POROČILO o osnutku Sklepa Sveta o uporabi vseh določb schengenskega pravnega reda v Češki republiki, Republiki Estoniji, Republiki Latviji, Republiki Litvi, Republiki Madžarski, Republiki Malti, Republiki Poljski, Republiki Sloveniji in Slovaški republiki

12.11.2007 - (11722/2007 – C6‑0244/2007 – 2007/0810(CNS)) - *

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Carlos Coelho

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku Sklepa Sveta o uporabi vseh določb schengenskega pravnega reda v Češki republiki, Republiki Estoniji, Republiki Latviji, Republiki Litvi, Republiki Madžarski, Republiki Malti, Republiki Poljski, Republiki Sloveniji in Slovaški republiki

(11722/2007 – C6‑0244/2007 – 2007/0810(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (11722/2007),

–   ob upoštevanju člena 3(2) Akta o pristopu[1], v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0244/2007),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6‑0441/2007),

1.  odobri osnutek sklepa Sveta, kakor je bilo spremenjen;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, predloženo za posvetovanje;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Svet	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 4
(4) Svet je X XXXXXX 2007 ugotovil, da zadevne države članice izpolnjujejo pogoje na vseh omenjenih področjih.	(4) Svet je X XXXXXX 2007 ugotovil, da zadevne države članice izpolnjujejo pogoje na vseh omenjenih področjih. Vse te države članice morajo Svet in Evropski parlament v naslednjih šestih mesecih pisno obvestiti o nadaljnjih ukrepih, za katere se odločijo v zvezi s priporočili iz evalvacijskega poročila in poročila o spremljanju in ki se še izvajajo.

• [1]  UL L 236, 23.9.2003, str. 33.

OBRAZLOŽITEV

OZADJE

Pet držav članic, tj. Francija, Nemčija, Belgija, Luksemburg in Nizozemska, je Schengenski sporazum podpisalo14. junija 1985, 19. junija 1990 pa še Schengensko konvencijo (ki je začela veljati leta 1995). Na medvladni ravni so se strinjale, da bodo postopno odpravile vse kontrole na skupnih mejah in uvedle svobodo gibanja na ozemlju, ki ga običajno označujemo kot schengensko območje.

Vzporedno z odpravo kontrol na notranjih mejah so se začeli izvajati nekateri izravnalni ukrepi, med njimi: učinkoviti nadzor na zunanjih mejah, okrepljeno sodelovanje med upravami ter carinskimi, policijskimi in sodnimi organi teh držav članic, skupna vizumska politika in oblikovanje schengenskega informacijskega sistema (SIS).

Schengenski pravni red (sporazum, konvencija, izvedbena pravila in ustrezni sporazumi) so leta 1999 z amsterdamsko pogodbo postali del institucionalnega in pravnega okvira Evropske unije.

Petim prvotnim državam članicam so se sčasoma pridružile še druge, tako da je sodelovalo skupaj 15 starih držav članic: Italija se je pridružila leta 1990, Španija in Portugalska leta 1991, Grčija leta 1992, Avstrija leta 1995, Finska, Švedska in Danska pa (po posebnem dogovoru) leta 1996. Irska in Združeno kraljestvo sodelujeta le delno, saj sta obdržala mejne kontrole. Dve državi, ki nista v Skupnosti, Islandija in Norveška, sta se pridružili leta 1996, a z omejeno vlogo pri odločanju.

Schengenski pravni red je ob pristopu k EU leta 2004 sprejelo tudi deset novih držav članic: Češka republika, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška. Sedaj smo pred največjo širitvijo v schengenski zgodovini. Kar devet izmed naštetih držav (razen Cipra) je namreč izjavilo, da so pripravljene na postopek evalvacije.

SCHENGENSKA EVALVACIJA

Glede na člen 3(2) Akta o pristopu je preveritev s postopkom evalvacije, če nove države članice izpolnjujejo potrebne pogoje za uporabo vseh delov schengenskega pravnega reda, osnovni pogoj za to, da Svet sprejme sklep o odpravi kontrol na notranjih mejah s temi državami članicami.

Evalvacije za nove države članice so se začele leta 2006, potem ko je vsaka izmed njih poslala ustrezen zahtevek (izjava o pripravljenosti). Za izvedbo evalvacije je bila za vsako novo državo članico posebej pristojna delovna skupina za schengensko evalvacijo.

Postopki evalvacije so se začeli z vprašalnikom, naslovljenim na države članice, o vseh delih schengenskega pravnega reda (meje, izdajanje vizumov, varovanje podatkov in policijsko sodelovanje). Sledili so evalvacijski obiski. Skupine strokovnjakov so obiskale meje, konzularna predstavništva, naprave za SIS itd. in pripravile izčrpna poročila z opisom dejanskega stanja, ocenami in priporočili, v katerih so lahko zahtevale dodatne ukrepe in ponovne obiske. S končnim poročilom naj bi bilo ugotovljeno, če določena nova država članica po zaključku postopka evalvacije izpolnjuje vse osnovne pogoje za praktično izvedbo schengenskega pravnega reda.

UGOTOVITVE ZA POSAMEZNO NOVO DRŽAVO ČLANICO

1. Češka republika

Izjava o pripravljenosti: 1. januar 2006. Prihodnja zunanja meja se bo omejila zgolj na letališča. Praško letališče je bilo povsem usklajeno s schengenskimi standardi, medtem ko je bil ponovni obisk potreben na letališču Brno. Pomanjkljivosti so bile ugotovljene pri številu zaposlenih, sistemu za analizo tveganja in upravljanju meje.

Obiski konzularnih predstavništev so potrdili pozitivno izmenjavo informacij in dober sistem za prenos elektronskih podatkov. Pomanjkljivosti so bile ugotovljene pri postopku odločanja za izdajanje vizumov, ozaveščenosti o nevarnosti nezakonitega priseljevanja, varnosti infrastrukture, shranjevanju vizumskih nalepk itd.

Varovanje podatkov je bilo ustrezno. Pozitivna ocena za policijsko ocenjevanje. Vseeno potrebna točka VEM ("vse na enem mestu") za čezmejni nadzor in zasledovanje.

Obisk za spremljanje med 2. – 5. 7. 2007 je potrdil, da so pristojni organi uspeli najti rešitve za ugotovljene težave.

Evalvacija SIS je bila opravljena septembra 2007. Čeprav nekatere manj pomembne zadeve zahtevajo dodatno pozornost, pa so bili napori za izvajanje funkcije SIS in SIRENE ocenjeni kot pozitivni in uspešni.

2. Estonija

Izjava o pripravljenosti: 1. maj 2006. Pozitivna ocena za upravljanje meje z učinkovito in funkcionalno organizacijo in usposobljenim kadrom (a premalo številčnim). Dober sistem za zbiranje podatkov in analizo tveganja.

Meja na kopnem: potreben je bil ponovni obisk železniškega mejnega prehoda v Narvi, kjer niso bile izpolnjene vse schengenske zahteve. Meja na morju: oprema za obalne patrulje (plovila in helikopterje) je bila delno zastarela. Zračna meja: potreben je bil ponovni obisk letališča Talin za oceno izvedbe obnovitvenega načrta.

Pozitivna ocena za izdajanje vizumov, čeprav je bilo treba opozoriti na varnost (naprav, vizumskih nalepk), predolg postopek odločanja o izdajanju vizumov in nezadostno ozaveščenost o nevarnosti nezakonitega priseljevanja.

Policijsko sodelovanje je bilo ocenjeno kot ustrezno, čeprav se je izkazalo, da je potrebna strategija za policijsko delo na podlagi obveščevalnih podatkov več različnih agencij z, med drugim, spletno podatkovno bazo za izmenjavo informacij.

Varovanje podatkov je bilo na splošno ocenjeno kot zadovoljivo, vseeno pa manjka ključni element, in sicer neodvisni organ za nadzor SIS.

Ponovni obisk na mejah: 13. – 20. maj 2007. Letališče Talin: pristojni organi so uspeli upoštevati večino priporočil, čeprav je bilo zaradi potekajočih obnovitvenih del težko pripraviti popolno oceno. Kljub temu so bile prehodne rešitve na obstoječem terminalu v skladu s schengenskimi zahtevami. Druge pomanjkljivosti so bile popravljene, razen vprašanja večjega števila zaposlenih. Njegovo reševanje bo morala delovna skupina SCH-EVA1 še spremljati.

Varovanje podatkov: ponovni obisk 18. – 24. 3. 2007 je potrdil, da so bile pomanjkljivosti odpravljene in vnesene potrebne spremembe.

Evalvacija SIS je bila opravljena septembra 2007. Ugotovljeno je bilo, da se sistem izvaja ustrezno, je uporabniku prijazen, deluje učinkovito in uspešno. Infrastruktura je dobra in odzivni čas sprejemljiv. Oblikovanih je bilo nekaj priporočil za večjo zmogljivost urada SIRENE.

3. Madžarska

Izjava o pripravljenosti: 1. januar 2006. Država je pred velikim izzivom, saj bo postala odgovorna za približno 15 % prihodnje srednje-vzhodne zunanje meje schengenskega območja.

Pozitivna ocena za upravljanje meje z učinkovito in funkcionalno organizacijo in usposobljenim kadrom. Zračna meja: dobra organizacija, pri nekaterih vidikih primer dobre prakse. Težava pri trenutni praksi, po kateri hrvaški državljani lahko na mednarodnih mejnih prehodih v državo vstopajo z osebno izkaznico.

Pozitivna ocena za policijsko sodelovanje: skupna kontaktna točka Hegyeshalom-Nickelsdorf ocenjena kot primer najboljše prakse pri krepitvi in spodbujanju mednarodne izmenjave informacij.

Ponovni obiski niso bili potrebni. Ugotovljene pomanjkljivosti in oblikovana priporočila glede izdajanja vizumov: nezadostna varnost (v prostorih, pri preverjanju prosilcev ali postopku pooblaščanja itd.), maloštevilni razgovori v primerjavi s številom prosilcev in nizka stopnja zavrnitve. Potrebne bodo prilagoditve nacionalne zakonodaje za upoštevanje postopkovnih jamstev za družinske člane državljanov EU. Zadovoljivi nadaljnji ukrepi.

Evalvacija SIS je opozorila na nekatere bistvene probleme, zaradi katerih je bil potreben dodaten obisk med 17. – 19. 10. 2007. Z njim je bilo potrjeno, da sistem po vsej Madžarski deluje učinkovito in da so uporabniki SIS ustrezno usposobljeni.

4. Latvija

Izjava o pripravljenosti: 1. maj 2006. Pozitivna ocena za upravljanje meje z učinkovito in funkcionalno organizacijo, usposobljenim kadrom in sodobno opremo, dobro zasnovanimi obveščevalnimi podatki in sistemom za preiskovanje ter ustreznim delovnim sodelovanjem.

Potrebne izboljšave pri infrastrukturi, postopkih in opremi na železniškem mejnem prehodu Zilupe. Meja na morju: zastarela oprema in sistem za nadzor na morju, težave pri koordinaciji nadzora in pomanjkanje profesionalizma. Zračna meja: dobro upravljanje meje in dobra organizacija na letališču Riga. Vseeno fizične značilnosti infrastrukture (ločevanje potnikov) niso bile v skladu s schengenskimi zahtevami – potreben je bil ponovni obisk.

Pomanjkljivosti ugotovljene pri izdajanju vizumov, in sicer v zvezi z nezadostno oceno posameznih vlog, nezadostnim poznavanjem nevarnosti nezakonitega priseljevanja in zlorabe vizumov, omejenimi zmogljivostmi informacijskih sistemov za izmenjavo informacij in splošno vprašanjem varnosti (prostorov, shranjevanja vizumskih nalepk).

Glede zahteve po varovanju podatkov je potrebna večja neodvisnost organov za varovanje osebnih podatkov. Z dobro zasnovanim mehanizmom za usklajevanje in točko VEM ("vse na enem mestu") zajamčeno učinkovito in uspešno mednarodno policijsko sodelovanje. Poiskati bo treba tehnično rešitev za telekomunikacijski sistem (nezdružljiv z litvanskim in estonskim).

Ponovni obisk 1. – 10. 10. 2007: pristojni organi so uspeli najti rešitve za bistvene težave, zlasti za prostor za prihod letal iz držav izven schengenskega prostora (dela zaključena oktobra 2007).

Evalvacija SIS je pokazala, da sistem deluje uspešno in učinkovito in da je infrastruktura dobra. Oblikovanih je bilo nekaj priporočil za večjo zmogljivost urada SIRENE.

5. Litva

Izjava o pripravljenosti: 1. maj 2006. Pozitivna ocena za upravljanje meje z učinkovito in funkcionalno organizacijo.

Meja na morju: država je pred izzivom, kako morsko mejo uskladiti s schengenskimi standardi, zlasti glede upravljanja, profesionalizma, opreme za nadzor obalnega pasu in patruljnih čolnov (večinoma zastarelih). Meja na kopnem: infrastruktura na cestnem mejnem prehodu Panemune ni ustrezala schengenskim standardom. Ponovno je bilo treba oceniti obnovitvena dela, ki so v teku, postopke in število zaposlenih. Zračna meja: infrastruktura na letališču v Vilni in Palangi ni ustrezala schengenskim standardom (v teku so obnovitvena dela).

Varovanje podatkov: povečati bi bilo treba neodvisnost organa za varovanje osebnih podatkov. Pomanjkljivosti pri: postopku odločanja o izdajanju vizumov, ocenah posameznih vlog, ozaveščenosti o nevarnosti nezakonitega priseljevanja in drugih oblikah zlorabe vizumov. Brez težav pri policijskem sodelovanju.

Ponovni obiski: meja na kopnem 13. – 20. 5. 2007, zračna meja 1. – 10. 9. 2007. Pristojni organi so uspeli najti rešitve za večino pomanjkljivosti.

Ugotovljeno je bilo, da je SIS učinkovit in uspešen, da je odzivni čas kratek in da z njim upravljajo usposobljeni uporabniki. Priporočila so bila upoštevana.

6. Malta

Izjava o pripravljenosti: pripravljena 1. maja 2006, vendar ni vključevala letališč in morskih pristanišč (zanje pripravljena v prvi četrtini 2007). Konzulat v Moskvi ni ravnal v skladu z določbami schengenskega pravnega reda (pri vprašanjih varnosti, zaposlenih, materialu, prostorih, postopkih itd.). Potrebna je bila revizija določene prakse in nekaterih državnih zakonov, da se zagotovi upoštevanje postopkovnih jamstev za družinske člane državljanov EU.

Varovanje podatkov: v številnih ozirih ga lahko uvrstimo med najboljše prakse. Policijsko sodelovanje: treba je bilo pospešiti priprave na polno uporabo schengenskega pravnega reda in izdelati akcijski načrt.

Meje: potrebna celovita strategija za varnost na mejah in optimalna izkoriščenost flote (nadzor morske meje/oprema za nadzor). Revizija potrebna pri postopkih mejne kontrole vozil. Opravljen ponovni obisk infrastrukture na kontrolnih točkah mednarodnega terminala v pristanišču Valeta in mednarodnega letališča na Malti, potrebne izboljšave pri kontrolnih postopkih.

Ponovni obiski: policijsko sodelovanje 28. – 30. 5. 2007; vizumi 27. – 31. 8. 2007; meje 1. – 10. 10. 2007. Na vseh omenjenih področjih je Malti uspelo najti rešitve za ugotovljene težave. Prav tako so bile odpravljene vse pomanjkljivosti. Konzulat v Moskvi naj bi se v nove prostore preselil decembra 2007.

Ugodno so bili ocenjeni napori za izvedbo funkcij SIS in SIRENE. Pristojni organi so upoštevali priporočila delovne skupine za nekatere dodatne izboljšave.

7. Poljska

Izjava o pripravljenosti: 1. januar 2006. Pozitivno upravljanje meje z učinkovito in funkcionalno organizacijo, usposobljenim kadrom in sodobno opremo. Vseeno ugotovljene nekatere pomanjkljivosti. Nekaj mejnih prehodov je bilo v obnovi: infrastruktura in upravljanje meje na cestnem mejnem prehodu Terespol in Medyka nista ustrezala schengenskim standardom. Poskrbeti je bilo treba, da bosta usklajena z mednarodnimi obveznostmi (begunci, varnost podatkovnih sistemov). Zračna meja: na letališčih Varšava, Gdansk in Krakov so še potekala gradbena dela, tako da niso izpolnjevala vseh zahtev.

Izdajanje vizumov: pozitivna ocena za količino in kakovost danih informacij, varnost, usposabljanje in izobrazbo zaposlenih. Posebno pozornost so zahtevale naslednje zadeve: postopek odločanja o izdajanju vizumov, oddaja vlog, ozaveščenost o nevarnosti nezakonitega priseljevanja in izvajanje mejne kontrole na ozemlju tretje države.

Varovanje podatkov: pozitivna ocena, a pod pogojem, da se pooblastila organa za varovanje podatkov pri SIS v nobenem primeru ne omejijo. Policijsko sodelovanje zadovoljivo z nekaj priporočili: pospešiti bi bilo treba postopek ratifikacije dvostranskih sporazumov, skleniti dvostranske sporazume o zasledovanju, mejne straže pa bi morale imeti neposredni (spletni) dostop do ustreznih policijskih baz podatkov.

Ponovni obiski: meja na kopnem 13. – 20. 5. 2007, zračna meja 1. – 10. 9. 2007. Pristojni organi so uspeli najti rešitve za večino pomanjkljivosti. Kar zadeva gradbena dela na letališčih, je infrastruktura sedaj usklajena s schengenskimi standardi. Opravljen je bil prenos skupnih mejnih prehodov iz Belorusije in Ukrajine na poljsko ozemlje.

Ugodno so bili ocenjeni napori za izvedbo funkcij SIS in SIRENE. Zelo dobre strukture, odlična uporaba tehnologije ter odlično strokovno znanje in izkušnje zaposlenih. Oblikovanih je bilo nekaj priporočil za dodatne izboljšave.

8. Slovenija

Izjava o pripravljenosti: 1. januar 2006. Meje: pozitivna ocena, čeprav operativna učinkovitost zaradi pomanjkanja človeških virov in tehnične opreme ni takšna, kot bi lahko bila. Treba je bilo pregledati prakso, po kateri hrvaški državljani lahko v državo vstopajo z osebno izkaznico. Potrebne izboljšave infrastrukture v pristanišču Koper. Zračna meja: potreben je bil ponovni obisk letališča v Ljubljani, kjer obstoječa infrastruktura (v obnovi) ni ustrezala schengenskim zahtevam (ločevanje potnikov). Ocenjeno je bilo, da so potrebni dodatni človeški viri.

Pri izdajanju vizumov ni bilo bistvenih pomanjkljivosti. Posebna pozornost je bila usmerjena v majhno število poglobljenih razgovorov v primerjavi s številom vlog. Nacionalna zakonodaja bi morala tudi upoštevati postopkovna jamstva za družinske člane državljanov EU.

Pozitivna ocena za predpise glede varovanja podatkov in njihovo izvajanje, čeprav bi bilo treba okrepiti človeške vire za opravljanje zadostnega števila inšpekcij. Zadovoljivo policijsko sodelovanje na lokalni, regionalni in osrednji ravni. Kljub temu bi morale slovenske oblasti zagotoviti, da osrednji organ z dovolj strokovnega kadra lahko deluje 24 ur na dan, 7 dni na teden.

Ponovni obisk zračne meje 2. – 5. 7. 2007. Pristojni organi so uspeli najti rešitve za bistvene težave, in sicer z obnovo potniškega terminala, fizično ločitvijo potnikov in zadostnim številom zaposlenih.

Različni organi, ki tudi uporabljajo SIS, so bili dobro pripravljeni, končni uporabniki pa ustrezno usposobljeni. Odlična ocena za uporabo in kakovost mobilnih rešitev. Oblikovanih nekaj manjših priporočil.

9. Slovaška

Izjava o pripravljenosti: 1. januar 2006. Za državo je kar precejšen izziv, kako zagotoviti nadzor kopenske meje z Ukrajino, ki bo ustrezal standardom EU. Težave pri upravljanju in nadzoru meje: trenutna organizacija in izvedba ne ustrezata določilom zakonika o schengenskih mejah. Ponovni obisk potreben na cestnem mejnem prehodu Vysne Nemecke, kjer infrastruktura, postopki in oprema niso ustrezali schengenskim zahtevam. Zračna meja: ponovni obisk letališča Bratislava, kjer infrastruktura ni bila povsem v skladu s schengenskimi zahtevami. Potrebne izboljšave pri znanju tujih jezikov, statistiki, vodstvenih spretnostih in postopkih mejne kontrole.

Izdajanje vizumov: zadovoljiva ocena za dostopnost podatkov in usposobljenost zaposlenih. Pozornost je bilo treba nameniti vprašanju varnosti (prostorov, shranjevanja vizumskih nalepk), sedanji praksi skupinskih vizumskih vlog in ocenjevanju posameznih vlog. Nacionalna zakonodaja bi morala tudi upoštevati postopkovna jamstva za družinske člane državljanov EU. Težava zaradi prevelikega števila vizumov, izdanih na meji.

Varovanje podatkov: potreben ponovni obisk, ker je uvajanje potrebnih zahtev naletelo na kadrovske in finančne težave v zvezi z dodatnimi nalogami iz SIS. Še dodatno je treba okrepiti funkcionalno neodvisnost. Policijsko sodelovanje: konkretni ukrepi za nacionalni akcijski načrt so v začetni stopnji izvajanja.

Ponovni obiski: varovanje podatkov 18. – 24. 3. 2007, meja na kopnem 17. – 22. 6. 2007. Pristojni organi so uspeli najti rešitve za večino pomanjkljivosti. Izboljšana infrastruktura, tehnična opremljenost, boljši postopki mejne kontrole, bolj profesionalni odnos in boljše znanje tujih jezikov zaposlenih na letališču Bratislava. Odpravljene vse pomanjkljivosti pri varovanju podatkov.

Informacijska infrastruktura ocenjena kot domišljena in zelo razvita, podatkovni centri dobro opremljeni in ustrezno vodeni. Končni uporabniki so ustrezno usposobljeni. Oblikovanih nekaj manjših priporočil, ki se že izvajajo.

UGOTOVITVE POROČEVALCA

Glede na zaključke evalvacije in ugotovitve potrebnih ponovnih obiskov skupin strokovnjakov poročevalec ugotavlja, da je nekaj zadev resda še odprtih in bodo torej v prihodnosti zahtevale dodatno pozornost, vendar pa ne ovirajo polnopravnega članstva držav članic v schengenskem območju.

Sodeč po ugotovitvah strokovnjakov (ki navajajo zadovoljive rezultate) je vseh devet držav članic dokazalo, da so dovolj pripravljene na ustrezno uporabo vseh določb schengenskega pravnega reda, zato poročevalec podpira odločitev o odprtju meja zgoraj navedenih držav.

Kljub temu Parlament izraža pričakovanje, da bodo te države članice Svet in Evropski parlament v naslednjih šestih mesecih pisno obvestile o nadaljnjih ukrepih, za katere se bodo odločile v zvezi s priporočili, in potrebnih spremembah, ki še potekajo.

Poročevalec želi podčrtati, da odprava kontrol na notranjih mejah zahteva medsebojno zaupanje pri učinkovitem nadzoru zunanjih meja. Varnost schengenskega območja je dejansko odvisna od tega, kako dosledno in učinkovito vsaka posamezna država članica izvaja kontrolo nad zunanjimi mejami, pa tudi od tega, ali je izmenjava podatkov preko SIS dobra in hitra. Z vsako šibko točko ali neustreznim delovanjem katerega koli izmed teh elementov je ogrožena varnost Unije in učinkovitost schengenskega območja.

POSTOPEK

Naslov	Uporaba schengenskega pravnega reda v Češki republiki, Estoniji, Latviji, Litvi, na Madžarskem, Malti, Poljskem, v Sloveniji in na Slovaškem
Referenčni dokumenti	11722/2007 - C6-0244/2007 - 2007/0810(CNS)
Datum posvetovanja z EP	25.7.2007
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 3.9.2007
Poročevalec/-ka  Datum imenovanja	Carlos Coelho 10.9.2007
Obravnava v odboru	12.9.2007		3.10.2007		5.11.2007		12.11.2007
Datum sprejetja	12.11.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	31 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Carlos Coelho, Esther De Lange, Panayiotis Demetriou, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Bárbara Dührkop Dührkop, Kinga Gál, Patrick Gaubert, Lilli Gruber, Ewa Klamt, Magda Kósáné Kovács, Barbara Kudrycka, Stavros Lambrinidis, Henrik Lax, Roselyne Lefrançois, Claude Moraes, Javier Moreno Sánchez, Martine Roure, Inger Segelström, Søren Bo Søndergaard, Vladimir Urutchev, Ioannis Varvitsiotis, Manfred Weber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Adamos Adamou, Marco Cappato, Koenraad Dillen, Maria da Assunção Esteves, Ignasi Guardans Cambó, Sophia in ‘t Veld, Carlos José Iturgaiz Angulo, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Eva-Britt Svensson
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Fernando Fernández Martín