POROČILO o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU

20.9.2007 - (KOM(2005)0391 – C6‑0266/2005 – 2005/0167(COD)) - ***I

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Manfred Weber

Postopek : 2005/0167(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A6-0339/2007
Predložena besedila :
A6-0339/2007
Sprejeta besedila :

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU

(KOM(2005)0391 – C6‑0266/2005 – 2005/0167(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0391)[1],

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 63(3)(b) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6‑0266/2005),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenj Odbora za zunanje zadeve ter Odbora za razvoj (A6‑0339/2007),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga KomisijaPredlogi sprememb Parlamenta

Predlog spremembe 1

Navedba sklicevanja 1 a (novo)

.

Ob upoštevanju 20 smernic o prisilnem vračanju, ki jih je Odbor ministrov Sveta Evrope sprejel 4. maja 2005 (CM(2005)40),

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava -1 (novo)

 

(-1) Evropski svet v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 je uvedel skladen pristop na področju priseljevanja in azila, ki se skupaj ukvarja z oblikovanjem skupnega azilnega sistema, politiko zakonitega priseljevanja in bojem proti nezakonitemu priseljevanju.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava -1 a (novo)

 

(-1a) Da bi olajšali postopek vračanja, se poudari potreba po dvostranskih in večstranskih sporazumih o ponovnem sprejemu med EU in tretjimi državami.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 1 a (novo)

 

 

(1a) Priznava se, da so države legitimno upravičene do vračanja ljudi. Predpogoj za takšno domnevo je, da so vzpostavljeni pravični in učinkoviti azilni sistemi, ki v celoti upoštevajo načelo nevračanja.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 1 b (novo)

 

(1b) V skladu s členom 33 ženevske konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951 države članice na nikakršen način ne izženejo ali vrnejo begunca na meje ozemelj, kjer bi bila njegovo življenje ali svoboda ogrožena. Načelo nevračanja se uporablja tudi za osebe, ki so nameščene v tranzitnih območjih.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 2 a (novo)

 

(2a) Mednarodno sodelovanje z državami izvora na vseh ravneh postopka vračanja je predpogoj za doseganje trajnega vračanja.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 2 b (novo)

 

(2b) Sodelovanje med institucijami, ki sodelujejo na vseh stopnjah postopka vračanja, ter izmenjava in spodbujanje najboljših praks spremljajo izvajanje te direktive in zagotavljajo evropsko dodano vrednost.

Predlog spremembe 8

Uvodna izjava 4

(4) Države članice bi morale zagotoviti, da se pri zaključku nezakonitega bivanja ukrepi izvedejo na podlagi poštenih in transparentnih postopkov.

(4) Države članice bi morale zagotoviti, da se pri zaključku nezakonitega bivanja državljana tretje države v EU ukrepi izvedejo na podlagi poštenih in transparentnih postopkov; v skladu s splošnimi načeli zakonodaje EU bi se morale odločitve, sprejete v okviru te direktive, sprejemati na podlagi odločanja od primera do primera in bi morale upoštevati posamična in objektivna merila.

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 6

(6) Kjer ni razlogov, zaradi katerih bi lahko verjeli, da bi to spodkopalo namen postopka vračanja, se daje prednost prostovoljnemu vračanju pred prisilnim vračanjem, zagotoviti pa se mora tudi obdobje za prostovoljni odhod.

 

(6) Prostovoljnemu vračanju se daje prednost pred prisilnim vračanjem, zagotoviti pa se mora tudi obdobje za prostovoljni odhod.

Obrazložitev

Besedilo ni jasno, predvidevati pa bi moralo predvsem prostovoljno vračanje.

Predlog spremembe 10

Uvodna izjava 11

(11) Uporaba začasne omejitve prostosti bi morala biti omejena in povezana z načelom sorazmernosti. Začasna omejitev prostosti bi se morala uporabiti samo, če je nujno, da se prepreči tveganje pobega in če uporaba manj strogih prisilnih ukrepov ni zadostna.

(11) Uporaba pridržanja bi morala biti omejena in povezana z načelom sorazmernosti. Pridržanje bi se moralo uporabiti samo, če je nujno, da se prepreči tveganje pobega in če uporaba manj strogih prisilnih ukrepov ni zadostna.

 

(Ta sprememba velja za celotno besedilo.)

Obrazložitev

Prav je, da "začasno omejitev prostosti" poimenujemo z besedo, ki odraža resnično stanje, in odkrito rečemo "pridržanje", saj dejansko gre za odvzem prostosti, ki lahko traja do šest mesecev, zaradi česar težko rečemo, da je začasno. Predlog za spremembo v izrazju velja za celotno poglavje IV.

Predlog spremembe 11

Uvodna izjava 11 a (novo)

 

(11a) Upoštevati bi bilo treba vse možnosti, s katerimi se državljanu tretje države, ki mu je začasno omejena prostost, ponudi perspektiva ali koristna zaposlitev.

Obrazložitev

Za povratnika najkoristnejšo možnost se šteje priložnost, da med začasno omejitvijo prostosti uporabi čas, ki ga ima na voljo, za izobraževanje, koristno zaposlitev ali kakršno koli drugačno dejavnost. Ta določba je pomembna tudi za zmanjševanje stopnje napadalnosti in za spodbujanje možnosti uspešnega vračanja.

Predlog spremembe 12

Člen 1

Ta direktiva določa skupne standarde in postopke za uporabo v državah članicah za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, v skladu s temeljnimi pravicami kot splošnimi načeli prava Skupnosti in mednarodnega prava, vključno z obveznostmi, ki se nanašajo na zaščito beguncev in človekove pravice.

Ta direktiva določa skupne standarde in postopke za uporabo v državah članicah za vračanje državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za zakonito bivanje v EU, v skladu s temeljnimi pravicami kot splošnimi načeli prava Skupnosti in mednarodnega prava, vključno z obveznostmi, ki se nanašajo na zaščito beguncev in človekove pravice.

Predlog spremembe 13

Člen 2, odstavek 1, točka (b)

(b) ki drugače nezakonito prebivajo na ozemlju države članice.

(b) ki zaradi drugih razlogov ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za zakonito bivanje na ozemlju države članice.

Predlog spremembe 14

Člen 2, odstavek 2

2. Države članice se lahko odločijo, da ne uporabijo te direktive za državljane tretjih držav, za katere se je zavrnil vstop na tranzitno območje države članice. Vendar morajo zagotoviti, da obravnava in raven zaščite takšnih državljanov tretjih držav nista manj ugodni, kot sta določeni v členih 8, 10, 13 in 15.

2. Države članice se lahko odločijo, da ne uporabijo te direktive za državljane tretjih držav, za katere se je zavrnil vstop na mejno ali tranzitno območje države članice v skladu s členom 35 Direktive Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah1. Vendar morajo zagotoviti, da obravnava in raven zaščite takšnih državljanov tretjih držav nista manj ugodni, kot sta določeni v členih 8, 10, 13 in 15 te direktive.

_______________________

1 UL L 326, 13.12.2005, str. 13.

Predlog spremembe 15

Člen 2, odstavek 3 a (novo)

 

3a. Ta direktiva ne posega v prepovedi ponovnega vstopa, ki so bile izdane pred začetkom njene veljavnosti.

Predlog spremembe 16

Člen 3, točka (a a) (novo)

 

(aa) „tranzitno območje“ pomeni jasno določeno in omejeno območje, ki se nahaja na letališču, v pristanišču ali ob zunanji kopenski meji na ozemlju države članice, kjer je začasno nameščen državljan tretje države, ki ni prečkal mejnega nadzora in še ni prešel kontrolne točke, dokler pristojni organi zadevne države članice ne sprejmejo odločitev glede njegovega vstopa ali zavrnitve vstopa na ozemlje te države;

Predlog spremembe 17

Člen 3, točka (b)

(b) „nezakonito bivanje“ pomeni prisotnost državljana tretje države na ozemlju države članice, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za bivanje ali prebivališče v zadevni državi članici;

(b) „nezakonito bivanje“ pomeni prisotnost državljanov tretje države na ozemlju države članice, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za zakonito bivanje v zadevni državi članici;

Predlog spremembe 18

Člen 3, točka (c)

(c) „vrnitev“ pomeni proces vračanja v državo izvora, tranzita ali drugo tretjo državo zadevne osebe, naj bo prostovoljno ali prisilno;

(c) „vrnitev“ pomeni proces vračanja v državo izvora ali v državo tranzita, v kateri ima državljan tretje države vzpostavljene trdne vezi;

Predlog spremembe 19

Člen 3, točka (g a) (novo)

 

(ga) „tveganje pobega“ pomeni obstoj resnih razlogov, opredeljenih s posamičnimi in objektivnimi merili, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da bi državljan tretje države, za katerega že velja odločitev o vrnitvi ali odredba o odstranitvi, lahko pobegnil;

 

o tveganju pobega se ne sklepa samodejno že zgolj iz dejstva, da državljan tretje države nezakonito prebiva na ozemlju države članice;

Predlog spremembe 20

Člen 3, točka (g b) (novo)

 

(gb) „objekti začasne omejitve prostosti“ pomeni posebne objekte, v katerih je začasno omejena prostost državljanom tretjih držav, za katere velja ali bo veljala odločitev o vrnitvi ali odredbo o odstranitvi, da bi jim preprečili pobeg med pripravami na njihovo odstranitev;

Predlog spremembe 21

Člen 3, točka (g c) (novo)

 

(gc) „ranljive osebe“ pomeni mladoletnike, mladoletnike brez spremstva, invalidne osebe, starejše ljudi, nosečnice, samohranilce z mladoletnimi otroki in osebe, ki so bile izpostavljene mučenju, posilstvu ali drugim resnim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja.

Obrazložitev

Prav je, da se določilom predloga doda opredelitev pojma „ranljivih oseb“. Tukaj je povzeta opredelitev iz člena 17.1 Direktive Sveta 2003/9/ES o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil.

Predlog spremembe 22

Člen 5 naslov

Družinska razmerja in največje koristi otroka

Nevračanje, družinska razmerja, največje koristi otroka in zdravstveno stanje

Predlog spremembe 23

Člen 5

Pri izvajanju te direktive države članice upoštevajo naravo in trdnost družinskih razmerij državljanov tretje države, trajanje njihovega bivanja v državi članici ter obstoj družinskih, kulturnih in socialnih vezi z njihovo državo izvora. Upoštevajo tudi največje koristi otroka v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989.

Pri izvajanju te direktive države članice upoštevajo:

 

(a) načelo nevračanja;

 

(b) družinska razmerja, v skladu s členom 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kar zadeva naravo in trdnost družinskih razmerij državljanov tretjih držav ter obstoj družinskih vezi z njihovo državo izvora in trajanje njihovega bivanja v državi članici; proti družinam z enim ali več mladoletniki se ne bi smel izvajati noben prisilni ukrep in zanje imajo druge možnosti prednost pred začasno omejitvijo prostosti;

 

(c) največje koristi otroka: interese otroka varuje ustrezna enota socialne službe ali odvetnik, ki se imenuje najpozneje do trenutka, ko se izda odredba o začasni omejitvi prostosti ali odstranitvi; mladoletnikov brez spremstva se ne bi smelo odstraniti ali pripreti; ta točka se ne uporablja za obsojene storilce kaznivega dejanja;

 

(d) zdravstveno stanje: Države članice osebi s hudo boleznijo izdajo nevezano dovoljenje za bivanje ali drugačno dovoljenje, ki podeljuje pravico do bivanja, da ji omogočijo ustrezen dostop do zdravstvenega varstva, razen, če je mogoče dokazati, da zadevna oseba lahko dobi ustrezno zdravniško oskrbo in zdravstveno varstvo v svoji državi izvora.

Predlog spremembe 24

Člen 6, odstavek 1

1. Države članice izdajo odločitev o vrnitvi vsakemu državljanu tretje države, ki nezakonito prebiva na njihovem ozemlju.

1. 1. Države članice, brez poseganja v izjeme, predvidene v odstavkih 1a, 4 in 5, izdajo odločitev o vrnitvi vsakemu državljanu tretje države, ki nezakonito prebiva na njihovem ozemlju.

Predlog spremembe 25

Člen 6, odstavek 1 a (novo)

 

1a. Od državljana tretje države, ki nezakonito prebiva na ozemlju države članice in ima veljavno dovoljenje za bivanje ali drugo dovoljenje, ki ponuja pravico do bivanja in ga je izdala druga država članica, se zahteva, da nemudoma odide na ozemlje te države članice. V takšnem primeru se države članice lahko vzdržijo izdajanja odločitve o vrnitvi.

Predlog spremembe 26

Člen 6, odstavek 2

2. Odločitev o vrnitvi omogoča ustrezno obdobje do štirih tednov za prostovoljni odhod, razen če obstajajo razlogi, zaradi katerih bi lahko verjeli, da lahko zadevna oseba v takšnem obdobju pobegne. V tem obdobju se lahko naložijo določene obveznosti, ki so namenjene preprečevanju tveganja pobega, kot so redno javljanje organom, vloga finančne garancije, predložitev dokumentov ali obveznost zadrževanja na določenem mestu.

2. Odločitev o vrnitvi načeloma omogoča ustrezno obdobje vsaj štirih tednov za prostovoljni odhod, razen če ima pristojni upravni ali sodni organ objektivne razloge, zaradi katerih bi lahko verjeli, da lahko zadevna oseba v takšnem obdobju pobegne ali da takšna oseba predstavlja grožnjo za javni red, javno varnost ali nacionalno varnost.

 

Države članice lahko obdobje za prostovoljni odhod podaljšajo za ustrezno obdobje ali se vzdržijo določitve kakršne koli časovne omejitve, pri čemer upoštevajo posebne okoliščine v posameznem primeru.

 

V tem obdobju se lahko naložijo določene obveznosti, ki so namenjene preprečevanju tveganja pobega, kot so redno javljanje organom, vloga finančne garancije, predložitev dokumentov ali obveznost zadrževanja na določenem mestu. Za zagotavljanje dejanskega vračanja, države članice zagotovijo gmotno pomoč in svetovanje, ki sledita sklepu, sprejetemu v skladu z nacionalno zakonodajo, z odločanjem od primera do primera.

Predlog spremembe 27

Člen 6, odstavek 2 a (novo)

 

2a. Osebe, za katere pred odločitvijo o vrnitvi veljajo ugodnosti iz direktive 2003/9/ES, bi morale imeti še naprej možnost izkoriščati vse pogoje sprejema, do katerih so upravičene na osnovi te direktive.

Obrazložitev

Predlog spremembe je podoben predlogoma sprememb 112 in 113 s ciljem spodbuditi prostovoljno vračanje.

Predlog spremembe 28

Člen 6, odstavek 4

4. Če za države članice veljajo obveznosti, ki izhajajo iz temeljnih pravic, ki izvirajo zlasti iz Evropske konvencije o človekovih pravicah, kot je pravica do nevračanja, pravica do izobraževanja in pravica do enotnosti družine, se odločitev o vrnitvi ne izda. Če je bila odločitev o vrnitvi že izdana, se prekliče.

4. Države članice se lahko kadar koli odločijo za izdajo nevezanega dovoljenja za bivanje ali drugačnega dovoljenja, ki zaradi sočutja, humanitarnih ali drugih razlogov omogoča pravico do bivanja državljanu tretje države, ki nezakonito prebiva na njihovem ozemlju. V tem primeru se ne izda odločitev o vrnitvi, če pa je že bila izdana, se prekliče. Države članice bi morale o vsakem tovrstnem preklicu sporočiti preko vzajemnega informacijskega mehanizma, ki je predviden v Odločbi Sveta 2006/688/ES z dne 5. oktobra 2006 o vzpostavitvi mehanizma vzajemnega obveščanja glede ukrepov držav članic na področjih azila in priseljevanja1.

__________________

1 UL L 283, 14.10.2006, str. 40.

Predlog spremembe 29

Člen 6, odstavek 5

5. Države članice se lahko kadar koli odločijo za izdajo nevezanega dovoljenja za bivanje ali za drugačno dovoljenje, ki zaradi sočutja, humanitarnih razlogov ali drugih razlogov omogoča pravico do bivanja državljanu tretje države, ki nezakonito prebiva na njihovem ozemlju. V tem primeru se odločitev o vrnitvi ne izda, če pa je že bila izdana, se prekliče.

5. Če je državljan tretje države, ki nezakonito prebiva na ozemlju države članice, vključen v še nedokončan postopek za obnovitev njegovega dovoljenja za bivanje ali katerega koli drugega dovoljenja, ki ponuja pravico do bivanja, se država članica vzdrži izdajanja odločitve o vrnitvi, dokler postopek ni zaključen.

Predlog spremembe 30

Člen 6, odstavek 5, pododstavek 1 a (novo)

 

Če država članica izda državljanu tretje države dovoljenje, le-to velja samo na ozemlju te države članice.

Predlog spremembe 31

Člen 6, odstavek 6

6. Države članice se vzdržijo izdajanja odločitve o vrnitvi, če ima državljan tretje države, ki nezakonito prebiva na njihovem ozemlju, veljavno dovoljenje za bivanje, ki ga je izdala druga država članica, ter se zadevna oseba prostovoljno vrne na ozemlje zadevne države članice.

(črtano)

Predlog spremembe 32

Člen 6, odstavek 8

8. Če je državljan tretje države, ki nezakonito prebiva na ozemlju držav članic, vključen v še nedokončan postopek za izdajo njegovega dovoljenja za bivanje ali katerega koli drugega dovoljenja, ki ponuja pravico do bivanja, se države članice lahko vzdržijo izdajanja odločitve o vrnitvi, dokler se postopek ne zaključi.

8. Če je državljan tretje države, ki nezakonito prebiva na ozemlju držav članic, vključen v še nedokončan postopek za izdajo njegovega dovoljenja za bivanje ali katerega koli drugega dovoljenja, ki ponuja pravico do bivanja, se države članice vzdržijo izdajanja odločitve o vrnitvi, dokler se postopek ne zaključi.

Obrazložitev

Zdi se normalno in umestno, da se odločitev o vrnitvi ne izda, dokler ni zaključen postopek v zvezi s prošnjo za pridobitev dovoljenja za bivanje ali azil. To naj bi ne bila zgolj možnost, s katero razpolagajo države, ampak prej pravilo.

Predlog spremembe 33

Člen 7, odstavek 1

1. Države članice izdajo odredbo o odstranitvi, ki se nanaša na državljana tretje države, za katerega velja odločitev o vrnitvi, če obstaja tveganje pobega ali če obveznost glede vračanja ni bila izpolnjena v obdobju prostovoljnega odhoda, zagotovljenega v skladu s členom 6(2).

1. Države članice izdajo odredbo o odstranitvi, ki se nanaša na državljana tretje države, za katerega velja odločitev o vrnitvi, če obdobje za prostovoljni odhod ni bilo odobreno, ker bi lahko zadevna oseba pobegnila ali predstavlja grožnjo za javno varnost, javni red ali nacionalno varnost, ali če obveznost glede vračanja ni bila izpolnjena v obdobju prostovoljnega odhoda, zagotovljenega v skladu s členom 6(2).

Predlog spremembe 34

Člen 7, odstavek 2

2. Odredba o odstranitvi podrobneje določi trajanje odložitve, v kateri se izvrši odstranitev, in državo vračanja.

2. Država članica lahko skupaj z odločitvijo o vrnitvi izda odredbo o odstranitvi, ki se nanaša na državljana tretje države, za katerega velja odločitev o vrnitvi. Če je država članica odobrila obdobje za prostovoljni odhod v skladu s členom 6(2), se lahko odredba o odstranitvi izvrši šele ob izteku tega obdobja.

Predlog spremembe 35

Člen 7, odstavek 3

3. Odredba o odstranitvi se izda kot ločen zakon ali odločba, ali pa skupaj z odločitvijo o vrnitvi.

3. Država članica, ki ne sledi postopku, določenemu v odstavku 2, izda odredbo o odstranitvi kot ločen akt ali odločbo.

Predlog spremembe 36

Člen 8, odstavek 2, točka (a)

(a) nezmožnost državljana tretje države za potovanje ali za prevoz v državo vračanja zaradi njegovega ali njenega fizičnega ali duševnega stanja;

(a) nezmožnost državljana tretje države za potovanje ali za prevoz v državo vračanja zaradi njegovega ali njenega fizičnega ali duševnega stanja, in sicer po zdravniškem pregledu;

Obrazložitev

Le usposobljen zdravnik lahko poda mnenje, ali je državljan tretje države zaradi fizičnega ali duševnega stanja nezmožen potovanja ali prevoza. Takšna odločitev ne more biti le upravna.

Predlog spremembe 37

Člen 8, odstavek 2, točka (c a) (novo)

 

(ca) obstajajo resni razlogi, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da bi odstranitev privedla do kolektivnega izgona, kar bi bilo v nasprotju s členom 4 protokola 4 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki prepoveduje kolektivni izgon tujcev.

Obrazložitev

Predlog spremembe poskuša preprečiti vsakršno kršitev človekovih pravic, navedenih v evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic, v primerih skupnih odstranitev. Kot je v svoji sodbi o zadevi Conka z dne 5. februarja 2002 odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice, ne zadostuje dejstvo, da se je položaj osebe obravnaval posamično. Upoštevati bi bilo treba tudi način, na katerega se odstranitev izvrši (pozornost javnosti, večje število zadevnih oseb enake narodnosti, stereotipne odločitve itd.), s čimer se zagotovi, da odstranitev ne bo privedla do kolektivnega izgona. V primeru dvoma je treba odstranitev preložiti.

Predlog spremembe 38

Člen 9, odstavek 1, pododstavek 1

1. Odredbe o odstranitvi vsebujejo prepoved ponovnega vstopa, ki traja največ 5 let.

1. Odredbe o odstranitvi lahko vsebujejo prepoved ponovnega vstopa, ki traja največ 5 let.

Predlog spremembe 39

Člen 9, odstavek 2, pododstavek 1, točka (d) in pododstavek 2

(d) zadevni državljan tretje države predstavlja grožnjo javnemu redu ali javni varnosti.

(d) zadevni državljan tretje države predstavlja dokazano grožnjo javnemu redu, javni varnosti ali nacionalni varnosti.

Če zadevni državljan tretje države predstavlja resno grožnjo javnemu redu ali javni varnosti, se lahko prepoved ponovnega vstopa izda za obdobje, ki presega 5 let.

Če zadevni državljan tretje države predstavlja dokazano resno grožnjo javnemu redu, javni varnosti ali nacionalni varnosti, se lahko prepoved ponovnega vstopa izda za obdobje, ki presega 5 let.

Predlog spremembe 40

Člen 9, odstavek 3, uvodni del

3. Prepoved ponovnega vstopa se lahko prekliče, zlasti ko:

3. Prepoved ponovnega vstopa se lahko prekliče kadarkoli, zlasti ko:

Predlog spremembe 41

Člen 9, odstavek 3, točka (ba) (novo)

 

(ba) je življenje zadevnega državljana tretje države ogroženo zaradi spremenjenih razmer v državi vrnitve in mu grozi pregon;

preklic, ki ga izda ena država članica, ima učinek na celotnem ozemlju Evropske unije.

Obrazložitev

Če bi odpravo prepovedi ponovnega vstopa izrecno povezali s stroški, nastalimi v postopku vračanja, bi to lahko privedlo do neupravičene pozitivne diskriminacije v prid osebam, ki imajo največ sredstev, torej v prid dobičkonosnim mrežam tihotapcev.

Zahtevo za preklic prepovedi ponovnega vstopa naj bi bilo mogoče vložiti na meji in na diplomatskih predstavništvih v tujini, pri čemer se upošteva ocena položaja zadevne osebe v državi vrnitve.

Predlog spremembe 42

Člen 9, odstavek 3, točka (c)

(c) je zadevni državljan tretje države povrnil vse stroške svojega prejšnjega postopka vračanja.

(črtano)

Predlog spremembe 43

Člen 9, odstavek 3, pododstavek 1a (novo)

 

Prepoved ponovnega vstopa se lahko prekliče tudi, če obstajajo drugi pozitivni razlogi za njen preklic.

Predlog spremembe 44

Člen 9, odstavek 4

4. Prepoved ponovnega vstopa se lahko odloži izjemoma ali začasno v ustreznih posameznih primerih.

4. Prepoved ponovnega vstopa se lahko odloži izjemoma ali začasno ali se v celoti razveljavi v ustreznih posameznih primerih.

Predlog spremembe 45

Člen 9, odstavek 5

5. Odstavki 1 do 4 se uporabljajo brez vpliva na pravico do iskanja azila v eni izmed držav članic.

5. Odstavki 1 do 4 se uporabljajo brez vpliva na pravico do iskanja azila ali mednarodne zaščite v eni izmed držav članic.

Predlog spremembe 46

Člen 9, odstavek 5 a (novo)

 

5a. V primeru humanitarne nesreče se lahko umakne prepoved ponovnega vstopa za skupino ljudi ali regijo v skladu z ustreznim sklepom Sveta.

Obrazložitev

V primeru humanitarne nesreče je jasno, da je izvajanje umika prepovedi ponovnega vstopa predolgo in neizvedljivo. Zaradi tega je Svet odločil, da je v primeru humanitarne nesreče prepoved ponovnega vstopa avtomatično umaknjena.

Predlog spremembe 47

Člen 10, odstavek 1

1. V primerih, ko države članice uporabijo prisilne ukrepe za izvajanje odstranitve državljana tretje države, ki se upira odstranitvi, so takšni ukrepi sorazmerni in ne prekoračujejo primerne uporabe sile. Izvajajo se v skladu s temeljnimi pravicami in z ustreznim spoštovanjem dostojanstva zadevnega državljana tretje države.

1. V primerih, ko so države članice v skrajni sili obvezane uporabiti prisilne ukrepe za izvajanje odstranitve državljana tretje države, ki se upira odstranitvi, so takšni ukrepi sorazmerni in ne prekoračujejo primerne uporabe sile. V največjo korist državljana tretje države, ki je v postopku odstranitve, in varnostnikov, ki odstranitev izvajajo, se takšni prislini ukrepi izvajajo v skladu s temeljnimi pravicami in z ustreznim spoštovanjem dostojanstva zadevnega državljana tretje države ter 20 smernicami o prisilnem vračanju, ki jih je Odbor ministrov Sveta Evrope sprejel 4. maja 2005. Omogočen bi moral biti neodvisen nadzor teh postopkov. Pri odstranitvi ranljivih oseb bi se bilo treba izogibati uporabi prisilnih ukrepov.

Predlog spremembe 48

Člen 10, odstavek 2 a (novo)

 

2a. Države članice zagotovijo, da so primerne mednarodne in nevladne organizacije vključene pri postopkih odstranitve, da se zagotovi spoštovanje ustreznih pravnih postopkov.

Obrazložitev

V celoten proces postopka vračanja je treba vključiti nevladne organizacije, da se tako zagotovi primeren postopek in se najbolj koristi povratniku.

Predlog spremembe 49

Člen 11, odstavek 1, pododstavek 2

Države članice zagotovijo, da se v odločitvi in/ali v odredbi navedejo dejanski in pravni razlogi in da se zadevni državljan tretje države pisno obvesti o razpoložljivih pravnih sredstvih.

Države članice zagotovijo, da se v odločitvi in/ali v odredbi navedejo dejanski in pravni razlogi in da se zadevni državljan tretje države pisno obvesti o razpoložljivih pravnih sredstvih v jeziku, ki ga državljan tretje države razume ali se zanj lahko smiselno domneva, da ga razume.

Predlog spremembe 50

Člen 11, odstavek 2

2. Države članice na zahtevo v jeziku, za katerega se lahko smiselno domneva, da ga državljan tretje države razume, zagotovijo pisni ali ustni prevod glavnih elementov odločitve o vrnitvi in/ali odredbe o odstranitvi.

2. Države članice v jeziku, ki ga državljan tretje države razume ali se zanj smiselno sklepa, da ga razume, zagotovijo pisni ali ustni prevod glavnih elementov odločitve o vrnitvi in/ali odredbe o odstranitvi.

Predlog spremembe 51

Člen 12, odstavek 1

1. Države članice zagotovijo, da ima zadevni državljan tretje države pravico do učinkovitega pravnega sredstva, da se pritoži pred sodiščem ali da zagotovi pregled odločitve o vrnitvi in/ali odredbe o odstranitvi.

1. Države članice zagotovijo, da ima zadevni državljan tretje države pravico do učinkovitega pravnega sredstva, da se pritoži pred sodiščem ali da zagotovi pregled odločitve o vrnitvi, odredbe o odstranitvi, začasne omejitve prostosti ali prepovedi ponovnega vstopa.

Obrazložitev

Vsaka oseba, ki so jo pridrži, mora imeti možnost pritožbe, po kateri sodišče odloči o zakonitosti njenega pridržanja in o njeni izpustitvi, če je bilo pridržanje nezakonito. Prav tako je treba omogočiti pritožbo na odločitev o prepovedi ponovnega vstopa, saj ima lahko takšna odločitev za osebo hude posledice.

Predlog spremembe 52

Člen 12, odstavek 3

3. Države članice zagotovijo, da ima zadevni državljan tretje države možnost dostopa do pravnega svetovanja in zastopanja. Osebam, ki nimajo zadostnih sredstev, se odobri pravna pomoč, kolikor je ta potrebna za učinkovito zagotovitev dostopa do sodnega varstva.

3. Države članice zagotovijo, da ima zadevni državljan tretje države možnost dostopa do pravnega svetovanja, zastopanja in prevajalske pomoči. Osebam, ki nimajo zadostnih sredstev, je na voljo pravna pomoč v skladu s členom 3 Direktive Sveta 2003/8/ES z dne 27. januarja 2003 o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo pri takih sporih1.

_______________________

1UL L 26, 31.1.2003, str. 41.

Predlog spremembe 53

Člen 13, odstavek 1

1. Države članice zagotovijo, da pogoji bivanja državljanov tretjih držav, za katere se izvrševanje odločitve o vrnitvi odloži ali ki ne morejo biti odstranjeni zaradi razlogov iz člena 8 te direktive, niso manj ugodni od tistih iz členov 7 do 10, člena 15 in členov 17 do 20 Direktive 2003/9/ES.

1. Države članice zagotovijo, da pogoji bivanja državljanov tretjih držav, za katere se izvrševanje odločitve o vrnitvi odloži ali ki ne morejo biti odstranjeni zaradi razlogov iz člena 8 te direktive, niso manj ugodni od tistih iz členov 7 do 10, člena 15 in členov 17 do 20 Direktive 2003/9/ES. Enaki pogoji se zagotovijo državljanom tretjih držav v obdobju za prostovoljni odhod in državljanom tretjih držav, ki čakajo na izid pritožbenega postopka.

Predlog spremembe 54

Člen 13, odstavek 2

2. Države članice osebam, navedenim v odstavku 1, zagotovijo pisno potrdilo, da je bilo izvrševanje odločitve o vrnitvi odloženo za določeno obdobje ali da se odredba o odstranitvi začasno ne izvrši.

2. Države članice osebam, navedenim v odstavku 1, zagotovijo pisno potrdilo v jeziku, ki ga razumejo ali se zanj lahko smiselno domneva, da ga razumejo, da je bilo izvrševanje odločitve o vrnitvi odloženo za določeno obdobje ali da se odredba o odstranitvi začasno ne izvrši.

Predlog spremembe 55

Člen 14, odstavek 1

1. Če obstajajo resni razlogi, zaradi katerih bi lahko verjeli, da obstaja tveganje pobega in če ne bi bilo zadostno, da bi uporabili manj prisilne ukrepe, kot so redno javljanje organom, vloga finančne garancije, predložitev dokumentov ali obveznost zadrževanja na določenem mestu ali drugi ukrepi za preprečitev navedenega tveganja, države članice državljanu tretje države, za katerega velja ali bo veljala odredba o odstranitvi ali odločitev o vrnitvi, začasno omejijo prostost.

1. Če ima sodni ali pristojni organ resne razloge, zaradi katerih bi lahko verjeli, da obstaja tveganje pobega, dokazana grožnja javnemu redu, javni varnosti ali nacionalni varnosti in če ne bi bilo zadostno, da bi uporabili manj prisilne ukrepe, kot so redno javljanje organom, vloga finančne garancije, predložitev dokumentov ali obveznost zadrževanja na določenem mestu ali drugi ukrepi za preprečitev navedenega tveganja, lahko države članice državljanu tretje države, za katerega velja ali bo veljala odločitev o vrnitvi ali odredba o odstranitvi, začasno omejijo prostost.

Predlog spremembe 56

Člen 14, odstavek 2

2. Odredbe o začasni omejitvi prostosti izdajo sodni organi. V nujnih primerih jih lahko izdajo upravni organi in takrat sodni organi potrdijo odredbo o začasni omejitvi prostosti v 72 urah od začetka začasne omejitve prostosti.

2. Odredbe o začasni omejitvi prostosti izdajo upravni ali sodni organi. Če jih izdajo upravni organi, sodni organi pregledajo odredbe o začasni omejitvi prostosti v 48 urah od začetka začasne omejitve prostosti.

Predlog spremembe 57

Člen 14, odstavek 2 a (novo)

 

2a. Odredbe o začasni omejitvi prostosti navajajo dejanske in pravne razloge ter se izdajo kot akti, ki so ločeni od odločitev o vrnitvi in odredb o odstranitvi.

Obrazložitev

To je splošni standard v zakonodaji o javni upravi in preprečuje samovoljne odredbe in njihovo samodejno izdajanje.

Predlog spremembe 58

Člen 14, odstavek 4

4. Začasno omejitev prostosti lahko sodni organi podaljšajo na največ šest mesecev.

(črtano)

Predlog spremembe 59

Člen 14, odstavek 4 a (novo)

 

4a. Začasna omejitev prostosti se ohranja tako dolgo, kot je potrebno, da se zagotovi uspešna odstranitev. Začasna omejitev prostosti je utemeljena le tako dolgo, dokler priprave na odstranitev napredujejo. Kadar se zdi, da odstranitev v razumnem obdobju ni verjetna zaradi pravnih ali drugih zadržkov, začasna omejitev prostosti ni več utemeljena.

Predlog spremembe 60

Člen 14, odstavek 4 b (novo)

 

4b. Države članice zagotovijo obdobje treh mesecev, po katerem preneha utemeljenost začasne omejitve prostosti. Države članice lahko to obdobje skrajšajo ali ga podaljšajo do 18 mesecev v primerih, v katerih bo navkljub vsem razumnim prizadevanjem postopek odstranitve verjetno trajal dlje, in sicer zaradi nesodelovanja zadevnega državljana tretje države ali zaradi zamud pri pridobivanju potrebnih dokumentov od tretjih držav ali če zadevna oseba predstavlja dokazano grožnjo javnemu redu, javni varnosti ali nacionalni varnosti.

Predlog spremembe 61

Člen 14, odstavek 4 c (novo)

 

4c. Začasna omejitev prostosti se odpravi, če odstranitev postane nemogoča. Ta odstavek se ne uporablja za obsojene storilce kaznivega dejanja.

Predlog spremembe 62

Člen 15, odstavek 1

1. Države članice zagotovijo, da se državljani tretje države, za katere velja začasna omejitev prostosti, obravnavajo na human in dostojanstven način ob spoštovanju njihovih temeljnih pravic in v skladu z mednarodnim in nacionalnim pravom. Na zahtevo jim mora biti takoj omogočeno, da vzpostavijo stik s pravnimi zastopniki, družinskimi člani in pristojnimi konzularnimi organi ter z ustreznimi mednarodnimi in nevladnimi organizacijami.

1. Države članice zagotovijo, da se državljani tretje države, za katere velja začasna omejitev prostosti, obravnavajo na human in dostojanstven način ob spoštovanju njihovih temeljnih pravic in v skladu z mednarodnim in nacionalnim pravom. Ob njihovem prihodu v objekte za začasno omejitev prostosti se jih obvesti, da lahko nemudoma vzpostavijo stik s pravnimi zastopniki, družinskimi člani in pristojnimi konzularnimi organi ter z ustreznimi mednarodnimi in nevladnimi organizacijami. Sodne oblasti nadzorujejo pogoje, pod katerimi se izvaja začasna omejitev prostosti.

Predlog spremembe 63

Člen 15, odstavek 1 a (novo)

 

1a. Države članice zagotovijo, da pogoji bivanja državljanov tretjih držav, za katere velja začasna omejitev prostosti, niso manj ugodni od tistih, ki so določeni v členih od 8 do 10, členu 15 in členih od 17 do 20 direktive 2003/9/ES.

Obrazložitev

To je dodatni zaščitni ukrep, ki poleg drugega spoštuje pravico do enotnosti družine. Pravica do zdravstvene oskrbe je zagotovljena, prav tako pa tudi pravica do izobraževanja otrok. Pravica do šolanja in izobraževanja je zagotovljena in podrobno našteta v zadevni direktivi. Zaščitni ukrepi za ranljive osebe so zagotovljeni in izdelani v okviru te direktive. Poročevalec meni, da je treba dodati ta podrobna jamstva, da se državljanom tretjih držav, ki jih je treba vrniti, zagotovi in da na razpolago jasne zaščitne ukrepe in pravice. Vključno z dejstvom, da žrtve mučenja pravilno neguje in se zanje poskrbi. Da bi bilo jasno, da je treba upoštevati in jamčiti koristi povratnika, poročevalec meni, da je treba te člene podrobno našteti.

Predlog spremembe 64

Člen 15, odstavek 2

2. Začasna omejitev prostosti se izvaja v specializiranih objektih za začasno omejitev prostosti. Če država članica ne more zagotoviti nastanitve v specializiranem objektu za začasno omejitev prostosti in mora za to uporabiti nastanitev v zaporu, zagotovi, da so državljani tretjih držav, za katere velja začasna omejitev prostosti, stalno fizično ločeni od navadnih zapornikov.

2. Pridržanje se izvaja v specializiranih objektih za pridržanje. Če država članica ne more zagotoviti nastanitve v specializiranem objektu za pridržanje in mora za to uporabiti nastanitev v zaporu, zagotovi, da so državljani tretjih držav, za katere velja pridržanje, stalno fizično ločeni od navadnih zapornikov.

Obrazložitev

V primeru nastanitve v zaporu je treba zagotoviti strogo ločitev med pridržanimi osebami in navadnimi zaporniki.

Predlog spremembe 65

Člen 15, odstavek 4

4. Države članice zagotovijo, da imajo mednarodne in nevladne organizacije možnost obiskati objekte za začasno omejitev prostosti, da bi lahko ocenile ustreznost pogojev za začasno omejitev prostosti. Za takšne obiske se lahko zahteva dovoljenje.

4. Države članice zagotovijo, da imajo ustrezne nacionalne, mednarodne in nevladne organizacije, kot sta Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) in Mednarodna organizacija za migracije (IOM), dovoljen dostop za obisk objektov za začasno omejitev prostosti, da bi lahko ocenile ustreznost pogojev za začasno omejitev prostosti ter v skladu z mednarodnimi in nacionalnimi pravili pomagale osebam, katerim je začasno omejena prostost.

Predlog spremembe 66

Člen 15, odstavek 4 a (novo)

 

4a. Države članice na nacionalni ravni opredelijo in objavijo minimalne standarde za skupni kodeks ravnanja, ki zadeva postopke v objektih za začasno omejitev prostosti.

Predlog spremembe 67

Člen 15 a (novo)

 

Člen 15a

 

Pogoji za začasno omejitev prostosti otrok in družin

 

1. Začasna omejitev prostosti otrok z družinami se uporabi kot ukrep le v skrajni sili in le za najkrajše ustrezno časovno obdobje.

 

2. Otrokom z družinami, ki jim je do odstranitve začasno omejena prostost, se zagotovi ločena nastanitev, ki omogoča primerno zasebnost.

 

3. Najsi bodo v objektih za začasno omejitev prostosti ali ne, imajo otroci pravico do izobraževanja in pravico do prostega časa, vključno s pravico do iger in rekreacijskih dejavnostih, ki so primerne njihovi starosti. Zagotavljanje izobraževanja bi moralo biti odvisno od dolžine trajanja njihovega bivanja.

 

4. Za otroke brez spremstva bi moralo biti zagotovljeno bivanje v ustanovah, ki imajo na voljo osebje in zmogljivosti, s katerimi se upoštevajo potrebe oseb njihove starosti.

 

5. Pri začasni omejitvi prostosti otrok do odstranitve se največ pozornosti posveča največjim koristim otroka.

Predlog spremembe 68

Poglavje V a, naslov (novo)

 

Poglavje Va

VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC EVROPSKEGA PARLAMENTA ZA VRAČANJE DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV

Predlog spremembe 69

Člen 16 a (novo)

 

Člen 16a

 

Imenovanje varuha človekovih pravic Evropskega parlamenta za vračanje državljanov tretjih držav

 

1. Za zagotavljanje uspešnega vračanja ob popolnem upoštevanju človekovih pravic se vzpostavi varuh človekovih pravic Evropskega parlamenta za vračanje državljanov tretjih držav.

 

2. Varuh človekovih pravic Evropskega parlamenta za vračanje državljanov tretjih držav ima naslednje pravice in naloge:

 

(a) kadar koli opravlja nenapovedane inšpekcije;

 

(b) zbira informacije in poročila o skupinskih odstranitvah ter pripravlja priporočila, kjer je to primerno;

 

(c) kadar koli zaprosi države članice za podatke ali pojasnila o postopkih vračanja.

Predlog spremembe 70

Člen 17, pododstavek 2

Komisija prvič poroča najkasneje štiri leta po datumu, navedenem v členu 18(1).

Komisija prvič poroča najkasneje dve leti po datumu, navedenem v členu 18(1), in nato vsaki dve leti.

Obrazložitev

Glede na to, da uvaja direktiva pomemben ukrep in ima učinek na veliko število ljudi, se zdi pomembno, da je ocena podana v krajših časovnih razmakih.

Predlog spremembe 71

Člen 17, pododstavek 2 a (novo)

 

Agencija Evropske unije za temeljne pravice bi morala posebno pozornost nameniti temu, ali države članice pri izvajanju direktive upoštevajo njene določbe.

Obrazložitev

V zvezi z direktivo se v veliki meri zastavlja vprašanje spoštovanja človekovih pravic in mednarodnih konvencij, čemur mora Agencija Evropske unije za temeljne pravice nameniti vso pozornost.

Predlog spremembe 72

Člen 17, pododstavek 2 b (novo)

 

Za namene ocenjevanja posledic politike vračanja na zadevnih osebah, pa tudi na državah ali družbah, v katere se te osebe vračajo, se vse vrnitve beležijo in spremljajo z namenom zbiranja statističnih podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti1.

___________________

1 UL L 199, 31.7.2007, str. 23.

Predlog spremembe 73

Člen 18, odstavek 1, pododstavek 1

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najkasneje (v 24 mesecih po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije). Besedilo navedenih predpisov in primerjalno tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo nemudoma posredujejo Komisiji.

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najkasneje (v 18 mesecih po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije). Besedilo navedenih predpisov in primerjalno tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo nemudoma posredujejo Komisiji.

  • [1]  Še neobjavljeno v UL.

OBRAZLOŽITEV

Komisija je Evropskemu parlamentu podala predlog o skupnih evropskih postopkih za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. To je prvič, da se postopek soodločanja uporablja za obravnavo predloga direktive o skupnem postopku vračanja v Parlamentu. Poročevalec se popolnoma zaveda občutljive narave tega vprašanja ter tega, kako težko je najti skupen pravni okvir za vračanje nezakonitih priseljencev.

Dejstvo je, da v Evropi živi več milijonov nezakonitih priseljencev. Življenje, ki ga imajo nezakoniti priseljenci, je sodobna oblika suženjstva, ki jo je treba odpraviti. Nezakoniti priseljenci na primer nimajo dostopa do zdravstvenih storitev in na sodišču ne morejo uveljavljati svojih pravic, sprejeti pa morajo delovne pogoje, ki niso vredni človeka. Nezakonite priseljence se molče dopušča, saj so potrebni na trgu dela, po koncu svoje delovne dobe pa nimajo pravice do pokojnine, kar je po eni strani nečloveško za posameznika, ki je žrtev tega, po drugi strani pa lahko predstavlja ogromen finančni izziv za zadevno državno članico. Evropski politiki se morajo odločiti, ali bodo nezakonitim priseljencem podelili dovoljenja za bivanje ali jih bodo poslali nazaj v njihove matične države. Predvsem je v interesu nezakonitih priseljencev, da se jim podeli pravni status.

Iz direktive je jasno razvidno, da morajo nezakoniti priseljenci zapustiti Evropo. Naloga te direktive ni ugotavljati nezakonitost, ampak le zagotoviti pregleden postopek vračanja. Po drugi strani pa je vračanje prvič povezano z minimalnimi standardi, s katerimi bi zagotovili človeka vredno obravnavo. Sodelovanje med nacionalnimi organi in med državami članicami se izboljša na vseh ravneh postopka vračanja. S tem se med drugim ustvari evropska dodana vrednost. S predlogom se vpeljuje tudi prepoved ponovnega vstopa, ki velja za vso Evropo. To povečuje vrednost močni Evropi, ki nastopa enotno. Kljub vsemu pa je prednostna naloga prostovoljno vračanje. Države članice morajo postaviti strukture, ki podpirajo prostovoljno vračanje.

Cilj predlogov sprememb poročevalca je bil okrepiti vlogo Parlamenta kot zagovornika človekovih pravic in človeškosti. Zato je bil cilj poročevalca doseči humanitaren način vračanja, med drugim tudi s preseganjem okvira standardov, določenih v predlogu Komisije. Poročevalec zato v svojih predlogih sprememb predlaga opredelitev tranzitnih območij, s čimer bi se moralo preprečiti samovoljne opredelitve, ki bi takšna območja oblikovale v pravni praznini.

Čas trajanja začasne omejitve prostosti se omeji na največ 12 mesecev, vendar pa lahko države članice uporabijo tudi krajša obdobja. Pri ravnanju z nezakonitimi priseljenci, tako pri začasni omejitvi prostosti kot pri vračanju, morajo države članice določiti obvezujoče minimalne standarde človeškega obnašanja. To je v interesu posameznikov, ki se morajo vrniti, hkrati pa zagotavlja pravno varnost za uradnike, ki vračanje izvajajo. S tem se odpravi pravna negotovost za obe strani, ki je prisotna v besedilu Komisije.

Okrepljena je nadzorna funkcija nevladnih organizacij. Obravnavajo se kot partnerji v postopku vračanja in so ustrezno vključene vanj. Njihov položaj je veliko močnejši, kot je predvideno v besedilu Komisije. V primeru humanitarne nesreče se lahko odpravi prepoved ponovnega vstopa za določene regije ali skupine oseb.

Nezakonitih priseljencev, ki niso sami krivi za neuspešno vrnitev, na primer če matična država ne sodeluje, se ne sme pridržati.

Pogoji za odstranitev so močno izboljšani. Centri za odstranjevanje so jasno ločeni od klasičnih zaporov.

Nadaljnja pomembna točka za poročevalca je bila izključitev kolektivnih ukrepov vračanja. Jasno je določeno, da je treba odločitev o odstranitvi vedno sprejeti na osnovi posameznega primera.

Vzpostavi se varuh človekovih pravic Evropskega parlamenta za vračanje državljanov tretjih držav. Njegove naloge so jasno opredeljene, ima pa tudi pooblastila, ki ga postavljajo v položaj polnopravnega partnerja v postopku vračanja.

Da bi izpolnili cilje osnutka direktive, mora praktično izvajanje ostati v rokah nacionalnih organov. Poročevalec zato meni, da naslednji predlogi sprememb predstavljajo znatno izboljšanje obstoječih razmer.

Opredeli se nevarnost pobega, ki vodi do začasne omejitve prostosti. Če obstaja nevarnost za javno varnost, mora obstajati možnost za začasno omejitve prostosti. Če nevarnost za javno varnost še traja, se lahko podaljša evropska prepoved ponovnega vstopa. Ta prepoved je smiselna le, če so zadevni organi o njej obveščeni. Zato je obvezen vpis v SIS in VIS. To ne pripomore le k medsebojni izmenjavi informacij med državami članicami, ampak predstavlja tudi olajšavo dela in praktično izboljšavo za zadevne organe.

Cilj in naslov direktive je vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. Zato se predlaga, da se iz direktive izvzamejo obstoječi postopki na meji. Pri postopku na meji gre za vprašanje, ali lahko nekdo vstopi v državo. Če je odločitev negativna, gre za zavrnitev, ki pa ni na noben način povezana z vrnitvijo.

MANJŠINSKO MNENJE (Zaradi navedenih razlogov in ker poročevalec meni, da enotni usklajeni postopki vračanja zagotavljajo dodano vrednost za Evropo kot celoto in za vse udeležene, podpira predlog Komisije za sprejetje direktive. Smiselno je oblikovanje skupnega pravnega okvira za izpolnitev predlaganih ciljev.12.9.2007)

v skladu s členom 48(3) poslovnika

Giusto Catania

Zavračamo poročilo Manfreda Webra, ker državljanom tretjih držav, enako kot državljanom Skupnosti, ne bi smeli odvzeti njihove osebne svobode ali jim naložiti zaporne kazni zaradi upravne kršitve.

Državljanom tretjih držav se lahko začasno omeji prostost le, če so v sodnem postopku zaradi kaznivih dejanj, storjenih na ozemlju Evropske unije, ter v vsakem primeru le ob uporabi enakih sodnih in postopkovnih zaščitnih ukrepov kot se zagotavljajo državljanom Evropske unije.

Poleg tega smo mnenja, da je 18-mesečno pridržanje za migrante nekoristno in pretirano ter močno vpliva na pravico do osebne svobode, ki je zajamčena v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic. 18-mesečno pridržanje ljudi, ki niso zagrešili kaznivega dejanja dejansko pomeni, da je pravno protislovje dobilo legitimnost.

Zakonodaja EU ne bi smela nikoli dovoljevati daljšega neutemeljenega pridržanja ljudi v grozljivih pogojih, kakršni veljajo v nekaterih centrih za pridržanje v EU, ki jih je obiskal sam odbor LIBE.

Poleg tega menimo, da je izjemno nujna poglobljena ocena koristi in posledic pridržanja migrantov v teh centrih.

MNENJE Odbora za zunanje zadeve (28.4.2006)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU
(KOM(2005)0391 – C6‑0266/2005 – 2005/0167(COD))

Pripravljavec mnenja: Panagiotis Beglitis

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Evropski parlament nenehno in odločno podpira popolno spoštovanje človekovih pravic v vseh vidikih EU zadev. Zato pričakuje, da bo podani predlog usklajen z izoblikovanimi načeli in smernicami, ki veljajo za zakonodajo EU. Mnenje torej služi osvetljevanju določb v tem smislu in, kjer je potrebno, predlaganju sprememb, s katerimi bi še bolje zaščitili človekove pravice.

Navedeni cilj obravnavanega predlog je "omogočiti jasna, transparentna in poštena skupna pravila glede vračanja, odstranitve, uporabe prisilnih ukrepov, začasne omejitve prostosti in ponovnega vstopa, ki popolnoma upoštevajo spoštovanje človekovih pravic ter temeljnih svoboščin zadevnih oseb".

Kot je opredeljeno v Sporočilu Komisije, je predlog nastal na podlagi obsežnih priprav, ki so potekale nekaj let. Vendar v Sporočilu ni z ničemer omenjena razsežnost te teme. Pomembno je, da ukrep uvrstimo v pravo ozadje, tako da prikažemo ustrezne statistične podatke o številu vrnjenih ljudi v letu 2005 in trendih zadnjih let.

Glede na dolgoletno podporo Evropskega parlamenta mednarodnim standardom človekovih pravic je vključitev človekovih pravic in načela humanitarnosti v predlog dobrodošla. Še posebej razveseljujoče je, da so razmere otrok deležne posebne pozornosti in da je izrecno omenjeno ključno pravno načelo največjih koristi otroka (uvodna izjava 18, člen 5). Pomembna novost je tudi določba o predhodni oceni razmer, v katere naj bi otroka vrnili. Predlog je vreden pohval tudi zaradi možnosti, da države ohranijo pravico, da se vzdržijo prisilnega vračanja. Dobrodošlo je tudi sklicevanje na načelo uveljavljanja določb brez diskriminacije (uvodna izjava 17).

Parlamenta v svojem mnenju podpira tudi načelo, da se ljudi ne vrača v nevarne razmere. Načelo nevračanja (non-refoulement) je dejansko predpisano z mednarodno zakonodajo na področju človekovih pravic in je zavezujoče za EU in njene države članice. Pomembno je, da predlog ne dovoljuje prisilnega vračanja v države, pri katerih obstaja zanesljiva možnost, da bosta življenje ali telesna celovitost posameznika v njih ogrožena (člena 6 in 7).

V mislih moramo imeti širše politično ozadje. Naši zunanje-politični odnosi bi morali vključevati strategije, s katerimi se zmanjšujejo spodbude za nezakonito priseljevanje v EU.

Vsako prisilno vračanje vključuje stike z zadevno tretjo državo. Zagotoviti je treba, da se vsak primer obravnava v duhu sodelovanja.

Dejstvo, da predlog vpliva na Schengenski sporazum pomeni tudi, da bi morali ustrezno upoštevati mnenja držav, ki so del Schengenskega območja, a niso članice EU.

Številni vidiki predloga se nanašajo bolj na notranjo kot zunanjo politiko. Mednje spadajo določbe o pravnih vidikih postopkov (člen 9), vprašanje izpustitve na prostost in ponovnega prijetja kot načina izogibanja poteku roka (člen 14) in vprašanje postopka pritožbe proti prepovedi ponovnega vstopa.

Odprto je tudi vprašanje pogostosti poročanja Evropskemu parlamentu. Smiselno bi bilo določiti pogostost, recimo vsaki dve ali vsaka tri leta (člen 17).

Več pozornosti si zasluži tudi priprava konzularne in pravne pomoči in prevajalskih zmogljivosti.

Na koncu pa bi bilo treba premisliti o večjem poudarjanju sklicevanja na mednarodne pravne standarde.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija[1]Predlogi sprememb Parlamenta

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava -1 (novo)

 

(-1) V Listini o temeljnih pravicah Evropske unije, Evropski konvenciji o varstvu temeljnih pravic in svoboščin iz leta 1950, Konvenciji Združenih narodov v zvezi s statusom beguncev iz leta 1951, spremenjeni s Protokolom iz leta 1967, in Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 je poudarjen temeljni pomen mednarodnih standardov človekovih pravic.

Obrazložitev

Referenčni akti so navedeni zato, da bi poudarili temeljni pomen mednarodnih standardov človekovih pravic.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 18

(18) V skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 bi morale države članice pri izvajanju te direktive največjo pozornost posvečati „največjim koristim otroka“. V skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah bi moralo biti spoštovanje do družinskega življenja najpomembnejša naloga držav članic pri izvajanju te direktive.

(18) V skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 morajo države članice pri izvajanju te direktive največjo pozornost posvečati „največjim koristim otroka“. V skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah mora biti spoštovanje do družinskega življenja najpomembnejša naloga držav članic pri izvajanju te direktive.

Obrazložitev

Na ta način želimo poudariti pomen največjih koristi otroka.

Predlog spremembe 3

Člen 1

Ta direktiva določa skupne standarde in postopke za uporabo v državah članicah za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, v skladu s temeljnimi pravicami kot splošnimi načeli prava Skupnosti in mednarodnega prava, vključno z obveznostmi, ki se nanašajo na zaščito beguncev in človekove pravice.

Ta direktiva določa skupne standarde in postopke za uporabo v državah članicah za vračanje državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za zakonito bivanje v EU, v skladu s temeljnimi pravicami kot splošnimi načeli prava Skupnosti in mednarodnega prava, vključno z obveznostmi, ki se nanašajo na zaščito beguncev in človekove pravice.

Predlog spremembe 4

Člen 2, odstavek 1, točka (b)

(b) ki drugače nezakonito prebivajo na ozemlju države članice.

(b) ki zaradi drugih razlogov ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za zakonito bivanje na ozemlju države članice.

Predlog spremembe 5

Člen 3, točka (b)

(b) „nezakonito bivanje“ pomeni prisotnost državljana tretje države na ozemlju države članice, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za bivanje ali prebivališče v zadevni državi članici;

(b) „nezakonito bivanje“ pomeni prisotnost državljanov tretje države na ozemlju države članice, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za zakonito bivanje v zadevni državi članici;

Predlog spremembe 6

Člen 5

Pri izvajanju te direktive države članice upoštevajo naravo in trdnost družinskih razmerij državljanov tretje države, trajanje njihovega bivanja v državi članici ter obstoj družinskih, kulturnih in socialnih vezi z njihovo državo izvora. Upoštevajo tudi največje koristi otroka v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989.

Pri izvajanju te direktive države članice upoštevajo naravo in trdnost družinskih razmerij državljanov tretje države, trajanje njihovega bivanja v državi članici ter obstoj družinskih, kulturnih in socialnih vezi z njihovo državo izvora. Največ pozornosti se v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 posveča največjim koristim otroka.

Obrazložitev

Na ta način želimo poudariti pomen največjih koristi otroka.

Predlog spremembe 7

Člen 8, odstavek 2, točka (c a) (novo)

 

(ca) država, v katero naj bi bil prepeljan državljan tretje države, zavrača njegovo sprejetje.

Predlog spremembe 8

Člen 11, odstavek 2

Države članice na zahtevo v jeziku, za katerega se lahko smiselno domneva, da ga državljan tretje države razume, zagotovijo pisni ali ustni prevod glavnih elementov odločitve o vrnitvi in/ali odredbe o odstranitvi.

Države članice na zahtevo v jeziku, ki ga državljan tretje države razume, zagotovijo pisni ali ustni prevod glavnih elementov odločitve o vrnitvi in/ali odredbe o odstranitvi.

Obrazložitev

S tem želimo zagotoviti, da so pomembne informacije in odločitve posredovane v jeziku, ki ga zadevni posameznik razume.

Predlog spremembe 9

Člen 15, odstavek 1

Države članice zagotovijo, da se državljani tretje države, za katere velja začasna omejitev prostosti, obravnavajo na human in dostojanstven način ob spoštovanju njihovih temeljnih pravic in v skladu z mednarodnim in nacionalnim pravom. Na zahtevo jim mora biti takoj omogočeno, da vzpostavijo stik s pravnimi zastopniki, družinskimi člani in pristojnimi konzularnimi organi ter z ustreznimi mednarodnimi in nevladnimi organizacijami.

Države članice zagotovijo, da se državljani tretje države, za katere velja začasna omejitev prostosti, obravnavajo na human in dostojanstven način ob spoštovanju njihovih temeljnih pravic in v skladu z mednarodnim in nacionalnim pravom. Svetovati jim je treba o pravicah do stikov s pravnimi zastopniki, družinskimi člani in pristojnimi konzularnimi organi, na zahtevo pa jim mora biti takoj omogočeno, da vzpostavijo stik s temi osebami ter z ustreznimi mednarodnimi in nevladnimi organizacijami.

Obrazložitev

Treba je posebej navesti zahtevo, da se posameznikom svetuje o konzularni in pravni pomoči.

Predlog spremembe 10

Člen 15, odstavek 3

3. Posebna pozornost se posveti razmeram ranljivih oseb. Države članice zagotovijo, da mladoletniki začasne omejitve prostosti ne prestajajo v običajnih zaporih. Mladoletniki brez spremstva so ločeni od odraslih, razen če se presodi, da ima otrok največjo korist, če se tega ne stori.

3. Posebna pozornost se posveti razmeram ranljivih oseb. Države članice zagotovijo, da mladoletniki začasne omejitve prostosti ne prestajajo v običajnih zaporih. Mladoletniki brez spremstva so ločeni od odraslih, razen če se presodi, da ima otrok največjo korist, če se tega ne stori. Pridržanje se uporabi le kot ukrep v skrajni sili in le za najkrajši možni čas.

Obrazložitev

S tem se želi poudariti pomembnost pravnega načela. Zaradi priznavanja največjih koristi otroka, je treba izpostaviti načelo, da se otroke pridrži le s prepričljivimi razlogi.

Predlog spremembe 11

Člen 17, odstavek 1

Komisija redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive v državah članicah in po potrebi predlaga spremembe.

Komisija redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive v državah članicah in po potrebi predlaga spremembe. Poročila vsebujejo podrobnosti o številu in narodnostih ljudi, ki so bili prisiljeno vrnjeni.

Obrazložitev

Podrobni statistični podatki o razsežnosti problematike in trendih v zadnjih letih so potrebni za presojo učinkovitosti političnih ukrepov na tem področju, hkrati pa jih lahko uporabimo za analizo stroškov in koristi.

POSTOPEK

Naslov

Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU

Referenčni dokumenti

KOM(2005)0391 – C6-0266/2005 – 2005/0167(COD)

Pristojni odbor

LIBE

Mnenje pripravil
  Datum razglasitve na zasedanju

AFET
29.9.2005

Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju

 

Pripravljavec/-ka mnenja
  Datum imenovanja

Panagiotis Beglitis
19.10.2005

Obravnava v odboru

20.3.2006

25.4.2006

 

 

 

Datum sprejetja

25.4.2006

Izid končnega glasovanja

+:

-:

0:

41

4

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Panagiotis Beglitis, André Brie, Elmar Brok, Simon Coveney, Véronique De Keyser, Giorgos Dimitrakopoulos, Camiel Eurlings, Maciej Marian Giertych, Ana Maria Gomes, Alfred Gomolka, Richard Howitt, Toomas Hendrik Ilves, Ioannis Kasoulides, Joost Lagendijk, Vytautas Landsbergis, Cecilia Malmström, Francisco José Millán Mon, Pasqualina Napoletano, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Baroness Nicholson of Winterbourne, Justas Vincas Paleckis, Alojz Peterle, Tobias Pflüger, João de Deus Pinheiro, Mirosław Mariusz Piotrowski, Hubert Pirker, Paweł Bartłomiej Piskorski, Michel Rocard, Raül Romeva i Rueda, Libor Rouček, György Schöpflin, Gitte Seeberg, István Szent-Iványi, Konrad Szymański, Charles Tannock, Inese Vaidere, Ari Vatanen, Karl von Wogau, Luis Yañez-Barnuevo García

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Árpád Duka-Zólyomi, Glyn Ford, Milan Horáček, Tunne Kelam, Jaromír Kohlíček, Janusz Onyszkiewicz, Rihards Pīks, Aloyzas Sakalas

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 

  • [1]  Še neobjavljeno v UL.

MNENJE Odbora za razvoj (22.6.2007)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU
(KOM(2005)0391 – C6‑0266/2005 – 2005/0167(COD))

Pripravljavka mnenja: Marie-Arlette Carlotti

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Komisija v okviru te direktive predlaga postopno uvajanje skupne politike vračanja državljanov tretjih držav, ki v EU prebivajo brez urejenega statusa. Evropska unija mora resnično prispevati k oblikovanju uravnotežene in pravične politike vračanja, saj je treba na tem področju zagotoviti skupne standarde, ki bodo državljanom tretjih držav, ki v EU bivajo brez urejenega statusa, zagotavljali dostojno in varno vrnitev. Politika vračanja, ki naj bo postopoma usklajena, mora tako temeljiti na jasnih, preglednih in pravičnih pravilih, ki bodo spoštovala temeljne svoboščine omenjenih oseb in človekove pravice. Komisija sicer omenjeno priznava, vendar pa se zdi, da nekatere določbe iz predloga direktive niso popolnoma v skladu z načelom sorazmernosti in ne spoštujejo temeljnih pravic.

Razen tega morajo politiko vračanja spremljati ukrepi, ki migrantom omogočajo ureditev statusa glede bivanja. Boj proti neurejenemu priseljevanju mora nujno vključevati možnosti zakonitih poti priseljevanja, hkrati pa je treba priznati in izpostaviti pozitivno vlogo migrantov v državi gostiteljici. Še zlasti je treba spoštovati pravice migrantov, pri čemer je njihova možnost gibanja ena temeljnih svoboščin. Med pravice sodi tudi dejansko upoštevanje in spodbujanje sodelovanja migrantov v družbi gostiteljici in možnosti za uspešno vključevanje vanjo.

Prav tako je nujno treba upoštevati in spodbujati vlogo migrantov v boju proti revščini in pri razvoju. Iz tega razloga je treba pojav preseljevanja upoštevati v nacionalnih in mednarodnih strategijah za odpravo revščine in uresničitev razvojnih ciljev tisočletja. To pomeni, da se je treba ob uresničevanju načela solidarnosti in ob tesnem sodelovanju s tretjimi državami in regionalnimi organizacijami spoprijeti z globljimi vzroki preseljevanja. Pomoč državam v razvoju ne sme biti vezana na izpolnjevanje klavzul o ponovnem vstopu ali uspešnost pri upravljanju migracijskih tokov. Odgovornost za preseljevanje ne sme pasti le na države izvora in tranzita ter še zlasti ne na države v razvoju.

Evropska unija mora sprejeti ustrezen in skupen odgovor, ki bo vključeval spremljevalne ukrepe in ukrepe za vključevanje migrantov v družbo. Med drugim se pri vprašanju vračanja ne sme zanemariti psiholoških učinkov preselitve in izgona.

Da bi zagotovili vrnitev ob dostojnih pogojih, je zlasti treba:

- spodbujati prostovoljno vrnitev - pri tem je treba migrantom omogočiti ustrezen rok za pripravo vrnitve v ugodnih pogojih, za kar je treba v tem obdobju zagotoviti določena poroštva - in se izogniti ukrepom odstranitve;

- državljanom tretjih držav priskrbeti natančne, pregledne, tekoče in dostopne informacije,

- zagotoviti učinkovite postopke, ki bi migrantom omogočili, da pojasnijo svoj položaj, organom pa bi dopuščali individualni pristop. Pristojni uradniki in sodniki bi morali biti za to področje ustrezno usposobljeni;

- pripor odrediti le kot skrajni ukrep in poskrbeti zato, da bo kratkotrajen, upravičen in sodno nadzorovan; zagotoviti dostojne pogoje pripora in spoštovati pravice migrantov;

- spodbujati integracijo migrantov v državi izvora in spremljati njihovo načrtovano vrnitev;

- oceniti učinek evropske politike vračanja v državah v razvoju.

Evropska unija mora voditi politiko vračanja, ki bo temeljila na načelu solidarnosti in delitve odgovornosti z državami v razvoju. Zavedati se mora učinkov njene politike na države v razvoju in nevarnosti vračanja ter sprejeti skladno in horizontalno politiko preseljevanja, pri kateri se bo na vseh področjih ukrepanja upoštevalo razvojne vidike. Prav tako mora zagotoviti, da bodo migranti, ki so vrnejo v svojo državo, to storili v okviru ustreznega projekta, ki bo omogočal njihovo integracijo v državi izvora in sodelovanje v družbi.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za razvoj poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija[1]Predlogi sprememb Parlamenta

Predlog spremembe 1

Naslov

Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU

Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje državljanov tretjih držav, ki prebivajo v EU brez urejenega statusa

 

Če bo predlog spremembe sprejet, velja za celotno besedilo in za vse jezikovne različice, v katerih se uporablja izraz „nezakonito” ali izraz z istim pomenom.

Obrazložitev

Cilj tega predloga spremembe je nadomestiti izraz „nezakonito” v besedilu predlagane direktive z izrazom „brez urejenega statusa”.

Predlog spremembe 2

Navedba 1 a (novo)

 

   ob upoštevanju smernic Sveta Evrope o prisilnem vračanju (KOM(2005)0040),

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 4

(4)    Države članice bi morale zagotoviti, da se pri zaključku nezakonitega bivanja ukrepi izvedejo na podlagi poštenih in transparentnih postopkov.

(4)    Države članice bi morale zagotoviti, da se pri zaključku nezakonitega bivanja ukrepi izvedejo na podlagi poštenih in transparentnih postopkov, vendar je treba najprej ukrepati pri viru in preprečiti nujnost nezakonita vstopa (ob odsotnosti zakonitih poti vstopa).

Obrazložitev

Zakonska ureditev je le začasen ukrep, ki se sprejme v primeru izrednih razmer kot del nacionalne politike priseljevanja. To ni dolgoročna rešitev širšega problema, s katerim se z evropskega vidika spopada politika priseljevanja. Predlog spremembe izhaja iz potrebe po jasnejši opredelitvi dejanskih razmer sedanjega pristopa držav članic do priseljevanja.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 5

(5)    Kot splošno načelo bi se moral uporabljati usklajeni postopek v dveh korakih, ki kot prvi korak vključuje odločitev o vrnitvi in kot drugi korak po potrebi izdajo odredbe o odstranitvi. Vendar bi morali državam članicam omogočiti, da izdajajo odločitev o vrnitvi in odredbo o odstranitvi v okviru enega akta ali odločbe, da bi se izognili možnim zamudam pri postopkih.

(5)    Kot splošno načelo bi se moral uporabljati usklajeni postopek v dveh korakih, ki kot prvi korak vključuje odločitev o vrnitvi in kot drugi korak po potrebi izdajo odredbe o odstranitvi. Vendar bi morali državam članicam v izogib možnih zamud pri postopkih omogočiti, da izdajajo odločitev o vrnitvi in odredbo o odstranitvi istočasno, vendar pa v obliki dveh ločenih aktov oziroma odredb, pri čemer je izvršitev akta oziroma odredbe o odstranitvi odvisna od odložilnega pogoja, in sicer izteka roka za prostovoljno vrnitev.

Obrazložitev

Čeprav je iz praktičnih razlogov razumljivo, da sta akt ali odredba o odstranitvi sprejeta istočasno kot akt ali odločitev o vrnitvi, ju je treba nujno ločevati in vztrajati pri pomožnem značaju odstranitve v primerjavi s prostovoljno vrnitvijo. To razliko je mogoče na enostaven in uresničljiv način prikazati z uradno vsaj dvema aktoma/odredbama, pri čemer za enega/eno izmed njiju velja odložilni pogoj, in sicer iztek roka za prostovoljno vrnitev.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 6

(6)    Kjer ni razlogov, zaradi katerih bi lahko verjeli, da bi to spodkopalo namen postopka vračanja, se daje prednost prostovoljnemu vračanju pred prisilnim vračanjem, zagotoviti pa se mora tudi obdobje za prostovoljni odhod.

(6)    Prostovoljni vrnitvi bi se moralo dati prednost pred prisilnim vračanjem, zagotoviti pa bi se moralo tudi obdobje za prostovoljni odhod.

Obrazložitev

Prvi del uvodne izjave je zelo nejasen. Treba bi bilo vztrajati pri tem, da je prostovoljna vrnitev dejansko prednostna.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 10

(10)  Učinki nacionalnih ukrepov vračanja bi morali na podlagi uveljavljanja prepovedi ponovnega vstopa, ki preprečuje ponoven vstop na ozemlje vseh držav članic, dobiti evropsko razsežnost.

(10) Učinki nacionalnih ukrepov vračanja bi morali dobiti evropsko razsežnost.

Trajanje prepovedi ponovnega vstopa je treba določiti z upoštevanjem vseh ustreznih okoliščin posameznega primera in običajno naj ne bi prekoračilo 5 let. V primerih resne grožnje javnemu redu ali javni varnost bi morali omogočiti državam članicam, da določijo daljšo prepoved ponovnega vstopa.

V primerih resne grožnje javnemu redu ali javni varnost lahko države članice določijo prepoved ponovnega vstopa.

Obrazložitev

Odločitev o vračanju, in na drugem mestu o odstranitvi, je ustrezna sankcija za nezakonito bivanje državljanov tretjih držav. Da bi takšno odločitev spremljala prepoved ponovnega vstopa, pa se zdi razen v izjemnih primerih nesorazmerno.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 11

(11) Uporaba začasne omejitve prostosti bi morala biti omejena in povezana z načelom sorazmernosti. Začasna omejitev prostosti bi se morala uporabiti samo, če je nujno, da se prepreči tveganje pobega in če uporaba manj strogih prisilnih ukrepov ni zadostna.

(11) Uporaba začasne omejitve prostosti bi morala biti omejena in povezana z načelom sorazmernosti. Začasna omejitev prostosti bi se morala uporabiti samo, če je nujno, da se prepreči veliko tveganje pobega in če uporaba manj strogih prisilnih ukrepov ni zadostna.

Predlog spremembe 8

Uvodna izjava 15

(15)    Države članice bi morale imeti hiter dostop do informacij o odločitvah o vrnitvi, odredbah o odstranitvi in prepovedih ponovnega vstopa, ki so jih izdale druge države članice. Ta izmenjava informacij bi morala potekati v skladu z [Odločbo/Uredbo … o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II)] glede držav članic, ki so polno udeležene pri izvajanju schengenskega pravnega reda.

(15)    Države članice bi morale imeti hiter dostop do informacij o odločitvah o vrnitvi, odredbah o odstranitvi in prepovedih ponovnega vstopa, ki so jih izdale druge države članice. Ta izmenjava informacij, ki temelji na strogem spoštovanju pravice do zasebnosti in varstvu osebnih podatkov, bi morala potekati v skladu z [Odločbo/Uredbo … o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II)] glede držav članic, ki so polno udeležene pri izvajanju schengenskega pravnega reda. Dostop do teh informacij in njihovo uporabo morajo odobriti sodni organi in morata biti omejena na namene te direktive.

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 17

(17) Države članice bi morale uveljaviti določbe te direktive brez diskriminacije glede na spol, raso, barvo, etnično ali družbeno poreklo, genetske značilnosti, jezik, vero ali prepričanje, politično ali drugo mnenje, pripadnost narodni manjšini, imetje, rod, prizadetost, starost ali spolno usmerjenost.

(17) (17) Države članice bi morale uveljaviti določbe te direktive brez diskriminacije glede na spol, raso, barvo, etnično ali družbeno poreklo, genetske značilnosti, jezik, vero ali prepričanje, politično ali drugo mnenje, pripadnost narodni manjšini, imetje, rod, prizadetost, starost ali spolno usmerjenost, in bi se morale izogniti nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju ter dosledno upoštevati mednarodne konvencije ter značilnosti in potrebe vsakega posameznika.

Obrazložitev

V okviru te direktive je glede varstva človekovih pravic potrebna večja jasnost.

Predlog spremembe 10

Uvodna izjava 18

(18)  V skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 bi morale države članice pri izvajanju te direktive največjo pozornost posvečati „največjim koristim otroka“. V skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah bi moralo biti spoštovanje do družinskega življenja najpomembnejša naloga držav članic pri izvajanju te direktive.

(18)  V skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 bi morale države članice pri izvajanju te direktive največjo pozornost posvečati „največjim koristim otroka“. V skladu s tem se mladoletnih oseb v Evropski uniji ali v prostorih, ki jih financira Evropska unija in/ali posamezne države članice, nikoli ne sme pridržati v prostorih za pridržanje ali v okoliščinah, ki omejujejo njihovo svobodo. V skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah bi moralo biti spoštovanje do družinskega življenja najpomembnejša naloga držav članic pri izvajanju te direktive.

Predlog spremembe 11

Uvodna izjava 19

(19)  Uporaba te direktive ne posega v obveznosti, ki izhajajo iz Ženevske konvencije, ki se nanaša na status beguncev z dne 28. julija 1951, kakor je bila spremenjena z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967.

(19)  Uporaba te direktive ne posega v obveznosti, ki izhajajo iz Ženevske konvencije, ki se nanaša na status beguncev z dne 28. julija 1951, kakor je bila spremenjena z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967. V skladu s tem je prepovedana vsaka oblika prisilnega pridržanja beguncev, državljanov tretjih držav, ki imajo pravico do humanitarne zaščite, in prosilcev za azil.

Obrazložitev

V skladu z veljavnimi mednarodnimi določbami je treba zgoraj navedeno natančno določiti.

Predlog spremembe 12

Uvodna izjava 20 a (novo)

 

(20a)   Cilj te direktive je opredeliti politiko vračanja državljanov tretjih držav, ki prebivajo v EU brez urejenega statusa, na podlagi solidarnosti in delitve odgovornosti z državami izvora.

Predlog spremembe 13

Člen 2, odstavek 1

1.   Ta direktiva se uporablja za državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo na ozemlju države članice,

1.    Ta direktiva se uporablja za državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo na ozemlju države članice in ki ne izpolnjujejo pogojev vstopa, določenih v členu 5 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma.

a)   ki ne ali ki ne izpolnjujejo več pogojev vstopa, določenih v členu 5 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, ali

 

b)   ki drugače nezakonito prebivajo na ozemlju države članice.

 

Obrazložitev

Za izvajanje skupnih standardov v zvezi s politiko vračanja je treba uvesti ločene določbe za osebe, ki na ozemlje EU vstopajo prvič, in osebe, ki jim je država članica v preteklosti izdala dovoljenje za bivanje ali podelila eno od oblik humanitarne zaščite. V ta namen je treba zagotoviti ločeno direktivo za državljane tretjih držav, ki jim je bilo v preteklosti izdano dovoljenje za bivanje ali podeljena ena od oblik humanitarne zaščite.

Predlog spremembe 14

Člen 2, odstavek 2

2. Države članice se lahko odločijo, da ne uporabijo te direktive za državljane tretjih držav, za katere se je zavrnil vstop na tranzitno območje države članice. Vendar morajo zagotoviti, da obravnava in raven zaščite takšnih državljanov tretjih držav nista manj ugodni, kot sta določeni v členih 8, 10, 13 in 15.

črtano

Obrazložitev

Direktiva se mora uporabljati tudi, če državljan tretje države ne vstopi na tranzitno območje, saj bi bilo treba preprečiti vsako nevarnost vračanja.

Predlog spremembe 15

Člen 2, odstavek 3, točka b a) (novo)

 

ba) ki so sprožili postopke za zakonsko ureditev svojega statusa.

Obrazložitev

Te osebe je treba izključiti s področja uporabe direktive, glede na posebne pogoje, ki veljajo zanje.

Predlog spremembe 16

Člen 2, odstavek 3, točka b b) (novo)

 

bb) ki so mladoletni.

Obrazložitev

Te osebe je treba izključiti s področja uporabe direktive, glede na posebne pogoje, ki veljajo zanje.

Predlog spremembe 17

Člen 2, odstavek 3, točka b c) (novo)

 

bc) ki morajo, čeprav so že polnoletni, podaljšati bivanje na ozemlju države članice zaradi študija;

Obrazložitev

Te osebe je treba izključiti s področja uporabe direktive, glede na posebne pogoje, ki veljajo zanje.

Predlog spremembe 18

Člen 3, točka c)

c) „vrnitev“ pomeni proces vračanja v državo izvora, tranzita ali drugo tretjo državo zadevne osebe, naj bo prostovoljno ali prisilno;

c) „vrnitev“ pomeni izključno proces vračanja v državo izvora;

Obrazložitev

Ustrezen pomen izraza „vrnitev“, kot so potrdili zanesljivi viri v zadevnem sektorju, je izključno vrnitev v državo izvora. Kakršno koli izkrivljanje pomena tega izraza nasprotuje njegovi prvotni opredelitvi.

Predlog spremembe 19

Člen 3, točka f a) (novo)

 

fa) „veliko tveganje pobega“ pomeni, da po subjektivni in objektivni presoji in po oceni sodišča obstaja resna namera, na podlagi katere je mogoče sklepati, da bo oseba, za katero je bila izdana odločitev o vrnitvi, zelo verjetno poskušala pobegniti;

Obrazložitev

O tveganju pobega se ne sklepa le na osnovi dejstva, da državljan tretje države nima urejenega statusa za bivanje na ozemlju države članice. Država članica mora veliko tveganje pobega utemeljiti z resnim motivom.

Predlog spremembe 20

Člen 5

Družinska razmerja in največje koristi otroka

Socialna in družinska razmerja in največje koristi otroka

Pri izvajanju te direktive države članice upoštevajo naravo in trdnost družinskih razmerij državljanov tretje države, trajanje njihovega bivanja v državi članici ter obstoj družinskih, kulturnih in socialnih vezi z njihovo državo izvora. Upoštevajo tudi največje koristi otroka v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989.

Pri izvajanju te direktive države članice upoštevajo naravo in trdnost družinskih razmerij državljanov tretje države, njihove vezi z državo gostiteljico, kakršne koli ukrepe za zakonsko ureditev njihovega bivanja, trajanje njihovega bivanja v državi članici ter obstoj družinskih, kulturnih in socialnih vezi z njihovo državo izvora. Upoštevajo tudi največje koristi otroka v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989. Mladoletnikov brez spremstva se ne sme odstraniti ali pridržati. Družinam z enim ali več mladoletniki se načeloma ne sme začasno omejiti prostosti, ampak je treba dati prednost drugim možnostim.

Predlog spremembe 21

Člen 6, odstavek 1

1.   Države članice izdajo odločitev o vrnitvi vsakemu državljanu tretje države, ki nezakonito prebiva na njihovem ozemlju.

1.   Države članice lahko izdajo posamično odločitev o vrnitvi vsakemu državljanu tretje države, ki nezakonito prebiva na njihovem ozemlju, z izjemo mladoletnikov brez spremstva.

Obrazložitev

Države članice morajo imeti možnost izbire glede odločitve o vrnitvi. Ta mora vključevati vsaj šesttedenski rok vrnitve, z dajanjem prednosti prostovoljni vrnitvi pa se omogoči tudi načrtovanje vrnitve. Za zagotavljanje največjih možnih koristi otroka se ne sme izgnati mladoletnikov brez spremstva.

Predlog spremembe 22

Člen 6, odstavek 2

2.   Odločitev o vrnitvi omogoča ustrezno obdobje do štirih tednov za prostovoljni odhod, razen če obstajajo razlogi, zaradi katerih bi lahko verjeli, da lahko zadevna oseba v takšnem obdobju pobegne. V tem obdobju se lahko naložijo določene obveznosti, ki so namenjene preprečevanju tveganja pobega, kot so redno javljanje organom, vloga finančne garancije, predložitev dokumentov ali obveznost zadrževanja na določenem mestu.

2.   Odločitev o vrnitvi omogoča ustrezno obdobje za prostovoljni odhod do najmanj šest tednov. V tem obdobju se lahko naložijo določene obveznosti, ki so namenjene preprečevanju velikega tveganja pobega, kot so redno javljanje organom, vloga finančne garancije, predložitev dokumentov ali obveznost zadrževanja na določenem mestu.

Obrazložitev

Glej predlog spremembe 21.

Predlog spremembe 23

Člen 6, odstavek 3

3.   Odločitev o vrnitvi se izda kot ločen zakon ali odločba, ali pa skupaj z odredbo o odstranitvi.

3.   Odločitev o vrnitvi se izda kot zakon ali odločba, ločeno od odredbe o odstranitvi. Odredba o odstranitvi se lahko, čeprav je ločen dokument, izda istočasno kot odločitev o vrnitvi, vendar je veljavna le, če so izpolnjeni pogoji iz člena 7(1). Z razveljavitvijo odločitve o vrnitvi je avtomatično razveljavljena tudi odredba o odstranitvi.

Obrazložitev

Glej predlog spremembe 21.

Predlog spremembe 24

Člen 6, odstavek 4

4. Če za države članice veljajo obveznosti, ki izhajajo iz temeljnih pravic, ki izvirajo zlasti iz Evropske konvencije o človekovih pravicah, kot je pravica do nevračanja, pravica do izobraževanja in pravica do enotnosti družine, se odločitev o vrnitvi ne izda. Če je bila odločitev o vrnitvi že izdana, se prekliče.

4. Če za države članice veljajo obveznosti, ki izhajajo iz temeljnih pravic, ki izvirajo zlasti iz Evropske konvencije o človekovih pravicah, Ženevske konvencije o statusu beguncev, Konvencije Združenih narodov proti mučenju in Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989, kot so pravica do nevračanja, pravica do izobraževanja, pravica do nege v primeru hude bolezni in pravica do enotnosti družine, se odločitev o vrnitvi ne izda. Če je bila odločitev o vrnitvi že izdana, se prekliče.

Obrazložitev

Zagotoviti je treba, da so v besedilu navedeni vsi viri.

Predlog spremembe 25

Člen 6, odstavek 5

5.   Države članice se lahko kadar koli odločijo za izdajo nevezanega dovoljenja za bivanje ali za drugačno dovoljenje, ki zaradi sočutja, humanitarnih razlogov ali drugih razlogov omogoča pravico do bivanja državljanu tretje države, ki nezakonito prebiva na njihovem ozemlju. V tem primeru se odločitev o vrnitvi ne izda, če pa je že bila izdana, se prekliče.

5.   Države članice se lahko kadar koli odločijo za izdajo nevezanega dovoljenja za bivanje ali za drugačno dovoljenje, ki zaradi sočutja, humanitarnih razlogov ali drugih razlogov omogoča pravico do bivanja državljanu tretje države, ki nezakonito prebiva na njihovem ozemlju, s čimer v politiko priseljevanja vključijo visoko raven varovanja zdravja državljanov tretje države. V tem primeru se odločitev o vrnitvi ne izda, če pa je že bila izdana, se prekliče.

Obrazložitev

Države članice morajo nezakonitim priseljencem zagotoviti zdravstveno varstvo tako, da v svojo politiko priseljevanja vključijo ustrezna finančna sredstva za ta namen. Nezakoniti priseljenci v državah članicah običajno živijo v zelo slabih razmerah, ki lahko resno škodujejo njihovemu zdravju.

Predlog spremembe 26

Člen 6, odstavek 6

6.   Države članice se vzdržijo izdajanja odločitve o vrnitvi, če ima državljan tretje države, ki nezakonito prebiva na njihovem ozemlju, veljavno dovoljenje za bivanje, ki ga je izdala druga država članica, ter se zadevna oseba prostovoljno vrne na ozemlje zadevne države članice.

6.   Države članice se vzdržijo izdajanja odločitve o vrnitvi, če ima državljan tretje države, ki nezakonito prebiva na njihovem ozemlju, veljavno dovoljenje za bivanje, ki ga je izdala druga država članica, ter se zadevna oseba prostovoljno vrne na ozemlje zadevne države članice. Ta določba se uporablja do uvedbe vseh postopkov za vzajemno priznavanje dovoljenj za bivanje na evropski ravni.

Obrazložitev

Pred sprejetjem evropske politike vračanja mora Unija uvesti zakonodajni okvir, ki ureja zakonite poti vstopa na evropsko ozemlje.

Predlog spremembe 27

Člen 6, odstavek 8

8.   Če je državljan tretje države, ki nezakonito prebiva na ozemlju držav članic, vključen v še nedokončan postopek za izdajo njegovega dovoljenja za bivanje ali katerega koli drugega dovoljenja, ki ponuja pravico do bivanja, se države članice lahko vzdržijo izdajanja odločitve o vrnitvi, dokler se postopek ne zaključi.

8.   Če je državljan tretje države, ki nezakonito prebiva na ozemlju držav članic, vključen v še nedokončan postopek za izdajo njegovega dovoljenja za bivanje ali katerega koli drugega dovoljenja, ki ponuja pravico do bivanja, se države članice vzdržijo izdajanja odločitve o vrnitvi, dokler se postopek ne zaključi.

Predlog spremembe 28

Člen 6, odstavek 8 a (novo)

 

8a. Ob obvestilu o odločitvi o vrnitvi so države članice pozvane, da predložijo informacije in predlagajo spremljajoče ukrepe, katerih namen je spodbujanje ponovnega vključevanja državljanov tretje države v države izvora ter njihovega prispevanja k razvoju teh držav.

Predlog spremembe 29

Člen 7, odstavek 1

1.   Države članice izdajo odredbo o odstranitvi, ki se nanaša na državljana tretje države, za katerega velja odločitev o vrnitvi, če obstaja tveganje pobega ali če obveznost glede vračanja ni bila izpolnjena v obdobju prostovoljnega odhoda, zagotovljenega v skladu s členom 6(2).

1.   Države članice izdajo posamično odredbo o odstranitvi, ki se nanaša na državljana tretje države, za katerega velja odločitev o vrnitvi, če obveznost glede vračanja ni bila izpolnjena v obdobju prostovoljnega odhoda, zagotovljenega v skladu s členom 6(2), ali če obstaja veliko tveganje pobega.

Predlog spremembe 30

Člen 7, odstavek 2

2.   Odredba o odstranitvi podrobneje določi trajanje odložitve, v kateri se izvrši odstranitev, in državo vračanja.

2.   Odredba o odstranitvi podrobneje določi trajanje odložitve, v kateri se izvrši odstranitev, in državo vračanja, ki mora biti država izvora državljanov tretje države.

Obrazložitev

Državljane tretje države je treba vrniti v njihovo državo izvora in ne v katero koli drugo državo. Če se državljani tretje države pošljejo v sosednjo državo blizu zunanjih meja Evropske unije, je bolj verjetno, da bodo ponovno nezakonito vstopili, s čimer bodo ukrepi Skupnosti neučinkoviti.

Predlog spremembe 31

Člen 7, odstavek 3

3.   Odredba o odstranitvi se izda kot ločen zakon ali odločba, ali pa skupaj z odločitvijo o vrnitvi.

3.   Odredba o odstranitvi se izda kot zakon ali odločba, ločeno od odločitve o vrnitvi. Odredba o odstranitvi se lahko, čeprav je ločen dokument, izda istočasno kot odločitev o vrnitvi, vendar je veljavna le, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.

Predlog spremembe 32

Člen 8, naslov in odstavek 1

Odlog

Odlog ali preklic

1.   Države članice lahko ob upoštevanju posebnih okoliščin posameznega primera odložijo izvrševanje odločitve o vrnitvi za ustrezno obdobje.

1.   Države članice lahko ob upoštevanju posebnih okoliščin posameznega primera odložijo izvrševanje odločitve o vrnitvi za ustrezno obdobje ali odločitev prekličejo. Država članica v primeru odloga ali preklica zagotovi, da so državljanu tretje države zagotovljeni dostojni pogoji bivanja.

Obrazložitev

Do vrnitve državljana tretje države ne sme priti, če je v nevarnosti ali če načrtovana vrnitev ni možna. Mladoletniki brez spremstva ne smejo biti izgnani.

Predlog spremembe 33

Člen 8, odstavek 2, uvodni del

2.   Države članice odložijo izvrševanje odredbe o odstranitvi tako dolgo, dokler trajajo naslednje navedene okoliščine:

2.   Države članice odložijo izvrševanje odredbe o odstranitvi ali jo prekličejo dokler trajajo naslednje navedene okoliščine:

Obrazložitev

Glej predlog spremembe 32.

Predlog spremembe 34

Člen 8, odstavek 2, točka -a) (novo)

 

-a) fizična ali psihološka nevarnost, s katero se sooča državljan tretje države v primeru vrnitve v državo izvora;

Obrazložitev

Glej predlog spremembe 32.

Predlog spremembe 35

Člen 8, odstavek 2, točka c)

c)   pomanjkanje zagotovila, da se lahko mladoletniki brez spremstva po oceni razmer, v katere bo mladoletnik vrnjen, na kraju odhoda ali prihoda predajo družinskemu članu, enakovrednemu zastopniku, skrbniku mladoletnika ali pristojnemu uradniku države vračanja.

črtano

Obrazložitev

Glej predlog spremembe 32.

Predlog spremembe 36

Člen 8, odstavek 2, točka c a) (novo)

 

ca)   če obstajajo resni razlogi, zaradi katerih bi lahko verjeli, da bo odstranitev povzročila kolektivni izgon, s čimer se krši člen 4 Protokola št. 4 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki prepoveduje kolektivne izgone.

Predlog spremembe 37

Člen 8, odstavek 3

3.   Če se izvršba odločitve o vrnitvi ali odredbe o odstranitvi odloži, kot je določeno v odstavkih 1 in 2, se lahko zadevnemu državljanu tretje države naložijo določene obveznosti, ki so namenjene preprečevanju tveganja pobega, kot so redno javljanje organom, vloga finančne garancije, predložitev dokumentov ali obveznost zadrževanja na določenem mestu.

3.   Če se izvršba odločitve o vrnitvi ali odredbe o odstranitvi odloži, kot je določeno v odstavkih 1 in 2, se lahko zadevnemu državljanu tretje države naložijo določene obveznosti, ki so namenjene preprečevanju velikega tveganja pobega, kot so redno javljanje organom, vloga finančne garancije ali obveznost zadrževanja na določenem mestu.

Obrazložitev

Glej predlog spremembe 32.

Predlog spremembe 38

Člen 9, odstavek 1

1.   Odredbe o odstranitvi vsebujejo prepoved ponovnega vstopa, ki traja največ 5 let.

1.   V primerih resne grožnje javnemu redu ali javni varnosti lahko države članice sprejmejo odredbe o odstranitvi, ki vsebujejo prepoved ponovnega vstopa do največ šest mesecev.

Odločitve o vrnitvi lahko vključujejo takšno prepoved ponovnega vstopa.

 

Obrazložitev

Odločitev o vračanju, in na drugem mestu o odstranitvi, je ustrezna sankcija za nezakonito bivanje državljanov tretjih držav. Da bi takšno odločitev spremljala prepoved ponovnega vstopa, pa se zdi razen v izjemnih primerih nesorazmerno.

Predlog spremembe 39

Člen 9, odstavek 2, točka c)

c)   je zadevni državljan tretje države vstopil v državo članico med prepovedjo ponovnega vstopa;

črtano

Obrazložitev

Glej predlog spremembe 38.

Predlog spremembe 40

Člen 9, odstavek 2, točka d)

d)   zadevni državljan tretje države predstavlja grožnjo javnemu redu ali javni varnosti.

črtano

Obrazložitev

Glej predlog spremembe 38.

Predlog spremembe 41

Člen 9, odstavek 2, zadnji pododstavek

Če zadevni državljan tretje države predstavlja resno grožnjo javnemu redu ali javni varnosti, se lahko prepoved ponovnega vstopa izda za obdobje, ki presega 5 let.

črtano

Obrazložitev

Glej predlog spremembe 38.

Predlog spremembe 42

Člen 9, odstavek 2 a (novo)

 

2a. Na odločitev o prepovedi ponovnega vstopa se je mogoče pritožiti in jo je mogoče na zahtevo zadevne osebe ponovno oceniti.

Obrazložitev

Glej predlog spremembe 38.

Predlog spremembe 43

Člen 9, odstavek 3

3.   Prepoved ponovnega vstopa se lahko prekliče, zlasti ko:

3.   Prepoved ponovnega vstopa se prekliče, ko državljan tretje države neha predstavljati resno grožnjo javnemu redu ali javni varnosti države članice. Preklic ima učinek v vseh državah članicah.

a) za zadevnega državljana tretje države prvič velja odločitev o vrnitvi ali odredba o odstranitvi;

 

b) se je zadevni državljan tretje države spet javil konzularnemu predstavništvu države članice;

 

c) je zadevni državljan tretje države povrnil vse stroške svojega prejšnjega postopka vračanja.

 

Obrazložitev

Glej predlog spremembe 38.

Predlog spremembe 44

Člen 9, odstavek 4

4.   Prepoved ponovnega vstopa se lahko odloži izjemoma ali začasno v ustreznih posameznih primerih.

črtano

Obrazložitev

Glej predlog spremembe 38.

Predlog spremembe 45

Člen 9, odstavek 5

5.   Odstavki 1 do 4 se uporabljajo brez vpliva na pravico do iskanja azila v eni izmed držav članic.

4.   Odstavki 1 do 3 se uporabljajo brez vpliva na pravico do iskanja azila v eni izmed držav članic.

Predlog spremembe 46

Člen 10, odstavek 1 a (novo)

 

1a.   Države članice zagotovijo, da so pri postopkih vračanja, še zlasti pri postopkih odstranitve, prisotni predstavniki nevladnih organizacij.

Predlog spremembe 47

Člen 10, odstavek 2

2.   Pri izvajanju odstranitev države članice upoštevajo skupne smernice o varnostnih določbah za skupne odstranitve po zračni poti, priložene Odločbi 2004/573/ES.

2.   Pri izvajanju odstranitev države članice upoštevajo skupne smernice o varnostnih določbah za skupne odstranitve po zračni poti, priložene Odločbi 2004/573/ES, ter se izogibajo skupinskih odstranitev in postopkov, ki so teoretično namenjeni odstranitvi posameznikov, vendar se dejansko uporabljajo za skupino posameznikov.

Obrazložitev

Predlagano besedilo je bolj v skladu s cilji direktive.

Predlog spremembe 48

Člen 10, odstavek 2 a (novo)

2a. Če se odločitev o vrnitvi osebe sprejme z namenom zagotavljanja in spremljanja njene ponovne socialne in ekonomske vključitve v državi izvora, Komisija oblikuje začasni načrt za sodelovanje po dogovoru z vsako tretjo državo, da se zagotovi ustrezno spoštovanje temeljnih pravic osebe, ki se je vrnila.

Obrazložitev

Odločitve o vrnitvi in odredbe o odstranitvi se izdajo pisno.

Predlog spremembe 49

Člen 11, odstavek 1, pododstavek 2

Države članice zagotovijo, da se v odločitvi in/ali v odredbi navedejo dejanski in pravni razlogi in da se zadevni državljan tretje države pisno obvesti o razpoložljivih pravnih sredstvih.

Države članice zagotovijo, da se v odločitvi in/ali v odredbi navedejo dejanski in pravni razlogi in da se zadevni državljan tretje države pisno in čim prej obvesti o razpoložljivih pravnih sredstvih.

Obrazložitev

Zelo je pomembno, da se zadevni osebi zagotovijo čimprejšnje, zanesljive in dostopne informacije, da lahko razpoložljivi čas izkoristi za ureditev postopkovnih zadev.

Predlog spremembe 50

Člen 11, odstavek 2

2.   Države članice na zahtevo v jeziku, za katerega se lahko smiselno domneva, da ga državljan tretje države razume, zagotovijo pisni ali ustni prevod glavnih elementov odločitve o vrnitvi in/ali odredbe o odstranitvi.

2.   Države članice zagotovijo pisni prevod odločitve o vrnitvi in/ali odredbe o odstranitvi v jeziku, ki ga zadevna oseba razume.

Obrazložitev

Za dejansko uresničevanje pravice do sodnega varstva je potrebno razumevanje izdanih odločitev.

Predlog spremembe 51

Člen 12, odstavek 1

1.   Države članice zagotovijo, da ima zadevni državljan tretje države pravico do učinkovitega pravnega sredstva, da se pritoži pred sodiščem ali da zagotovi pregled odločitve o vrnitvi in/ali odredbe o odstranitvi.

1.   Države članice zagotovijo, da imajo vsi zadevni državljani tretje države pravico do učinkovitega pravnega sredstva, da se pritožijo pred sodiščem proti odločitvi o vrnitvi in/ali odredbi o odstranitvi.

Obrazložitev

Predlog spremembe uvaja izboljšano besedilo.

Predlog spremembe 52

Člen 12, odstavek 2

2.   Pravno sredstvo ima odložilni učinek ali vsebuje pravico državljana tretje države, da vloži zahtevo za opustitev izvrševanja odločitve o vrnitvi ali odredbe o odstranitvi, in v tem primeru se izvršitev odločitve o vrnitvi ali odredbe o odstranitvi odloži, dokler ni potrjena ali zanjo ne velja sredstvo, ki ima odložilne učinke.

2.   Pravno sredstvo ima odložilni učinek.

Predlog spremembe 53

Člen 12, odstavek 3

3.   Države članice zagotovijo, da ima zadevni državljan tretje države možnost dostopa do pravnega svetovanja in zastopanja. Osebam, ki nimajo zadostnih sredstev, se odobri pravna pomoč, kolikor je ta potrebna za učinkovito zagotovitev dostopa do sodnega varstva.

3.   Države članice zagotovijo, da ima zadevni državljan tretje države možnost dostopa do pravnega svetovanja in zastopanja. Osebam, ki nimajo zadostnih sredstev, se odobri pravna pomoč za učinkovito zagotovitev dostopa do sodnega varstva.

Predlog spremembe 54

Člen 14, odstavek 1

1.   Če obstajajo resni razlogi, zaradi katerih bi lahko verjeli, da obstaja tveganje pobega in če ne bi bilo zadostno, da bi uporabili manj prisilne ukrepe, kot so redno javljanje organom, vloga finančne garancije, predložitev dokumentov ali obveznost zadrževanja na določenem mestu ali drugi ukrepi za preprečitev navedenega tveganja, države članice državljanu tretje države, za katerega velja ali bo veljala odredba o odstranitvi ali odločitev o vrnitvi, začasno omejijo prostost.

1.   Če obstajajo resni razlogi, zaradi katerih bi lahko verjeli, da obstaja veliko tveganje pobega in če ne bi bilo zadostno, da bi uporabili manj prisilne ukrepe, kot so redno javljanje organom, vloga finančne garancije, predložitev dokumentov ali obveznost zadrževanja na določenem mestu ali drugi ukrepi za preprečitev navedenega tveganja, države članice državljanu tretje države, za katerega velja odredba o odstranitvi, začasno omejijo prostost.

Obrazložitev

Tveganje pobega, ki ni veliko, ne more upravičiti začasne omejitve prostosti za namen odstranitve. Zato je treba vztrajati pri tem, da se ukrepe za začasno omejitev prostosti uporabi le izjemoma in v primeru visokega tveganja pobega, kot ga oceni sodišče, ukrepi pa smejo trajati le toliko časa, kolikor je potrebno za pripravo odstranitve.

Predlog spremembe 55

Člen 14, odstavek 1 a (novo)

 

Začasna omejitev prostosti je upravičena le za toliko časa, da se uredi odstranitev, če obstaja veliko tveganje pobega. Če se organi države vrnitve kljub vsem objektivnim prizadevanjem za pridobitev zahtevanih dovolilnic ne odzovejo v določenem roku, omejitev preneha biti upravičena.

Predlog spremembe 56

Člen 14, odstavek 3

3. Začasno omejitev prostosti lahko sodni organi podaljšajo na največ šest mesecev.

3.  Začasno omejitev prostosti lahko sodni organi podaljšajo na največ treh mesecev.

Obrazložitev

Glej predlog spremembe 54.

Predlog spremembe 57

Člen 15, odstavek 1

1. Države članice zagotovijo, da se državljani tretje države, za katere velja začasna omejitev prostosti, obravnavajo na human in dostojanstven način ob spoštovanju njihovih temeljnih pravic in v skladu z mednarodnim in nacionalnim pravom. Na zahtevo jim mora biti takoj omogočeno, da vzpostavijo stik s pravnimi zastopniki, družinskimi člani in pristojnimi konzularnimi organi ter z ustreznimi mednarodnimi in nevladnimi organizacijami.

1.  Države članice zagotovijo, da se državljani tretje države, za katere velja začasna omejitev prostosti, obravnavajo na human in dostojanstven način ob spoštovanju njihovih temeljnih pravic in v skladu z mednarodnim in nacionalnim pravom. Prav tako imajo pravico, da takoj vzpostavijo stik s pravnimi zastopniki, družinskimi člani in pristojnimi konzularnimi organi ter z ustreznimi mednarodnimi in nevladnimi organizacijami.

Obrazložitev

Če se priporniku odvzame pravica do stikov z družino ali pravnim zastopnikom, se to obravnava kot kršitev njegovih temeljnih pravic.

Predlog spremembe 58

Člen 15, odstavek 2

2. Začasna omejitev prostosti se izvaja v specializiranih objektih za začasno omejitev prostosti. Če država članica ne more zagotoviti nastanitve v specializiranem objektu za začasno omejitev prostosti in mora za to uporabiti nastanitev v zaporu, zagotovi, da so državljani tretjih držav, za katere velja začasna omejitev prostosti, stalno fizično ločeni od navadnih zapornikov.

 

2.  Začasna omejitev prostosti se izvaja v specializiranih objektih za začasno omejitev prostosti. Če država članica ne more zagotoviti nastanitve v specializiranem objektu za začasno omejitev prostosti in je primorana zaradi prenatrpanosti teh objektov uporabiti nastanitev v zaporu, zagotovi, da so državljani tretjih držav, za katere velja začasna omejitev prostosti,, stalno, tudi v prostem času, fizično ločeni od navadnih zapornikov.

Predlog spremembe 59

Člen 15, odstavek 2, pododstavek 2

Posebna pozornost se posveti razmeram ranljivih oseb. Države članice zagotovijo, da mladoletniki začasne omejitve prostosti ne prestajajo v običajnih zaporih. Mladoletniki brez spremstva so ločeni od odraslih, razen če se presodi, da ima otrok največjo korist, če se tega ne stori.

Posebna pozornost se posveti razmeram ranljivih oseb. Države članice zagotovijo, da mladoletniki ne prestajajo začasne omejitve prostosti, ampak se jim zagotovi šolanje in skrb v ustanovah za skrbstvo otrok ob ustreznem upoštevanju njihovih vezi z družinami in največjih koristi otroka. Mladoletnikov brez spremstva se ne zadrži.

Obrazložitev

Začasna omejitev prostosti mladoletnikov bi bil nesorazmeren ukrep.

Predlog spremembe 60

Člen 15, odstavek 3

3. Države članice zagotovijo, da imajo mednarodne in nevladne organizacije možnost obiskati objekte za začasno omejitev prostosti, da bi lahko ocenile ustreznost pogojev za začasno omejitev prostosti. Za takšne obiske se lahko zahteva dovoljenje.

3.  Države članice zagotovijo, da imajo mednarodne in nevladne organizacije možnost obiskati objekte za začasno omejitev prostosti, da bi lahko ocenile ustreznost pogojev za začasno omejitev prostosti.

Obrazložitev

Glej predlog spremembe 59.

Predlog spremembe 61

Člen 16, točka a)

a) prizna odločitev o vrnitvi ali odredbo o odstranitvi, ki jo je izdala prva država članica, in izvrši odstranitev, in sicer v tem primeru državi članici druga drugi izplačata nadomestilo za kakršno koli finančno neskladje, ki je povzročeno s smiselno uporabo Odločbe Sveta 2004/191/ES;

a)  prizna odločitev o vrnitvi ali odredbo o odstranitvi, ki jo je izdala prva država članica, in izvrši odstranitev, in sicer v tem primeru državi članici druga drugi izplačata nadomestilo za kakršno koli finančno neskladje, ki je povzročeno s smiselno uporabo Odločbe Sveta 2004/191/ES; v tem primeru državljan tretje države, ki v EU prebiva brez urejenega statusa, uživa pravice, ki izhajajo iz člena 12 te direktive;

Obrazložitev

Državljani tretjih držav morajo imeti v vseh okoliščinah na voljo učinkovita pravna sredstva za pritožbo nad odločitvijo o vrnitvi in/ali odredbo o odstranitvi. Zato jim mora tudi druga država članica zagotoviti pravna sredstva za izpodbijanje odločitve, ki jo je sprejelo prvostopenjsko sodišče prve države članice.

Predlog spremembe 62

Člen 16, točka c)

c) začne postopek vračanja v okviru svoje nacionalne zakonodaje;

c)  začne postopek vračanja v okviru svoje nacionalne zakonodaje in pravnega reda Skupnosti;

Obrazložitev

Da lahko druga država članica izvede postopek vračanja, je treba na podlagi nacionalne zakonodaje zadevne države članice in pravnega reda Skupnosti sprejeti ustrezne ukrepe v skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti.

Predlog spremembe 63

Člen 17

Komisija redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive v državah članicah in po potrebi predlaga spremembe.

Komisija redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive v državah članicah in po potrebi predlaga spremembe.

 

Države članice so dolžne oceniti učinek njihove politike vračanja na države, od koder prihajajo državljani tretjih držav, in zagotoviti njeno usklajenost z jasno politiko razvoja in sodelovanja z državami izvora in tranzita.

Komisija prvič poroča najkasneje štiri leta po datumu, navedenem v členu 18(1).

Komisija prvič poroča najkasneje štiri leta po datumu, navedenem v členu 18(1).

Obrazložitev

Vrnitev državljanov tretjih držav je treba pripraviti in ne sme biti ločena od skladne in učinkovite razvojne politike. V skladu z načelom solidarnosti morajo države članice oblikovati nadaljnje ukrepe.

POSTOPEK

Naslov

Skupna merila in postopki v zvezi z vračanjem državljanov tretjih držav brez dovoljenja za bivanje

Referenčni dokumenti

KOM(2005)0391 - C6-0266/2005 - 2005/0167(COD)

Pristojni odbor

LIBE

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

29.9.2005

 

 

 

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Marie-Arlette Carlotti

27.3.2007

 

 

Datum sprejetja

5.6.2007

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

0

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, Josep Borrell Fontelles, Danutė Budreikaitė, Corina Creţu, Nirj Deva, Alexandra Dobolyi, Fernando Fernández Martín, Filip Kaczmarek, Glenys Kinnock, Maria Martens, Luisa Morgantini, Miguel Portas, Toomas Savi, Frithjof Schmidt, Jürgen Schröder, Feleknas Uca, Margrietus van den Berg, Johan Van Hecke, Luis Yañez-Barnuevo García

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Jerzy Kułakowski, Miguel Angel Martínez Martínez, Manolis Mavrommatis, Pasqualina Napoletano, Anne Van Lancker, Ralf Walter

  • [1]  Še neobjavljeno v UL.

POSTOPEK

Naslov

Skupni standardi in postopki v državah članicah za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU

Referenčni dokumenti

KOM(2005)0391 - C6-0266/2005 - 2005/0167(COD)

Datum predložitve EP

1.9.2005

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

LIBE

29.9.2005

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

AFET

29.9.2005

DEVE

29.9.2005

EMPL

29.9.2005

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

EMPL

14.9.2005

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Manfred Weber

14.9.2005

 

 

Obravnava v odboru

24.11.2005

20.3.2006

20.6.2006

11.12.2006

 

27.6.2007

12.9.2007

 

 

Datum sprejetja

12.9.2007

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

47

5

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Alexander Alvaro, Alfredo Antoniozzi, Mihael Brejc, Kathalijne Maria Buitenweg, Michael Cashman, Giuseppe Castiglione, Giusto Catania, Carlos Coelho, Fausto Correia, Esther De Lange, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Bárbara Dührkop Dührkop, Claudio Fava, Patrick Gaubert, Roland Gewalt, Lilli Gruber, Adeline Hazan, Jeanine Hennis-Plasschaert, Ewa Klamt, Roger Knapman, Magda Kósáné Kovács, Barbara Kudrycka, Henrik Lax, Roselyne Lefrançois, Sarah Ludford, Dan Mihalache, Claude Moraes, Javier Moreno Sánchez, Martine Roure, Inger Segelström, Károly Ferenc Szabó, Søren Bo Søndergaard, Vladimir Urutchev, Manfred Weber, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Simon Busuttil, Charlotte Cederschiöld, Gérard Deprez, Iratxe García Pérez, Ignasi Guardans Cambó, Sophia in ‘t Veld, Carlos José Iturgaiz Angulo, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Metin Kazak, Jean Lambert, Antonio Masip Hidalgo, Hubert Pirker, Antonio Tajani, Rainer Wieland

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Vincenzo Aita, Iles Braghetto