POROČILO o Zeleni knjigi o vlogi civilne družbe v politiki na področju drog v Evropski uniji
12.3.2008 - (2007/2212(INI))
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Giusto Catania
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o Zeleni knjigi o vlogi civilne družbe v politiki na področju drog v Evropski uniji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju priporočila Svetu in Evropskemu Svetu z dne 15. decembra 2004 o strategiji EU za boj proti drogam (2005–2012)[1],
– ob upoštevanju Zelene knjige Komisije z dne 26. junija 2006 o vlogi civilne družbe v politiki na področju drog v Evropski uniji (KOM(2006)0316),
– ob upoštevanju poročila in prejetih odgovorov na rezultate odprtega posvetovanja, ki je potekalo v okviru navedene Zelene knjige, objavljenih 18. aprila 2007[2],
– ob upoštevanju Naslova VI Pogodbe EU ter zlasti člena 29 in člena 31(1)(e) te pogodbe,
– ob upoštevanju mednarodnih, evropskih in nacionalnih instrumentov za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zlasti varstvo pravice do življenja in zdravja,
– ob upoštevanju enotne konvencije ZN o mamilih z dne 30. marca 1961, spremenjene z ženevskim protokolom z dne 25. marca 1972; in ob upoštevanju konvencije ZN o psihotropnih snoveh z dne 21. februarja 1971 in konvencije ZN zoper nezakonit promet z mamili in drugimi psihotropnimi snovmi z dne 19. decembra 1988,
– ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1920/2006 z dne 12. decembra 2006 o Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami[3], ki preoblikuje prejšnjo zakonodajo,
– ob upoštevanju letnega poročila Evropskega centra za spremljanje drog in odvisnosti iz leta 2007[4],
– ob upoštevanju Sklepa št. 1150/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. septembra 2007 o vzpostavitvi posebnega programa Preprečevanje uporabe drog in obveščanje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa Temeljne pravice in pravosodje [5] in zlasti členov 2 do 7 Sklepa,
– ob upoštevanju delovnega dokumenta službe Komisije z naslovom Pregled napredka za leto 2006 o izvajanju Akcijskega načrta EU za boj proti drogam (2005–2008) z dne 21. decembra 2006 (SEC(2006)1803),
– ob upoštevanju Sporočila Komisije o pregledu napredka za leto 2007 o izvajanju Akcijskega načrta EU za boj proti drogam (2005–2008) z dne 10. decembra 2007 (KOM(2007)0781),
– ob upoštevanju Akcijskega načrta EU za boj proti drogam (2005–2008), ki ga je Svet sprejel junija 2005[6],
– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. maja 2005 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad psihoaktivnimi snovmi[7],
– ob upoštevanju Strategije EU za boj proti drogam (2005–2012), ki jo je Evropski svet odobril 16. in 17. decembra 2004[8],
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 273/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah[9],
– ob upoštevanju Politične deklaracije o drogah in resolucij, sprejetih na izrednem zasedanju Generalne skupščine ZN (UNGASS) z dne 8. in 10. junija 1998,
– ob upoštevanju dejavnosti ZN in zlasti 51. zasedanja Komisije za droge, ki bo potekalo od 10. do 14. marca 2008[10],
– ob upoštevanju bele knjige o evropskem upravljanju (KOM(2001)0428) in sporočil Komisije „Krepitev kulture posvetovanja in dialoga – splošna načela in minimalni standardi za posvetovanje Komisije z zainteresiranimi stranmi“ (KOM(2002)0704) in „Strateški cilji 2005–2009, Evropa 2010: Partnerstvo za evropsko obnovo, blaginjo, solidarnost in varnost“ (KOM(2005)0012),
– ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0073/2008),
A. ker je treba spodbujati temeljitejši dialog z različnimi elementi civilne družbe in med njimi (na nadnacionalni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni) v evropskem merilu ter z njim izboljšati oblikovanje, izvajanje in vrednotenje odločitev v zvezi s politiko na področju drog na ravni držav članic in na ravni EU,
B. ker ima organizacija civilne družbe na evropski ravni očitno dodano vrednost glede na nacionalne, regionalne in lokalne organizacije civilne družbe,
C. ker zlasti civilna družba lahko prispeva obsežne izkušenj v zvezi s posameznimi vidiki politike na področju drog, kot so preprečevanje, zagotavljanje informacij, pomoč pri premagovanju odvisnosti in ponovno vključevanje v družbo,
D. ker je prednostni cilj strategije EU za boj proti drogam za obdobje 2005–2012 zagotavljanje točnih informacij in krepitev vloge civilne družbe v zvezi z drogami,
E. ker sta zelena knjiga o vlogi civilne družbe v politiki na področju drog v EU in ustanovitev foruma civilne družbe o drogah prvi praktični ukrep za doseganje tega cilja,
F. ker je bil odziv večine organizacij, ki so se odzvale na posvetovanje Evropske komisije v zvezi z zamislijo o tematskem povezovanju obstoječih mrež, zelo dober,
G. ker je pomembno, da obstaja večja sinergija med civilno družbo ter institucijami in organi EU za vzpostavitev odnosa, ki temelji na stalnem posvetovanju in spodbujanju izmenjave informacij in najboljših praks, s posebnim poudarkom na znanstvenih prispevkih,
H. ker je treba poudariti bistven pomen ukrepa in krepitve vloge organizacij civilne družbe, ki so vključene v sodelovanje s tretjimi državami in spodbujanje nadomestnih, trajnostnih strategij za obravnavo vprašanj o drogah,
I. ker je treba odprt medij, kot je internet, vključiti v vsako predlagano strukturo za dialog ali posvetovanje z izbranimi mrežami o posebnih vprašanjih, ki se podprejo z odprtim posvetovanjem z vsemi zainteresiranimi stranmi,
J. ker mora pomembna vloga, ki jo lahko ima civilna družba na tem področju, dopolnjevati in krepiti veliko odgovornost držav članic in mednarodnih organizacij, da sodelujejo v boju proti proizvodnji drog in trgovanju z njimi, kot to počnejo v primeru terorizma,
K. ker bi tesnejše sodelovanje institucij EU s civilno družbo na področju politike o drogah pripomoglo, da bi te institucije ustrezno ocenile sedanje strategije,
L. ker naj bi pojem „droge“ pokrival prepovedane droge in psihotropne snovi, kot jih opredeljuje jo zgoraj omenjene konvencije ZN,
M. ker uživanje drog pri mladih ženskah in mladostnicah predstavlja posebna zdravstvena tveganja, še posebej v zvezi z nosečnostjo ali s prenosom virusa HIV/AIDS,
N. ker je v programih zdravljenja odvisnosti udeleženih veliko več moških kot žensk in ker ženske predstavljajo okoli 20 % oseb, ki se danes v Evropi odločijo za zdravljenje odvisnosti,
O. ker so bile med moškimi in ženskami ugotovljene velike razlike v ravni in vzorcih uživanja drog; ker študije kažejo na velike razlike med spoloma pri fizioloških in psihosocialnih faktorjih, povezanih z razvojem odvisnosti, tveganim obnašanjem in iskanjem pomoči,
1. priznava ključno vlogo civilne družbe pri podpiranju oblikovanja, opredeljevanja, izvajanja, vrednotenja in spremljanja politik na področju drog; poudarja zlasti dodano vrednost, ki jo ustvarjajo njene praktične izkušnje, inovativna sposobnost ter možnosti na področju izmenjave informacij in najboljših praks, ki so znanstveno preskušene in dokumentirane, pri dejanskem izvajanju politike na področju drog;
2. poziva vlade vseh držav članic, nevladne organizacije, civilno družbo ter starševska in strokovna združenja, naj izvedejo izčrpne informacijske kampanje o:
- tveganjih in telesni ter duševni škodi, ki jo povzročajo droge, zlasti pri mladih ženskah, nosečnicah, doječih materah in otrocih;
- zdravju mater in prehodu drog iz matere v zarodek;
- zdravljenju, ki je na voljo zasvojenim mladoletnikom in prestopnikom;
- podpori staršem, katerih otroci uživajo droge;
3. priznava, da so cerkve in verske skupnosti zelo dejavne v boju proti drogam, zato je treba njihove izkušnje upoštevati pri oblikovanju, izvajanju in vrednotenju politik na področju drog;
4. vztraja pri krepitvi vloge civilne družbe pri razvijanju politike na področju drog, ki bo vključevala evropski pristop, kar je glavni cilj strategije EU za boj proti drogam za obdobje 2005–2012;
5. poudarja pomen vloge interneta pri zagotavljanju preglednega in skladnega načina izmenjave informacij o izvajanju in razvoju strategije EU za boj proti drogam za obdobje 2005–2012, ki omogoča vključevanje civilne družbe in zagotavlja njeno sodelovanje (vključno z uporabniki in družbenimi skupinami) pri izvajanju zgoraj omenjenega akcijskega načrta na vseh ravneh in v forumu civilne družbe o drogah, s čimer se izboljšuje dostop do programov za preprečevanje in njihova učinkovitost ter se povečuje ozaveščenost;
6. poudarja bistven pomen sodelovanja z mediji, vključno z elektronskimi mediji, pri razširjanju znanstvenih dognanj o tveganjih, ki jih uživanje drog, še zlasti med mladimi ženskami in nosečnicami, prinaša fizičnemu in duševnemu zdravju; spodbuja tovrstne medije, da zaradi svojega vpliva na mlade generacije postanejo glavni partnerji v kampanjah proti drogam;
7. pozdravlja izvajanje posebnega programa za preprečevanje uporabe drog in obveščanje za obdobje 2007–2013 in poudarja, da je poseben cilj tega programa vključevanje civilne družbe v izvajanje in razvoj strategije EU za boj proti drogam za obdobje 2005–2012;
8. obžaluje, da je pri izvajanju financiranja, ki je na voljo v povezavi s tem programom, nastala zamuda;
9. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo nova zdravstvena strategija za obdobje 2008-2013 upoštevala različne učinke drog na ženske, še posebej pri financiranju informacijskih kampanj proti drogam, za katere skrbijo organizacije civilne družbe;
FORUM – strukturna razsežnost
10. poudarja pomen ustanovitve foruma civilne družbe o drogah kot prvega koraka k bolj praktičnemu in konstruktivnemu vključevanju evropskih združenj civilne družbe v dejavnosti EU v zvezi s politiko za preprečevanje uporabe drog in boj proti drogam;
11. obžaluje, da so postopek izbire udeležencev v forumu civilne družbe o drogah nekatere organizacije obravnavale kot nepregleden, in poziva Komisijo, da razmisli o načinu za rešitev te težave, in upa, da bodo prihodnje širitve foruma potekale bolj pregledno;
12. meni, da mora biti forum civilne družbe o drogah vključevalen in ne izključevalen ter predstavljati širok razpon mnenj in njihovo uravnoteženost;
13. poudarja, da namen foruma civilne družbe o drogah ni ustanovitev skupščine za različne ideologije, ampak vzpostavitev dialoga in neposrednih stikov z združenji, ki so v ospredju boja proti drogam na ravni preprečevanja in zdravljenja, zagotovitev praktičnega instrumenta za podporo oblikovanju in izvajanju politike za preprečevanje uporabe drog in boj proti njim na podlagi uspešnih izkušenj ter analiza čezmejnih težav v Evropski uniji, ki jih povzročajo razlike med nacionalnimi zakonodajami, zlasti na obmejnih območjih;
14. poziva države članice k izmenjavi najboljših praks, ki se trenutno uporabljajo pri boju proti drogam, preventivi in informiranju otrok in mladih, ter k spodbujanju njihovega razvoja v sodelovanju s predstavniki civilne družbe;
15. obžaluje premajhno sodelovanje organizacij iz novih držav članic v tem forumu; vztraja pri potrebi po ozaveščanju in obsežnejšem vključevanju civilne družbe v novih državah članicah zaradi pomembnosti teh držav v razširjeni EU;
16. obžaluje, da na prvem forumu civilne družbe o drogah, ki je potekal decembra 2007, niso sodelovale nevladne nacionalne organizacije in mednarodne mreže, zlasti tiste, ki združujejo ženske, matere in mladostnice, ter organizacije, ki se ukvarjajo s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami; poziva Komisijo, naj dejavno spodbuja sodelovanje teh organizacij kakor tudi organizacij, ki imajo dragocene izkušnje v zvezi z drogami in uživanjem drog, da bi tako zagotovili čim bolj dosegljive specializirane službe;
17. podpira prizadevanje Komisije, da določi vlogo foruma civilne družbe o drogah v evropskem pristopu k drogam, da se lahko razjasnijo dokončni cilji, ki naj bi se jih doseglo s posvetovanji v forumu;
18. meni, da mora imeti forum civilne družbe o drogah jasno določeno nalogo, dobro opredeljen program, pregledne postopke in izvedljiv delovni načrt, ki resnično prispevajo k procesu oblikovanja politike;
19. upa, da bo dialog s civilno družbo občutno vplival na postopek sprejemanja odločitev EU; zato meni, da je treba civilni družbi dodeliti uradni status v zvezi s cilji, določenimi v strategiji EU za boj proti drogam za obdobje 2005–2012, in s prihodnjimi pobudami, med drugim:
- s sodelovanjem foruma, poleg drugih neodvisnih organov, pri vrednotenju akcijskega načrta za obdobje 2005-2008, ki ga bo Komisija izvajala v letu 2008;
- s tesnejšimi in preglednejšimi odnosi z državami članicami, da bodo forum in države članice lahko resnično sodelovale;
- s stalno prisotnostjo foruma na srečanjih, ki jih organizira predsedstvo Unije z nacionalnimi koordinatorji na področju drog;
- s stalnimi stiki s Parlamentom ter letno konferenco, ki jo organizira Parlament in vključuje ta forum ter druge skupine in institucije EU, ki delujejo na področju drog, in z ocenjevanjem rezultatov;
- z močno sinergijo med dejavnostmi foruma in Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), ki bi v svoje letno poročilo lahko vključil poglavje v zvezi z dejavnostmi civilne družbe EU;
20. poziva Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, da v svojem letnem poročilu zbere statistične podatke glede uživanja drog med ženskami v Evropski uniji, preuči gibanja in upošteva različne učinke glede na spol, saj bi tako zagotovili boljše informacije in bi bolje ozavestili evropsko civilno družbo;
21. spodbuja tematsko povezovanje obstoječih mrež zunaj foruma civilne družbe o drogah ali v obliki delovnih skupin ali podskupin, organiziranih v okviru tega foruma;
22. poziva k finančni zavezi EU za podporo dejavnosti evropske civilne družbe v zvezi s sedanjimi projekti in prihodnjimi pobudami na tem področju, ki bo v skladu s proračunskim nadzorom;
23. poziva države članice, da razširijo določbe v zvezi z državnim financiranjem storitev, ki jih zagotavljajo civilne strokovne organizacije, kadar je to mogoče in odvisno od izpolnjevanja ustreznih meril za zagotavljanje kakovosti, in sicer ne le v primeru zdravstvenih ali socialnih storitev, ampak tudi v primeru storitev za zmanjšanje škode in nizkopražnih storitev; meni, da bi se tako lahko zagotovila načrtovanje in trajnost izvajanja storitev ter njihova skladnost s standardi kakovosti;
24. poudarja, kako je za družbo pomembno, da prispeva sredstva za prostovoljske organizacije in starševska združenja, ki se borijo proti uživanju drog, še posebej med mladimi;
Civilna družba – notranja razsežnost
25. poudarja pomen delovanja civilne družbe pri doseganju ciljev iz strategije EU za boj proti drogam za obdobje 2005–2012 v zvezi s politikami za preprečevanje, zagotavljanje informacij, obvladovanje težav, povezanih z odvisnostjo od drog, ter spremljanje ustreznega izvajanja teh politik;
26. poziva vse vključene strani na ravni EU in držav članic, da namenijo večjo pozornost inovativnim vidikom, ki jih lahko izkušnje civilne družbe prispevajo k doseganju ciljev iz strategije EU za boj proti drogam za obdobje 2005–2012, s posebnim poudarkom na pobudah za ozaveščanje javnosti, politiki za zmanjšanje škode, politiki za pomoč pri premagovanju odvisnosti in politiki ponovnega vključevanja v družbo;
27. pripisuje pomen krepitvi dialoga z organizacijami, ki predstavljajo uživalce drog, na ravni EU, kar je nujno pri vsakem odzivu na izzive ponovnega vključevanja v družbo in pomoči pri premagovanju odvisnosti;
28. poziva Komisijo in države članice, da skupaj s civilno družbo spodbujajo enak dostop do programov, zanesljivo vključevanje skritih populacij in marginaliziranih skupin ter delovanje, usmerjeno v krepitev zmogljivosti, za zagotovitev trajnosti in učinkovitosti programov, ki se izvajajo;
29. poziva Komisijo in države članice, da spodbujajo pobude organizacij civilne družbe za:
- okrepitev preprečevanja in zagotavljanja informacij o tveganjih v zvezi z uporabo narkotikov in psihotropnih snovi na delovnem mestu in pri mladih;
- zdravljenje odvisnikov od drog, ki prestajajo zaporno kazen;
- vzpostavitev načinov in sredstev za preprečevanje uporabe narkotikov in psihotropnih snovi na mestnih območjih tveganja in zlasti pri mladih, ob podpori socialnih in sindikalnih organizacij, tako da se izpolnijo potrebe za telesno in duševno zdravje na teh območjih;
- pripravo kampanj za obveščanje in preprečevanje v zvezi z drogami in škodljivimi učinki za zdravje in družbeno življenje, v sodelovanju s starševskimi, dijaškimi in učiteljskimi organizacijami ter znanstveniki, ki bodo potekale v šolah in bodo usmerjene na različne demografske skupine;
- izvajanje politike za zmanjšanje škode z neposrednimi dejavnostmi na ulici in na prikrajšanih območjih krajev in mest;
- oblikovanje in izvajanje posebnih projektov za ponovno vključevanje otrok z ulice in socialno prikrajšanih družin v družbo;
30. opozarja na naraščajočo zaskrbljenost, da ženske ne morejo priti do ustrezne nege zaradi pomanjkanja družbene in ekonomske podpore ter še posebej obveznosti pri skrbi za otroka, zaradi česar, kot je bilo ugotovljeno, ne gredo na zdravljenje odvisnosti od drog; poudarja, da imajo službe, ki nudijo varstvo za otroke med odvisniki, ki se zdravijo, večji delež žensk kot pa tiste, ki tega ne nudijo;
31. poziva Komisijo in države članice, da namenijo posebno pozornost obmejnim regijam, ki se pogosto srečujejo z učinki razlik med nacionalnimi zakonodajami na področju drog;
32. spodbuja organizacije civilne družbe, da se premišljeno borijo proti uporabi drog in njihovih derivatov s strani mladoletnikov;
33. poziva Agencijo EU za temeljne pravice, da izvede analizo o vplivih politike proti drogam in oceni njeno učinkovitost ter ali in v kolikšni meri je ta politika presegla meje in pomenila kršitev osebnih pravic;
34. poudarja potrebo po tem, da politike na področju drog temeljijo na zanesljivih znanstvenih dokazih, pridobljenih s sodelovanjem civilne družbe na področju raziskav v zvezi z drogami, ter priznava potrebo po razvoju politik, ki temeljijo na raziskavah in dejstvih, in izvajanju dejavnosti, ki temeljijo na dokazih, vključno z dejavnostmi za preprečevanje in zmanjšanje škode za zdravje;
35. poziva države članice, da okrepijo skupne dejavnosti in izvajalske storitve organov kazenskega pregona in organizacij civilne družbe, zlasti na ravni lokalnih skupnosti;
Civilna družba – zunanja razsežnost
36. priznava pomen vloge civilne družbe v povezavi z zunanjo razsežnostjo evropske politike na področju drog in spoštuje dejstvo, da je EU vodilna v svetu v boju proti drogam, kar zadeva financiranje zunanjih programov in pobud;
37. poziva k obravnavi in podpori zunanje strategije EU, ki bo trajnostno, oprijemljivo in praktično vplivala na razmere v regijah, kjer se proizvajajo surovine za droge;
38. poudarja izkušnje evropskih organizacij, ki so vključene v spodbujanje preusmeritve lokalne pridelave za terapevtsko in medicinsko uporabo, ter hkrati opozarja, da je treba takšno pridelavo stalno strogo nadzorovati;
39. poziva Komisijo in države članice, da raziščejo načine za sodelovanje z evropskimi organizacijami civilne družbe, ki so vključene v pospeševanje zakonite uporabe snovi iz listov koke kot sredstva za učinkovito prispevanje (z absorpcijo surovin) k mednarodnemu ukrepu proti trgovanju z drogami, pri čemer se zahteva varna uporaba takih snovi;
40. poziva Komisijo in države članice, da nadalje ukrepajo v zvezi s priporočilom Svetu z dne 25. oktobra 2007 o pridelavi opija za medicinske namene v Afganistanu[11] in podprejo pobude civilne družbe za sodelovanje z državami, ki proizvajajo droge, v boju proti drogam ter morebitne pozitivne učinke za proces demokratizacije v teh državah; poudarja pomen spodbujanja a pilotnih programov, kot so „mak za zdravila“, namenjenih za preusmerjanje dela sedanje nezakonite pridelave maka k industrijski proizvodnji zakonitih sredstev proti bolečinam na osnovi opija in upošteva koristi, ki jih ima lahko izdaja dovoljenj za uporabo makovih semen v medicinske namene, in za določanje, kako se to lahko izvede in ob kakšnem nadzoru, za kar so odgovorni ZN;
41. poziva Komisijo, da skupaj s civilno družbo preuči možnosti za boj proti nezakonitemu gojenju maka s škropljenjem, ki ne škoduje ljudem, živalim ali okolju;
42. poziva Komisijo in države članice, da izkoristijo vključevanje znanstvenih inštitutov držav članic, znanstvenih organizacij in medicinskih raziskav ter študijskih centrov, združenj, strokovnih inštitutov in nosilcev dejavnosti civilne družbe, ki so v zadnjih letih zagotovili referenčno točko politiki za boj proti trgovanju z drogami ter za analizo geopolitičnih razmer in gospodarskih tokov, ki temeljijo na mednarodni trgovini z narkotiki;
43. pripisuje pomen pospeševanju sodelovanja med združenji EU in mednarodnimi mrežami združenj proti drogam, da se spodbudi izmenjava izkušenj in informacij;
44. ugotavlja izkušnje urada za droge dunajske nevladne organizacije – urad nevladne organizacije, ki zastopa civilno družbo pri Uradu ZN za droge in kriminal (UNODC), in upa, da bo pri dejavnostih tega urada sodelovalo več organizacij in posameznikov, ob upoštevanju predlogov, kot je „Beyond 2008“ (Po letu 2008) – pobude, katere glavni cilj je pospeševanje vloge civilne družbe v desetletnem spreminjanju parametrov, določenih leta 1998 na izrednem zasedanju Generalne skupščine ZN o drogah (UNGASS); predlaga vzpostavitev podobnega posvetovanja med evropskimi združenji za spremembo strategije EU za boj proti drogam po letu 2012;
45. meni, da je treba deset let po izrednem zasedanju Generalne skupščine ZN o drogah leta 1998, katere glavni cilj je bil svet brez drog, za pridobitev izkušenj za prihodnje strategije oceniti dejanske rezultate sedanjih politik na področju drog za ugotovitev, katere strategije so bile uspešne;
o
o o
46. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in v vednost Evropskemu svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic, Evropskemu centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, svetu Evrope in Združenim narodom ter njihovim strokovnim agencijam.
- [1] UL C 226E, 15.9.2005, str. 233.
- [2] http://ec.europa.eu/justice_home/news/consulting_public/news_consulting_public_en.htm.
- [3] UL L 376, 27.12.2006, str. 1.
- [4] http://www.emcdda.europa.eu/html.cfm/index407EN.html.
- [5] UL L 257, 3.10.2007, str. 23.
- [6] UL C 168, 8.7.2005, str. 1.
- [7] UL L 127, 20.5.2005, str. 32.
- [8] Svet EU, Strategija EU za boj proti drogam (2005–2012), dok. 15074/1/04.
- [9] UL L 47, 18.2.2004, str. 1.
- [10] http://www.unodc.org/documents/commissions/CND-Session51/CND-51_Info_Participants.pdf.
- [11] Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0485.
MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (28.2.2008)
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
o zeleni knjigi o vlogi civilne družbe v politiki na področju drog v Evropski uniji
(2007/2212(INI))
Pripravljavka mnenja: Anna Záborská
POBUDE
Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
A. ker se uživanje kanabisa in drugih drog, zlasti pri mladih ženskah in mladostnicah, v mnogih državah članicah zaskrbljujoče povečuje in ker je ponudba drog v šolah in njihovi okolici postala še bolj dostopna,
B. ker uživanje drog pri mladih ženskah in mladostnicah predstavlja posebna zdravstvena tveganja , še posebej v zvezi z nosečnostjo ali s prenosom virusa HIV,
C. ker je prišlo do precejšnjega porasta kaznivih dejanj, nezakonitih dejavnosti in prostitucije, še posebej pri mladih ženskah in mladostnicah, ki so zasvojene z drogo,
D. ker je v programih zdravljenja odvisnosti udeleženih veliko več moških kot žensk in ker ženske predstavljajo okoli 20 % oseb, ki se danes v Evropi odločijo za zdravljenje odvisnosti,
E. ker so bile med moškimi in ženskami ugotovljene velike razliki v ravni in vzorcih uživanja drog; ker študije kažejo na velike razlike med spoloma pri fizioloških in psihosocialnih faktorjih, povezanih z razvojem odvisnosti, tveganim obnašanjem in iskanjem pomoči,
F. ker je treba priznati povezavo med trgovino z ženskami in politiko na področju drog; ker so kriminalne tolpe, ki trgujejo z drogami, in tiste, ki trgujejo z ljudmi, pogosto povezane in ker pri ženskah obstaja nevarnost, da začnejo uživati droge zaradi položaja, v katerem se znajdejo,
1. poziva vlade vseh držav članic, nevladne organizacije, civilno družbo ter starševska in strokovna združenja, naj izvedejo izčrpne informacijske kampanje o:
- tveganjih in telesni ter duševni škodi, ki jo povzročajo droge, zlasti pri mladih ženskah, nosečnicah, doječih materah in otrocih;
- zdravju mater in prehodu drog iz matere v zarodek;
- zdravljenju, ki je na voljo zasvojenim mladoletnikom in prestopnikom;
- podpori staršem, katerih otroci uživajo droge;
2. opozarja na naraščajoče vprašanje, ko ženske ne morejo priti do ustrezne nege zaradi pomanjkanja družbene in ekonomske podpore ter še posebej zaradi obveznosti pri skrbi za otroka, zaradi česar, kot je bilo ugotovljeno, ne gredo na zdravljenje odvisnosti od drog; poudarja, da imajo službe, ki nudijo varstvo za otroke med odvisniki, ki se zdravijo, večji delež žensk kot pa tiste, ki tega ne nudijo;
3. poudarja, kako je za družbo pomembno, da prispeva sredstva za prostovoljske organizacije in starševska združenja, ki se borijo proti uživanju drog, še posebej med mladimi;
4. poziva države članice k izmenjavi najboljših praks, ki se trenutno uporabljajo na področju boja proti drogam (na primer politika nične strpnosti pri ponujanju drog), preventivi in informiranju otrok in mladih ter spodbujanju njihovega razvoja v sodelovanju s predstavniki civilne družbe;
5. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo nova zdravstvena strategija za obdobje 2008-2013 upoštevala različne učinke drog na ženske, še posebej pri financiranju informacijskih kampanj proti drogam, za katere skrbijo organizacije civilne družbe;
6. poudarja bistven pomen sodelovanja z mediji, vključno z elektronskimi mediji, pri razširjanju znanstvenih dognanj o tveganjih, ki jih uživanje drog, še zlasti med mladimi ženskami in nosečnicami, prinaša fizičnemu in duševnemu zdravju; spodbuja tovrstne medije, da zaradi svojega vpliva na mlade generacije postanejo glavni partnerji v kampanjah proti drogam ;
7. poziva Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, da v svojem letnem poročilu zbere statistične podatke glede uživanja drog med ženskami v Evropski uniji, preuči gibanja in upošteva različne učinke glede na spol, saj bi tako zagotovili boljše informacije in bi bolje ozavestili evropsko civilno družbo;
8. meni, da je za krepitev ozaveščenosti glede na resnost razmer ter za spodbujanje ustreznih in inovativnih rešitev nujno treba:
- izračunati stroške odvisnosti od drog, bodisi neposredne (zdravljenje zaradi odvisnosti, psihičnih motenj, depresij, nasilnega obnašanja, tveganega vedenja, nesreč, virusa HIV/aidsa, hepatitisa C, težav s plodnostjo, nosečnosti in prehoda nekaterih drog iz matere v zarodek), posredne (izguba motivacije v šoli ali na delovnem mestu, brezposelnost, kazniva dejanja zaradi uživanja drog) ali človeške, ki so povezani predvsem z materami in njihovimi otroki;
- oblikovati kazalnike za merjenje uspešnosti izvajanih politik (izostajanje v šoli in šolski neuspeh, poklicna izključenost, brezposelnost, kazniva dejanja zaradi uživanja drog),
- oblikovati dodatne kazalnike, s katerimi bo možno primerjati nove strategije pri preventivi na mednarodni ravni, še posebej za ženske in dekleta;
9. meni, da je treba oceniti uspešnost politik za boj proti drogam, ki so se izvajale doslej, in jih po potrebi izboljšati, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da gre za vprašanje javnega zdravja, ki zadeva celotno družbo; poudarja, da je kot del preventivne politike nujno treba opozoriti na katastrofalne posledice uživanja drog; opozarja, da je treba nosečnice in mlade obravnavati kot ranljive osebe, ki jim je treba v sodelovanju s civilno družbo pomagati s terapijami, spremljanjem zdravstvenega stanja in programi, namenjenimi njihovi ponovni vključitvi na delovnem mestu in v družbi;
10. obžaluje, da na prvem forumu civilne družbe o drogah, ki je potekal decembra 2007, niso sodelovale nevladne organizacije in mednarodne mreže, ki združujejo ženske, matere in mladostnice, ter organizacije, ki se ukvarjajo s spolnim in reproduktivnim zdravjem; poziva Komisijo, naj dejavno spodbuja sodelovanje teh organizacij kakor tudi organizacij, ki imajo dragocene izkušnje v zvezi z drogami in uživanjem drog, da bi tako zagotovili čim bolj dosegljive specializirane službe;
11. poziva države članice, naj v sodelovanju s civilno družbo bolj stroko preganjajo organiziran kriminal, še posebej trgovino z ljudmi, ki je tesno povezana s trgovino z drogami.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja |
27.2.2008 |
|
|
|
||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
27 0 2 |
||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Edit Bauer, Emine Bozkurt, Hiltrud Breyer, Edite Estrela, Ilda Figueiredo, Věra Flasarová, Lívia Járóka, Piia-Noora Kauppi, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Urszula Krupa, Roselyne Lefrançois, Astrid Lulling, Siiri Oviir, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Zita Pleštinská, Anni Podimata, Teresa Riera Madurell, Eva-Britt Svensson, Anne Van Lancker, Anna Záborská |
|||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Ana Maria Gomes, Donata Gottardi, Anna Hedh, Elisabeth Jeggle, Marusya Ivanova Lyubcheva, Maria Petre |
|||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Manolis Mavrommatis, Milan Gaľa |
|||||
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja |
28.2.2008 |
|
|
|
||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
34 0 1 |
||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Philip Bradbourn, Mihael Brejc, Michael Cashman, Giusto Catania, Carlos Coelho, Esther De Lange, Panayiotis Demetriou, Gérard Deprez, Claudio Fava, Armando França, Kinga Gál, Roland Gewalt, Jeanine Hennis-Plasschaert, Lívia Járóka, Ewa Klamt, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Stavros Lambrinidis, Roselyne Lefrançois, Sarah Ludford, Martine Roure, Inger Segelström, Csaba Sógor, Søren Bo Søndergaard, Ioannis Varvitsiotis, Renate Weber, Manfred Weber, Tatjana Ždanoka |
|||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Marco Cappato, Sophia in ‘t Veld, Metin Kazak, Jean Lambert, Jörg Leichtfried, Nicolae Vlad Popa, Eva-Britt Svensson, Antonio Tajani |
|||||