POROČILO o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah

22.3.2007 - (KOM(2004)0718 – C6‑0154/2004 – 2004/0251(COD)) - ***I

Odbor za pravne zadeve
Poročevalka: Arlene McCarthy

Postopek : 2004/0251(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A6-0074/2007
Predložena besedila :
A6-0074/2007
Razprave :
Sprejeta besedila :

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah

(KOM(2004)0718 – C6‑0154/2004 – 2004/0251(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004) 0718)[1],

–   ob upoštevanju člena 251(2), člena 61(c) in člena 67(5) Pogodbe o ES, v skladu s katerimi je Komisija Parlamentu predložila predlog (C6-0154/2004),

–   ob upoštevanju člena 51 poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0074/2007),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava bistveno spremeniti predlog ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj to stališče posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo predloga KomisijePredlogi sprememb, ki jih vlaga Parlament

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 2

(2) Evropski svet v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 je zahteval, glede na boljši dostop do pravice v Evropi, kot drugo možnost, da države članice ustvarijo posebne sodne postopke.

(2) Načelo dostopa do pravice je temeljnega pomena. Za zagotovitev boljšega dostopa je Evropski svet v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 zahteval, kot drugo možnost, da države članice ustvarijo posebne sodne postopke.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 5 a (novo)

(5a) To direktivo se uporablja tudi za mediacijo v potrošniških sporih, zato je treba upoštevati posebnosti te mediacije. Zlasti je treba vključiti načela iz priporočila Komisije 2001/310/ES s 4. aprila 2001 o načelih za izvensodna telesa, ki so vključena v sporazumno rešitev potrošniških sporov1.

______________________________

1 UL L 109, 19.4.2001, str. 56.

Obrazložitev

Obstoječo zakonodajo o mediaciji v potrošniških sporih predstavljata dve priporočili Komisije, ki določata številna načela, ki jih morajo izvensodna telesa, vključena v alternativno reševanje sporov, upoštevati (priporočilo 1998/257 in priporočilo 2001/310). Ta načela so zelo pomembna za uspeh alternativnega reševanja sporov. Zato menimo, da bi bilo treba v predlagano direktivo vključiti načela preglednosti, nepristranskosti, učinkovitosti in poštenosti, ki so vključena v priporočilo 2001/310 (sporazumno reševanje sporov potrošnikov).

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 6

(6) Mediacija lahko zagotavlja stroškovno učinkovito in hitro izvensodno reševanje sporov v civilnih in gospodarskih zadevah s pomočjo postopkov, prilagojenih potrebam strank. Poravnave, dosežene preko mediacije, bodo bolj verjetno izvršene prostovoljno in bodo bolj verjetno ohranile prijateljski in trajnostni odnos med strankami. Te koristi postanejo še izrazitejše v situacijah, ki prikazujejo čezmejne elemente.

(6) Mediacija lahko zagotavlja stroškovno učinkovito in hitro izvensodno reševanje sporov v civilnih in gospodarskih zadevah s pomočjo postopkov, prilagojenih potrebam strank. Sporazumi, doseženi z mediacijo, bodo bolj verjetno izvršeni prostovoljno in bodo bolj verjetno ohranili prijateljski in trajnostni odnos med strankami. Te koristi postanejo še izrazitejše v situacijah, ki prikazujejo čezmejne elemente.

 

(Ta predlog spremembe velja za celotno zakonodajno besedilo; njegovo sprejetje zahteva tehnične prilagoditve v vsem besedilu).

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 7 a (novo)

(7a) Spodbuja se države članice, naj uporabijo določbe te direktive tudi za zadeve brez mednarodne razsežnosti, zlasti da se tako olajša pravilno delovanje notranjega trga. Predvsem pa dejstvo, da so določbe direktive omejene na primere s čezmejnimi posledicami, ne bi smelo omejevati določb nacionalnega prava, ki sedaj predpisujejo izvršljivost sporazumov, doseženih z mediacijo, tajnost mediacije ali učinek mediacije na zastaralne roke tudi v primerih, ki jih ne zajema ta direktiva.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 8

(8) Ta direktiva mora zajeti postopke, kjer dvema ali več strankam v sporu pomaga mediator, da se doseže prijateljski sporazum glede poravnave spora, a izključuje postopke sodne narave kot so arbitraža, načrti varuha človekovih pravic, načrti pritožb potrošnikov, ugotovitve strokovnjakov ali postopki, ki jih upravljajo telesa, ki izdajajo uradna priporočila, če so ta zakonsko zavezujoča ali ne, kar zadeva reševanje spora.

(8) Ta direktiva mora zajeti postopke, kjer dvema ali več strankam v čezmejnem sporu pomaga mediator, da se doseže prijateljski sporazum glede poravnave spora, a izključuje postopke, kot so predpogodbena pogajanja, in postopke sodne narave kot so arbitraža, sodni poravnalni načrti, načrti varuha človekovih pravic, načrti pritožb potrošnikov, ugotovitve strokovnjakov ali postopki, ki jih upravljajo telesa, ki izdajajo uradna priporočila, če so ta zakonsko zavezujoča ali ne, kar zadeva reševanje spora. Direktiva mora prav tako zajeti primere, ko sodišče stranke napoti k mediatorju ali ko mediacijo predpisuje nacionalna zakonodaja, vseeno pa ostaja v veljavi načelo, da mora biti uporaba mediacije prostovoljna in da nacionalna zakonodaja, ki predpisuje mediacijo kot obvezno ali kot razlog za spodbude oziroma sankcije, strankam ne sme preprečevati uveljavljanja pravice dostopa do sodnega sistema. Nadalje mora direktiva zaobjeti mediacijo, ki jo vodi sodnik, ki mu ni dodeljen noben izmed sodnih postopkov, povezanih s sporno zadevo ali zadevami. Direktiva pa se ne nanaša na poskuse sodišča ali sodnika, ki mu je bil primer dodeljen, da reši spor v okviru sodnih postopkov, povezanih s sporom, ali na primere, v katerih sodišče ali sodnik, ki mu je bil primer dodeljen, zahteva pomoč ali nasvet pristojne osebe.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 9

(9) Kar zadeva učinkovitost mediacije v zvezi z zastaralnimi roki in kako bo zaščitena zaupnost mediatorja v vseh naknadnih sodnih postopkih, je nujna minimalna stopnja združljivosti pravil, ki urejajo civilni postopek. Treba je upoštevati tudi možnost sodišča, da stranke napoti na mediacijo, medtem ko ohrani načelo, da je mediacija prostovoljni postopek.

(9) Pri vprašanju, kako zaščititi zaupnost mediacije v vseh naknadnih civilnih in gospodarskih sodnih postopkih oziroma postopkih arbitraže, je v luči pomena zaupnosti nujna minimalna stopnja združljivosti pravil, ki urejajo civilni postopek. Treba je upoštevati tudi možnost sodišča, da stranke opozori na mediacijo, medtem ko ohrani načelo, da je mediacija prostovoljni postopek. Prav tako je treba v civilnih postopkih zagotoviti minimalno stopnjo usklajenosti pravil, ki zadevajo učinke mediacije na zastaralne roke.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 10

(10) Mediacija se ne bi smela šteti kot slabša možnost od sodnih postopkov v smislu, da je doseganje poravnav odvisno od dobre volje strank. Zato je treba zagotoviti, da vse države članice zagotovijo postopek, s katerim lahko sodišče ali javna oblast potrdi poravnavo s sodbo, sklepom ali javnim pooblastilom.

(10) Mediacija se ne bi smela šteti kot slabša možnost od sodnih postopkov v smislu, da je doseganje sporazumov odvisno od dobre volje strank. Zato je treba zagotoviti, da lahko stranke, ki so sklenile pisni sporazum, zahtevajo, da se le tega prizna in izvršuje v tolikšni meri, kolikor to omogoča zakonodaja države članice, v kateri je bila prošnja za priznanje in/ali izvrševanje poravnave vložena. Vsebina poravnave lahko postane izvršljiva s sodbo ali sklepom sodišča ali če sodišče ali druga pristojna oblast potrdita njeno veljavnost v skladu z zakonodajo države članice, kjer je bila prošnja vložena.

Predlog spremembe 8

Uvodna izjava 11

(11) Takšna možnost omogoči, da se poravnava prizna in izvrši v celotni Uniji, pod pogoji, določenimi v instrumentih Skupnosti o medsebojnem priznavanju in izvršitvi sodb in odločb.

(11) Vsebina sporazuma, doseženega z mediacijo, izvršljivega v eni državi članici, bo priznana in izvršljiva v drugi državi članici v skladu z veljavno zakonodajo Skupnosti ali nacionalno zakonodajo, na primer na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah1 ali na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo2.

__________________________

1 UL L 12, 16. 1. 2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20. 12. 2006, str. 1).

2 UL L 338, 23.12.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2116/2004 (UL L 367, 14. 12. 2004, str. 1).

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 11 a (novo)

(11a) Čeprav direktiva vključuje mediacijo na področju družinskega prava, zajema le pravice, do katerih so stranke upravičene po zakonodaji države članice, v kateri mediacija poteka. Prav tako velja, da če vsebina sporazuma, doseženega z mediacijo, v družinskih zadevah ni izvršljiva v državi članici, v kateri je bila sklenjen in kjer naj bi se izvršil, direktiva strankam ne omogoča, da obidejo zakon te države članice in dosežejo izvršljivost sporazuma v drugi državi članici. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 namreč izrecno zahteva, da mora biti tovrstni sporazum izvršljiv v državi članici, v kateri je bil sklenjen.

Predlog spremembe 10

Uvodna izjava 13

(13) Cilj teh mehanizmov in ukrepov, ki jih opredelijo države članice in lahko prispevajo k trgovinskim rešitvam, je ohranjanje prožnosti postopka mediacije in zasebne avtonomije strank. Komisija spodbuja samoregulativne ukrepe na ravni Skupnosti preko, na primer, razvoja Evropskega kodeksa ravnanja, ki obravnava ključne dejavnike postopka mediacije.

(13) Cilj teh mehanizmov in ukrepov, ki bi jih morale opredeliti države članice in lahko prispevajo k trgovinskim rešitvam, je ohranjanje prožnosti postopka mediacije in zasebne avtonomije strank. Komisija bi morala spodbujati samoregulativne ukrepe na ravni Skupnosti. Države članice pa bi morale pospeševati in spodbujati uporabo evropskega kodeksa ravnanja mediatorjev, ki ga bo Komisija objavila v seriji C Uradnega lista Evropske unije, ter zagotoviti, da je kakovost mediacije zajamčena z merili, naštetimi in opredeljenimi v priporočilu Komisije 98/257/ES z dne 30. marca 1998 o načelih za izvensodna telesa, ki so vključena v sporazumno rešitev potrošniških sporov1 in priporočilu Komisije 2001/310/ES: nepristranskost, preglednost, učinkovitost, pravičnost, zastopanost, neodvisnost, kontradiktornost postopka, zakonitost in svoboda. Enako bi države članice morale spodbujati uporabo načel, določenih v priporočilu 2001/310/ES v mediacijah med podjetji in potrošniki. Nadalje bi države članice morali spodbujati razvoj sistema certificiranja nacionalnih teles, ki nudijo tečaje usposabljanja za mediatorje.

_______________________________

1 UL L 115, 17.4.1998, str. 31.

Predlog spremembe 11

Uvodna izjava 17

(17) V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priloga k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, sta Združeno kraljestvo in Irska sporočili svojo željo sodelovati pri sprejetju in uporabi te direktive. / V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priloga k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta pri sprejetju odločbe, kar ni zavezujoče za tiste države članice.]

(17) V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priloga k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, sta Združeno kraljestvo in Irska sporočili svojo željo sodelovati pri sprejetju in uporabi te direktive.

Predlog spremembe 12

Člen 1, odstavek 1

1. Cilj te direktive je olajšati dostop do reševanja sporov s spodbujanjem uporabe mediacije in zagotavljanjem trdnega odnosa med mediacijo in sodnimi postopki.

1. Cilj te direktive je olajšati dostop do reševanja sporov in promovirati sporazumne rešitve sporov s spodbujanjem uporabe mediacije in zagotavljanjem uravnoteženega odnosa med mediacijo in sodnimi postopki.

Predlog spremembe 13

Člen 1, odstavek 2

2. Ta direktiva velja v civilnih in gospodarskih zadevah.

2. Ta direktiva velja v civilnih in gospodarskih zadevah. Ne vključuje pa dohodkovnih, carinskih ali upravnih zadev ali odgovornosti države kot nosilke oblasti („acta iure imperii“) za njena dejanja in opustitve dejanj.

Predlog spremembe 14

Člen 1, odstavek 3

3. V tej direktivi pomeni "država članica" države članice, razen Danske.

3. V tej direktivi pomeni "država članica" vse države članice, razen Danske.

Predlog spremembe 15

Člen 1 a (novo)

Člen 1a

Namen

 

1. Direktiva velja, če ima na dan, za katerega se stranke dogovorijo za mediacijo, vsaj ena od strank stalno ali običajno bivališče v državi članici, ki ni država članica katere koli druge stranke.

 

2. Ne glede na odstavek 1 te direktive se za sodne postopke, ki sledijo mediaciji, uporabljata člena 6 in 7, če je na dan, za katerega se stranke dogovorijo za mediacijo, sodišče, ki bi bilo pristojno za morebitni kasnejši sodni postopek, v državi članici, ki ni država članica, v kateri ima vsaj ena od strank stalno ali običajno bivališče.

 

3. Za namene odstavkov 1 in 2 se država članica, v kateri ima stranka stalno ali običajno bivališče, določi v skladu z Uredbo (ES) št. 44/2001 ali Uredbo (ES) št- 2201/2003.

Predlog spremembe 16

Člen 2, točka (a)

(a) “Mediacija” pomeni vsak postopek, kakor koli imenovan ali naveden, kjer dvema ali več strankam v sporu pomaga tretja stranka, da dosežejo sporazum o rešitvi spora in ne glede na to, ali postopek začnejo stranke, jim ga je predlagalo ali odredilo sodišče ali ga predpisuje nacionalna zakonodaja države članice.

(a) “Mediacija” pomeni strukturiran prostovoljni postopek, kakor koli imenovan ali naveden, kjer dve ali več strank v sporu same poskušajo doseči sporazum o rešitvi spora s pomočjo mediatorja. Postopek lahko začnejo stranke ali jim ga predlaga ali odredi sodišče ali ga predpisuje zakonodaja države članice, če se spoštuje prostovoljnost mediacije.

Ne vsebuje poskusov sodnika, da reši spor znotraj sodnih postopkov v zvezi s sporom.

Vključuje mediacijo, ki jo vodi sodnik, ki mu ni dodeljen noben izmed sodnih postopkov v zvezi s sporom. Ne vključuje pa poskusov sodišča ali sodnika, ki mu je bil primer dodeljen, da reši spor znotraj sodnih postopkov v zvezi s sporom.

Predlog spremembe 17

Člen 2, točka (b)

(b) “Mediator” pomeni vsako tretjo stranko, ki vodi mediacijo, ne glede na denominacijo ali poklic tiste tretje stranke v zadevni državi članici in na način, na katerega je bila tretja stranka imenovana ali zaprošena, da vodi mediacijo.

(b) “Mediator” pomeni vsako tretjo osebo, ki je imenovana v okoliščinah, v katerih je razumno pričakovati, da bo mediacija profesionalna, nepristranska in ustrezna, ne glede na denominacijo ali poklic tiste tretje osebe v zadevni državi članici in na način, na katerega je bila tretja oseba imenovana ali zaprošena, da vodi mediacijo.

Predlog spremembe 18

Člen 2 a (novo)

Člen 2a

 

Kakovost mediacije

 

1. Države članice na katerikoli način, ki se jim zdi primeren, pri mediatorjih in organizacijah, ki zagotavljajo storitve mediacije ali druge učinkovite mehanizme nadzora kakovosti, povezane z zagotavljanjem storitev mediacije, spodbujajo razvoj in spoštovanje neobveznih pravil ravnanja.

 

2. Države članice spodbujajo začetno in nadaljevalno usposabljanje mediatorjev, da bi zagotovile pošteno, učinkovito, nepristransko in merodajno mediacijo v odnosu do strank in da bi bili postopki prilagojeni okoliščinam spora.

 

3. Nadalje države članice spodbujajo razvoj sistema certifikacije nacionalnih organov, ki nudijo tečaje usposabljanja za mediatorje.

Predlog spremembe 19

Člen 3, odstavek 1

1. Sodišče, na katerem, je vložena tožba lahko, če je primerno in ob upoštevanju vseh okoliščin primera, povabi stranke, da za rešitev spora uporabijo mediacijo. Sodišče lahko v vsakem primeru zahteva, da se stranki udeležita informacijskega sestanka o uporabi mediacije.

1. Sodišče, na katerem, je vložena tožba lahko, če je primerno in ob upoštevanju vseh okoliščin primera, povabi stranke, da za rešitev spora uporabijo mediacijo. Sodišče lahko stranki tudi povabi, da se udeležita informacijskega sestanka o uporabi mediacije, če takšni sestanki potekajo in se jih je lahko udeležiti.

Predlog spremembe 20

Člen 3, odstavek 2

2. Ta direktiva, ne da bi posegala v nacionalno zakonodajo določa, da je mediacija obvezna ali predmet spodbud ali sankcij, pred ali po začetku sodnih postopkov, pod pogojem, da zakonodaja ne ovira pravice dostopa do sodnega sistema, zlasti v situacijah, kjer ima ena izmed strank prebivališče v drugi državi članici, kot je sodišče.

2. Ta direktiva, ne da bi posegala v nacionalno zakonodajo določa, da je mediacija obvezna ali predmet spodbud ali sankcij, pred ali po začetku sodnih postopkov, pod pogojem, da zakonodaja strank ne ovira pri uveljavljanju svoje pravice dostopa do sodnega sistema.

Amendement 21

Article 3, paragraph 2 a (new)

2a. Mediacija je prostovoljen postopek.

Predlog spremembe 22

Člen 4

Člen 4

črtano

Zagotavljanje kakovosti mediacije

 

1. Komisija in države članice pospešujejo in spodbujajo razvoj in spoštovanje prostovoljnih pravil ravnanja mediatorjev in organizacij, ki zagotavljajo storitve mediacije, tako na ravni Skupnosti kot na nacionalni ravni, kot tudi druge učinkovite mehanizme nadzora kakovosti, ki zadevajo zagotavljanje storitev mediacije.

 

2. Države članice podpirajo in spodbujajo izobraževanje mediatorjev, da bi zagotovile v sporu, da izberejo mediatorja, ki bo lahko učinkovito vodil mediacijo na način, ki ga stranke pričakujejo.

 

Predlog spremembe 23

Člen 5, odstavek 1

1. Države članice zagotovijo, da se, na zahtevo strank, poravnava, dosežena kot rezultat mediacije, lahko potrdi s sodbo, sklepom, javnim pooblastilom ali kakšno drugo obliko s strani sodišča ali javne oblasti, ki upošteva sporazum kot izvršljiv na podoben način, kot sodba po nacionalni zakonodaji, pod pogojem, da sporazum ni v nasprotju z Evropskim pravom ali pravom države v državi članici, kjer je postavljena zahteva.

1. Države članice zagotovijo, da imajo stranke ali ena izmed strank, ob izrecnem soglasju z ostalimi strankami, možnost zahtevati izvršljivost vsebine pisne poravnave, ki je rezultat mediacije, v tolikšni meri, kolikor je to mogoče v skladu z zakonodajo države članice, kjer je postavljena zahteva, in ni v nasprotju z njo.

Predlog spremembe 24

Člen 5, odstavek 1 a (novo)

1a. Vsebina poravnave lahko postane izvršljiva s sodbo ali sklepom sodišča ali če sodišče ali druga pristojna oblast potrdita njeno veljavnost v skladu z zakonodajo države članice, kjer je bila prošnja vložena.

Predlog spremembe 25

Člen 5, odstavek 2

2. Države članice obvestijo Komisijo glede sodišč ali javnih oblasti, ki so pristojna za sprejetje zahtev v skladu z odstavkom 1.

2. Države članice obvestijo Komisijo glede sodišč ali drugih oblasti, ki so pristojna za sprejetje zahtev v skladu z odstavkoma 1 in 1a.

Predlog spremembe 26

Člen 5, odstavek 2 a (novo)

2a. Nič v tem členu ne vpliva na pravila, ki veljajo za priznavanje in izvrševanje sporazumov, doseženih z mediacijo, ki so postali izvršljivi v skladu z odstavkom 1, v drugi državi članici.

Predlog spremembe 27

Člen 6

Člen 6

črtano

Sprejemljivost dokazov v civilnih sodnih postopkih

 

1. Mediatorji, kot tudi vse osebe, ki so vpletene v upravo postopkov mediacije, v civilnih sodnih postopkih ne pričajo ali predložijo dokazov v zvezi z naslednjim:

 

(a) Povabilom stranke, da se vključi v mediacijo ali dejstvom, da je bila stranka pripravljena sodelovati v mediaciji;

 

(b) Izraženimi stališči ali predlogi s strani stranke v mediaciji za možno rešitev spora;

 

(c) Navedbami ali sprejemi s strani stranke med potekom mediacije;

 

(d) Predlogi mediatorja;

 

(e) Dejstvom, da je stranka pokazala svojo pripravljenost, da sprejme predlog za poravnavo, ki jo izvede mediator;

 

(f) Dokumentom, pripravljenim samo za namen mediacije.

 

2. Odstavek 1 se uporablja ne glede na obliko informacije ali dokaz iz odstavka.

 

3. Razkritja informacij iz odstavka 1 ne naroči sodišče ali drugi sodni organ v civilnih postopkih, in, če so te informacije ponujene kot dokaz pri kršitvi odstavka 1, se ta dokaz šteje kot nesprejemljiv. Kljub temu se takšne informacije lahko razkrijejo ali predložijo kot dokaz

 

(a) v obsegu, ki je potreben za namene izvajanja ali izvršbo poravnave, dosežene kot rezultat mediacije,

 

(b) za prevladujoče obravnave javnega reda, zlasti ko mora zagotoviti varovanje otrok ali preprečiti škodo fizične ali psihološke celovitosti osebe, ali

 

(c) če se mediator in stranke s tem strinjajo.

 

4. Določbe odstavkov 1, 2 in 3 se uporabljajo, ali se sodni postopki nanašajo na spor, ki je ali je bil predmet mediacije ali ne.

 

5. Predmet odstavka 1, dokaz, da je drugače sprejemljiv v sodnih postopkih, ne postane nedopusten kot posledica tega, da je bil uporabljen v mediaciji.

 

Predlog spremembe 28

Člen 6 a (novo)

Člen 6a

 

Zaupnost mediacije

 

1. Ker naj bi mediacija potekala na način, s katerim se spoštuje zaupnost, in če se stranke ne dogovorijo drugače, države članice zagotovijo, da niti mediatorji, niti stranke in niti osebe, ki sodelujejo pri upravljanju postopka mediacije, nimajo pravice in ne morejo biti prisiljene tretjim strankam posredovati podatkov ali pričati v civilnih in gospodarskih sodnih postopkih ali v postopkih arbitraže o informacijah, ki izhajajo iz mediacije ali so z njo povezane, razen v primerih:

 

(a) prevladujočih obravnav javnega reda ali zaradi drugih tehtnih razlogov, zlasti ko je to potrebno za zagotavljanje varovanja otrok ali preprečevanje oškodovanja fizične ali psihološke celovitosti osebe; ali

 

(b) kjer je razkritje potrebno, da se izvaja ali izvršuje sporazum, dosežen z mediacijo.

 

2. Nič iz odstavka 1 državam članicam ne preprečuje uzakonitve strožjih ukrepov za zaščito zaupnosti mediacije.

Predlog spremembe 29

Člen 7, odstavek 1

1. Zastaranje ali omejitve v zvezi z zahtevo, ki je predmet mediacije, se prekine v trenutku, ko spor nastane:

1. Za zagotavljanje, da se strankam, ki za rešitev spora izberejo mediacijo, ne prepreči poznejša sprožitev sodnih postopkov v povezavi s tem sporom zaradi izteka zastaralnih rokov, države članice zagotovijo, da noben tovrsten rok ne poteče med:

(a) stranki se dogovorita za uporabo mediacije,

(a) datumom, ko se stranke po nastanku spora v pisni obliki dogovorijo o uporabi mediacije, ali, če takšnega pisnega dogovora ni, datumom, ko se stranke udeležijo prvega sestanka v okviru mediacije, ali datumom, ko v skladu z nacionalno zakonodajo nastopi obveznost uporabe mediacije; in

(b) uporabo mediacije naroči sodišče, ali

(b) datumom sporazuma, doseženega z mediacijo, datumom, ko vsaj ena izmed strank v pisni obliki obvesti ostale stranke, da je mediacija končana, ali, če ni tovrstnega obvestila v pisni obliki, datumom, ko mediator na lastno pobudo ali na zahtevo vsaj ene izmed strank razglasi konec mediacije.

(c) obveznost za uporabo mediacije izhaja iz nacionalne zakonodaje države članice.

 

Predlog spremembe 30

Člen 7, odstavek 2

2. Če se je mediacija zaključila brez poravnave, začne rok ponovno teči od časa, ko se je mediacija zaključila brez poravnave, ki se šteje od datuma, ko ena ali obe stranki ali mediator objavijo, da je mediacija zaključena ali se učinkovito umaknejo iz nje. V vsakem primeru se obdobje podaljša za najmanj en mesec od datuma, ko začne ponovno teči, razen ko zadeva obdobje, v katerem je treba vložiti tožbo, da se prepreči, da začasen ali podoben ukrep preneha veljati ali se prekliče.

2. Odstavek 1 ne vpliva na določbe o zastaralnih rokih v mednarodnih sporazumih, katerih pogodbenice so države članice in ki niso skladni s tem členom.

Predlog spremembe 31

Člen 7 a (novo)

Člen 7a

 

Obveščanje državljanov

 

1. Države članice zagotovijo državljanom dostop, še posebej na internetnih straneh, do podatkov o tem, kako stopiti v stik s ponudniki storitev mediacije in mediatorji, kot so opredeljeni v točki (b) člena 2.

 

2. Države članice spodbujajo osebe, ki se poklicno ukvarjajo s pravom, da svoje stranke obveščajo o možnosti mediacije.

Predlog spremembe 32

Člen 7 b (novo)

 

Člen 7b

 

Evropski kodeks ravnanja mediatorjev

 

Komisija objavi evropski kodeks ravnanja mediatorjev v seriji C Uradnega lista Evropske unije kot obvestilo brez pravnih učinkov.

Obrazložitev

Glede na to, da niso predvideni pravni učinki evropskega kodeksa ravnanja mediatorjev, se zdi pomembno, da se kodeks objavi in se omogoči lahek dostop do njega.

Predlog spremembe 33

Člen 8 a (novo)

Člen 8a

 

Klavzula o pregledu

 

Najpozneje do …* Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o uporabi te direktive. Poročilu po potrebi priloži predloge za prilagoditev te direktive. Poročilo še posebej obravnava učinek te direktive v zvezi z razvojem mediacije tako pri čezmejnih kot pri notranjih zadevah. Poleg tega preuči, ali je potreben predlog instrumenta za nadaljnjo uskladitev zastaralnih rokov, da bi se olajšalo ustrezno delovanje notranjega trga.

Predlog spremembe 34

Člen 9, odstavek 1

1. Države članice uveljavijo zakone in druge določbe, potrebne za uskladitev s to direktivo, najkasneje do 1. septembra 2007. O tem takoj obvestijo Komisijo.

1. Države članice uveljavijo potrebne zakone, predpise in upravne ukrepe ali zagotovijo, da stranke v postopku mediacije uveljavijo zahtevane ukrepe prek prostovoljnih sporazumov, pri čemer države članice sprejmejo vse potrebne varnostne ukrepe, da se v vsakem trenutku zagotovi doseganje učinkov, navedenih v tej direktivi, da se doseže uskladitev s to direktivo, najkasneje do 1. septembra 2008, z izjemo člena 8, ki ga bo treba uskladiti do 1. septembra 2009. O teh ukrepih takoj obvestijo Komisijo.

Obrazložitev

Direktivo mora biti mogoče izvajati s samoregulacijo.

  • [1]  Še neobjavljeno v UL.

OBRAZLOŽITEV

Poročevalka je že od nekdaj prepričana v pomen in koristi, ki jih državljanom prinaša alternativno reševanje sporov, še posebej mediacija. Ta je v primerjavi s sodnim postopkom cenejša, hitrejša in manj stresna izbira, pri čemer lahko državljani kot zadnjo možnost še vedno uveljavljajo svojo pravico do sodnega postopka. Alternativno reševanje sporov strankam v sporu prav tako omogoča, da ohranijo ali celo izboljšajo dragocen odnos, ki bi ga lahko negativen značaj pravdanja ogrozil. Nadalje omogoča izvirne rešitve, ki lahko zadovoljijo resnične potrebe strank. Tako si v primerih zdravniške malomarnosti oškodovana stran pogosto želi pojasnila ali opravičila in ji ne gre le za odškodnino. Že sam značaj pravdanja po zadovoljitev omenjenih potreb najverjetneje onemogoči.

Poročevalka je sicer sprva dvomila v smiselnost sprejetja direktive v času, ko so sistemi delovanja mediacije vzdolž EU v nekaterih državah članicah še vedno v povojih. Razen tega je lahko mediacija učinkovita le, če je prilagodljiva, vsak poskus njenega predpisovanja pa bi lahko upočasnil njen razvoj. Vendar pa je poročevalka ob rezultatih ankete, ki jo je objavila na spletnih straneh, in dokazov, ki so jih odboru predstavili strokovnjaki, zaključila, da za sprejetje direktiva obstaja ogromna podpora. Ugotavlja, da so bili tudi strokovnjaki, ki so izražali dvom glede direktive ali bili kritični glede njene zakonske podlage, navdušeni nad mediacijo kot alternativnim načinom zagotavljanja dostopa do pravice. Poročevalkin cilj je tako bil oblikovati delujočo in prožno direktivo, ki bi odražala obstoječe smernice in najboljšo prakso in bi lahko spodbujala uporabo mediacije vzdolž EU. Poročevalka bi se rada ob tej priložnosti zahvalila strokovnjakom, ki so predstavili dokaze odboru in so bili pripravljeni ponuditi osnutke predlogov, ki jih je nekaj tudi uporabila pri oblikovanju poročila.

Pri predlogih sprememb se je poročevalka tudi trudila, da bi razjasnila in izboljšala prvotni predlog, še posebej s spremembo opredelitev mediatorja in mediacije. Še zlasti si je prizadevala za zagotovitev spoštovanja standardov kakovosti, in sicer predvsem z navajanjem evropskega kodeksa ravnanja mediatorjev. Prav tako je spremenila določbe o priznavanju in izvrševanju, da bi se zagotovila njihova pravna veljavnost in hkrati upoštevalo pravne tradicije posameznih držav članic. Kar zadeva zaupnost, predlagana rešitev ponuja praktičen način reševanja vprašanja, saj daje državam članicam možnost sprejetja strožjih pravil.

Kar zadeva vprašanje pravne osnove, se zdi, da večina držav članic v Svetu zagovarja stališče, da bi morala biti predlagana direktiva omejena na čezmejne primere, kar utemeljujejo s členom 65 Pogodbe ES, ki pravi, da morajo ukrepi za „odpravljanje ovir za nemoten potek civilnih postopkov, po potrebi s spodbujanjem združljivosti predpisov o civilnih postopkih, ki se uporabljajo v državah članicah” imeti „čezmejne posledice” in da jih je treba izvajati,v kolikor so „potrebni za pravilno delovanje notranjega trga”. Namen kompromisa, ki ga je predlagala poročevalka, je upoštevati zaskrbljenost držav članic glede izvajanja člena 65 ter hkrati potrošnikom in državljanom nuditi praktične in uporabnikom prijazne načine dostopa do kakovostne mediacije v celotni EU. Poročevalka upa, da bo Svet zavzel razumno stališče glede koristi mediacije in da bodo države članice direktivo izvajale tudi v domačih primerih.

Poročevalka ob koncu še dodaja, da bo pobuda služila oglaševanju in spodbujanju mediacije kot alternativnega načina dostopa do pravice in ponudila okvir za skupna pravila, ki so ravno prav čvrsta, da ščitijo interese strank in hkrati omogočajo rojevanje tržno usmerjenih rešitev.

MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (23.6.2005)

za Odbor za pravne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah
(KOM(2004)-0718 – C6‑0154/2004 – 2004/0251(COD))

Pripravljavec osnutka: Johannes Blokland

SHORT JUSTIFICATION

The European Council has repeatedly stressed the importance of alternative methods of resolving disputes. In 2000 the Council approved alternative methods of settling disputes under civil and commercial law. Article III-269(2)(g) of the draft Treaty establishing a Constitution for Europe explicitly lists alternative methods of dispute settlement among the powers of the Community and makes the development of alternative methods of dispute settlement an objective.

If developing alternative methods of dispute settlement is an objective, restraint must be exercised in adopting legislation on the subject. New legislation will restrict the development of an alternative to legal proceedings.

The draftsman's view

The draftsman considers that the Commission's arguments are insufficiently clear to justify a directive on mediation. He therefore proposes that the directive should apply only to international cases. This will avoid hampering the development of mediation as an alternative to legal proceedings in the Member States. Experiments with mediation would then have to comply with the requirements of the directive. The development of alternative methods of dispute settlement is on the agenda of Ministries of Home Affairs in several Member States, and Justice Ministries are also interested in it.

The definitions provided by the Commission in Article 2 are too broad. It is necessary to limit them so that mediation cannot be abused. The draftsman therefore opts, in line with the guidelines of international mediators' organisations, to require a mediation agreement to be concluded in writing and to have mediation conducted by a neutral mediation expert.

In addition to defining the quality of mediation, it is necessary to provide for an independent complaints procedure and independent disciplinary rules. If mediation is to become a fully-fledged alternative to legal proceedings, such instruments are essential.

Confidentiality is a feature of mediation. Article 6 links the requirements of confidentiality of the mediation to the possible bringing of a court action. In the draftsman's view, the confidentiality of mediation should also be mentioned in the heading. Moreover, not only statements and admissions during mediation should be treated as confidential. Behaviour displayed during mediation is also seen by experts as constituting evidence for proceedings. It is desirable to insert this in the directive.

The development of mediation in the Member States currently would not benefit from legislation. In amended form, this directive could help to generate confidence in mediation as an alternative to court action in international disputes.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za pravne zadeve, kot pristojni odbor, da vključi v poročilo naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija[1]Predlogi sprememb Parlamenta

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 10

(10) Mediacija se ne bi smela šteti kot slabša možnost od sodnih postopkov v smislu, da je doseganje poravnav odvisno od dobre volje strank. Zato je treba zagotoviti, da vse države članice zagotovijo postopek, s katerim lahko sodišče ali javna oblast potrdi poravnavo s sodbo, sklepom ali javnim pooblastilom.

(10) Mediacija se ne bi smela šteti kot slabša možnost od sodnih postopkov v smislu, da je doseganje poravnav odvisno od dobre volje strank. Zato je treba zagotoviti, da vse države članice zagotovijo postopek, s katerim lahko sodišče ali javna oblast potrdi poravnavo s sodbo, sklepom ali javnim pooblastilom, če zakonodaja na področju civilnega in gospodarskega prava tega ne določa.

Obrazložitev

V nekaterih državah članicah je sporazum, dosežen s poravnavo, pravno veljaven brez katere koli sodne odločbe ali javne listine. Zato je nezaželeno prisiliti vse države članice k sprejetju tega postopka.

Predlog spremembe 2

Člen 1, odstavek 1

1. Cilj te direktive je olajšati dostop do reševanja sporov s spodbujanjem uporabe mediacije in zagotavljanjem trdnega odnosa med mediacijo in sodnimi postopki.

1. Cilj te direktive je olajšati dostop do reševanja sporov s spodbujanjem prostovoljne uporabe mediacije strank in zagotavljanjem trdnega odnosa med mediacijo in sodnimi postopki.

Obrazložitev

La spécificité de la médiation tient dans l'accord volontaire entre les deux parties, elle doit être précisée.

Predlog spremembe 3

Člen 2, točka (a), alinea 1

(a) „mediacija“ pomeni vsak postopek, kakor koli imenovan ali naveden, kjer dvema ali več strankam v sporu pri doseganju sporazuma o reševanju spora pomaga tretja stranka, in ne glede na to, ali postopek začnejo stranke, jim ga je predlagalo ali odredilo sodišče ali ga predpisuje nacionalna zakonodaja države članice.

 

(a) „mediacija“ pomeni postopek, kakor koli imenovan ali naveden, kjer dve ali več strank v sporu namerava doseči sporazum o reševanju njihovega spora s pomočjo posrednika. Ta postopek lahko začnejo stranke, jim ga predlaga ali odredi sodišče s soglasjem strank ali v skladu z obveznostjo, določeno v nacionalni zakonodaji države članice.

Obrazložitev

Cette définition précise que le but de la médiation est de tenter de parvenir à un accord par l'intermédiaire d'un médiateur qui n'a pas vocation à assister les parties. Elle précise en outre que le processus de médiation nécessite toujours l'accord des parties. Il s'agit d'une condition tout à fait essentielle de son succès.

Predlog spremembe 4

Člen 3, odstavek 1

1. Sodišče, na katerem, je vložena tožba lahko, če je primerno in ob upoštevanju vseh okoliščin primera, povabi stranke, da za rešitev spora uporabijo mediacijo. Sodišče lahko v vsakem primeru zahteva, da se stranki udeležita informacijskega sestanka o uporabi mediacije.

1. Sodišče, na katerem, je vložena tožba lahko, če je primerno in ob upoštevanju vseh okoliščin primera, povabi stranke, da za rešitev spora uporabijo mediacijo. Sodišče lahko zahteva, da se stranki udeležita informacijskega sestanka o uporabi mediacije.

Obrazložitev

Opredelitev v izvirnem besedilu presega meje okvira za določanje značaja predloga direktive in krši načelo subsidiarnosti v zvezi s sodišči. Ta predlog spremembe pušča odprto možnost za oblikovanje napotnic.

Predlog spremembe 5

Člen 4, odstavek 2

2. Države članice podpirajo in spodbujajo izobraževanje mediatorjev, da bi zagotovile v sporu, da izberejo mediatorja, ki bo lahko učinkovito vodil mediacijo na način, ki ga stranke pričakujejo.

2. Države članice podpirajo in spodbujajo izobraževanje mediatorjev, da bi zagotovile v sporu, da izberejo mediatorja, ki bo lahko vodil mediacijo učinkovito na odgovoren način in v skladu z upravičenimi pričakovanji strank.

Obrazložitev

Mogoče je, da lahko stranke v poravnalni postopek vstopijo s popolnoma nasprotnimi pričakovanji. Zato je treba za pripravo tega merila besedilo spremeniti.

Predlog spremembe 6

Člen 6, naslov

Dopustnost dokazov v civilnih sodnih postopkih

Zaupnost postopka mediacije

Obrazložitev

V tem členu je treba poudariti zaupnost poravnalnega postopka. Zato se med mediacijo pridobljeni podatki ne morejo navesti kot dokaz v sodnih postopkih. To velja tudi za upravne sodne postopke in ni omejeno na civilne postopke. Predlog spremembe naslova velja za oba.

Predlog spremembe 7

Člen 6, odstavek 1, točka (a)

(a) povabilo s strani stranke k vključitvi v mediacijo ali dejstvo, da je bila stranka pripravljena sodelovati pri mediaciji;

črtano

Obrazložitev

Povabilo ali ponudba s strani stranke h končanju spora z mediacijo ne sme biti vključena v določbe o zaupnosti mediacije.

POSTOPEK

Naslov

Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah

Referenčni dokumenti

KOM (2004)0718 – C6‑0154/2004 – 2004/0251(COD)

Pristojni odbor

JURI

Odbori, zaprošeni za mnenje
  Datum razglasitve na zasedanju

LIBE A
27.10.2004

Okrepljeno sodelovanje

 

Pripravljavec (-ka) osnutka              Datum imenovanja

Johannes Blokland

21.2.2005

Obravnava v odboru

26.5.2005

21.6.2005

 

 

 

Datum sprejetja sprememb

21.6.2005

Izid končnega glasovanja

za:

proti:

vzdržani:

44

0

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Alexander Nuno Alvaro, Edit Bauer, Johannes Blokland, Mihael Brejc, Kathalijne Maria Buitenweg, Michael Cashman, Jean-Marie Cavada, Charlotte Cederschiöld, Carlos Coelho, Fausto Correia, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Rosa Díez González, Antoine Duquesne, Kinga Gál, Lívia Járóka, Ewa Klamt, Magda Kósáné Kovács, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Barbara Kudrycka, Stavros Lambrinidis, Henrik Lax, Sarah Ludford, Helmuth Markov, Edith Mastenbroek, Jaime Mayor Oreja, Claude Moraes, Hartmut Nassauer, Bogdan Pęk, Martine Roure, Michele Santoro, Inger Segelström, Manfred Weber, Stefano Zappala, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Richard Corbett, Panayiotis Demetriou, Jeanine Hennis-Plasschaert, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jean Lambert, Bill Newton Dunn, Marie-Line Reynaud, Agnes Schierhuber, Kyriacos Triantaphyllides

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju v skladu s členom 178(2)

Richard James Ashworth, Helmuth Markov, Manolis Mavrommatis, Frédérique Ries, John Whittaker

  • [1]  Še neobjavljeno v UL.

POSTOPEK

Naslov

Mediacija v civilnih in gospodarskih zadevah

Referenčni dokumenti

KOM (2004)0718 – C6‑0154/2004 – 2004/0251(COD)

Datum predložitve EP

22.10.2004

Pristojni odbor
  Datum razglasitve na zasedanju

JURI
27.10.2004

Odbori, zaprošeni za mnenje
  Datum razglasitve na zasedanju

LIBE
27.10.2004

 

 

 

Poročevalec/-ka
  Datum imenovanja

Arlene McCarthy
24.11.2004

 

 

Obravnava v odboru

21.6.2005

13.9.2005

31.1.2006

20.4.2006

 

11.9.2006

3.10.2006

 

 

Datum sprejetja

20.3.2007

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marek Aleksander Czarnecki, Cristian Dumitrescu, Monica Frassoni, Giuseppe Gargani, Klaus-Heiner Lehne, Katalin Lévai, Antonio Masip Hidalgo, Hans-Peter Mayer, Manuel Medina Ortega, Hartmut Nassauer, Aloyzas Sakalas, Francesco Enrico Speroni, Rainer Wieland, Jaroslav Zvěřina, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Mogens N.J. Camre, Nicole Fontaine, Janelly Fourtou, Jean-Paul Gauzès, Kurt Lechner, Eva Lichtenberger, Arlene McCarthy, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Michel Rocard, Gabriele Stauner, József Szájer, Jacques Toubon

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Toine Manders