Udo Bullmann, Françoise Castex, Richard Howitt, Jamila Madeira, Claude Moraes, Roberto Musacchio, Elisabeth Schroedter, Patrizia Toia

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy

Datum predložitve

20.12.2006

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

 

Zadnja posodobitev: 8. januar 2007Pravno obvestilo