POROČILO o poenostavljenem poslovnem okolju za podjetja na področjih prava družb, računovodstva in revidiranja

2.4.2008 - (2007/2254(INI))

Odbor za pravne zadeve
Poročevalec: Klaus-Heiner Lehne
Pripravljavka osnutka poročila (*)
Ieke van den Burg, Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
(*) Postopek s pridruženimi odbori - člen 47 poslovnika

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o poenostavljenem poslovnem okolju za podjetja na področjih prava družb, računovodstva in revidiranja

(2007/2254(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije „Evropa rezultatov – uporaba prava Skupnosti“ (KOM(2007)0502),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije „o poenostavljenem poslovnem okolju za podjetja na področjih prava družb, računovodstva in revidiranja“ (KOM(2007)0394),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Mala in srednje velika podjetja – ključna za zagotavljanje rasti in delovnih mest. Vmesni pregled sodobne politike MSP“ (KOM(2007)0592),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za konkurenčnost z njegove 2832. seje na temo „poenostavljeno poslovno okolje za podjetja na področjih prava družb, računovodstva in revidiranja“,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6‑0101/2008),

Splošno

1.  pozdravlja splošni namen omenjenega sporočila Komisije o poenostavljenem poslovnem okolju za podjetja na področjih prava družb, računovodstva in revidiranja („sporočilo“), torej zmanjšanje upravnih obremenitev za podjetja v Evropi ter omogočanje podjetjem, da učinkoviteje sodelujejo pri konkurenci in da so uspešnejša v zelo konkurenčnem globalnem okolju; opozarja, da bi se morala Komisija pri zakonodajnih predlogih opreti na presojo vplivov zakonodaje, usmerjeno zlasti na srednja, mala in mikro podjetja, ki bo zagotovila pravno varnost in ohranila pravni red Skupnosti na vsem notranjem trgu ter zagotovila doslednost s procesom usklajevanja, ki je sedaj v teku v zvezi z računovodskim poročanjem in revidiranjem; opozarja tudi, da mora biti to v ravnotežju z interesi vseh zainteresiranih strani, tudi vlagateljev, lastnikov, upnikov in delavcev, kot tudi z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti;

Možnost 1

2.      zavrača prvo možnost, omenjeno v sporočilu, da se preuči, če naj se pravni red prava družb Evropske unije skrči na tiste pravne akte, ki se posebej nanašajo na čezmejna vprašanja; vseeno pa ne nasprotuje popolnoma ukinitvi nekaterih norm, ki z vidika prizadetih niso več potrebne ali ki gospodarstvu ne prinašajo nobenih prednosti, če takšna ukinitev ne nasprotuje javnemu interesu;

3.      v zvezi s prvo možnostjo opozarja, da so navedene direktive o pravu družb, namreč 2., 3., 6. in 12. direktiva, omogočile primerljivost med podjetji, kar je pomembno za čezmejne dejavnosti vlagateljev in upnikov, zato se jih ne bi smelo odpraviti;

4.      v zvezi s prvo možnostjo opozarja, da je treba v obsežni presoji vplivov primerjati pričakovane prihranke pri odpravi direktiv s stroški notranjega trga s sedemindvajsetimi različnimi sistemi prava družb;

5.      ugotavlja, da večina upravnih obremenitev, kot so večkratni zahtevki za predložitev podatkov in obveznosti objave, zlasti na davčnem in socialnem področju, ne spada v pristojnosti Skupnosti, saj jih na splošno povzročajo uprave držav članic;

Izvajanje v državah članicah

6.      poudarja, da države članice pogosto ne uporabljajo neobveznih ukrepov za zmanjšanje birokracije in zato možnosti poenostavitev, ki jih omogoča zakonodaja Skupnosti, ne posredujejo podjetjem, in da, ravno nasprotno, države članice poleg obstoječih zahtev EU uvedejo še strožja nacionalna pravila; poziva Komisijo, naj razišče, če je prenos direktiv, kot npr. direktive o preglednosti, vodil k pretirano natančnemu izvrševanju predpisov („gold plating“) v državah članicah; poudarja, da bi morala Komisija podpirati izmenjavo najboljših praks med državami članicami, tako da ponazarja pozitivni učinek različnih pobud na področju poenostavitev;

7.      priporoča, da se davčni organi držav članic med seboj uskladijo in kot osnovo za poenostavitev opredelijo skupne informacije, ki jih morajo posredovati podjetja;

Možnost 2

8.      načeloma daje prednost drugi možnosti, omenjeni v sporočilu, naj se zakonodajalec pri poenostavitvah osredotoči na posamezne konkretne ukrepe; meni, da lahko vsak specifični ukrep za poenostavitev prouči, ali je treba ukiniti določene zahteve v direktivah;

9.      poudarja, da bo mogoče učinke sprememb direktiv oceniti šele čez čas, ter opozarja, da sta bili 3. in 6. direktiva o pravu družb pred kratkim spremenjeni z Direktivo 2007/63/ES[1] in da se rok za prenos te direktive izteče 31. decembra 2008; se boji, da bi lahko zaradi nadaljnjih sprememb teh direktiv usklajena pravila pretvorbe ostala brez vsebine;

10.    opozarja, da je bila 2. direktiva o pravu družb pred kratkim spremenjena z direktivo 2006/68/ES[2] in da se rok za prenos te direktive izteče 15. aprila 2008; v zvezi s tem opozarja na rezultate študije KPMG o izvedljivosti alternativnega sistema ohranjanja kapitala;

11.    poziva Komisijo, da pojasni odnos med direktivami o pravu družb, zlasti 2., 3. in 6. direktivo, ter mednarodnimi standardi računovodskega poročanja;

12.    poudarja, da so revizije računovodskih izkazov in obveznosti objave pri javnih delniških družbah pomembne za delovanje notranjega trga v skladu s predpisi in da bi morali novi elektronski distribucijski kanali in tehnologije, kot npr. elektronske oblike poročanja (recimo XBRL) omogočiti cenovno ugodno, učinkovito in hitro izpolnitev obveznosti objave; glede na poenostavitve 1. in 11. direktive o pravu družb pozdravlja načrtovano zmanjšanje obveznosti v zvezi z razkritji; vseeno pa poudarja, da bi morali tudi obveznosti objave – kot pri drugih ukrepih za poenostavitev – obravnavati od primera do primera s pomočjo konkretnih, individualnih ukrepov za poenostavitev na osnovi temeljite presoje vplivov; predlaga, da se izvzetja za mala in srednje velika podjetja (MSP) ter mikro podjetja osredotočijo predvsem na zmanjševanje upravnih bremen in stroškov, vendar ne bi smela ogroziti upravičenih potreb po obveščanju;

13.    poudarja, da spremembe računovodskih pravil EU iz leta 2006 med drugim vsebujejo zahtevo za poročilo o upravljanju podjetja in izboljšano razkritje zunajbilančnih poslov družb, ki kotirajo na borzi; opozarja, da je rok za prenos teh pravil 5. septembra 2008; spodbuja države članice k zgodnjemu izvrševanju teh pravil; poziva Komisijo, naj sodeluje s Svetom za mednarodne računovodske standarde (IASB) in nadalje izboljša obveščanje o zunajbilančnih instrumentih v letnih poročilih;

14.    meni, da je treba Statut evropske delniške družbe preoblikovati v enotnejšo pravno obliko Skupnosti;

15.    opozarja, da mora biti cilj poenostavitve upravnih obremenitev vzpodbujati MSP, da izrabijo priložnosti notranjega trga in čezmejnih dejavnosti;

16.    pozdravlja vpeljavo mikro podjetij, ki bi morale biti opravičene obveznosti računovodstva, letne revizije in objavljanja, določenih z zakonodajo na evropski ravni; predlaga, da se ustrezno poviša v sporočilu navedene mejne vrednosti za mikro podjetja; predlaga, da prehodno obdobje za obveznosti poročanja za podjetja, ki presegajo te mejne vrednosti, ustrezno podaljša; predlaga, da se preveri, ali bodo uvedena podobna prehodna obdobja za podjetja, ki spremenijo pravni status;

17.    opozarja, da je, skupaj z mejnimi vrednostmi po 4. in 7. direktivi o pravu družb za oprostitev MSP od določenih obveznosti na področju računovodstva in revizije, stabilno in izračunljivo upravljanje pomembno za pravno varnost in za omejevanje upravnih stroškov podjetij; v tem oziru opozarja na to, da je vprašljive mejne vrednosti iz 4. direktive spremenila ravno direktiva 2006/46/ES[3] in da imajo države članice do 5. septembra 2008 čas za prenos te direktive, da je poleg tega širitev EU povečala raznolikost evropskih nacionalnih gospodarstev ter da revizija prispeva k spodbujanju razvoja močnega, zdravega in odgovornega tržnega gospodarstva;

18.    izrecno poziva Komisijo, da ukrepa v zvezi s pozivom Sveta v njegovih sklepih s 22. in 23. novembra 2007 po dejavnem spodbujanju odprte izmenjave najboljših praks med državami članicami o racionalizaciji obveznosti objave in o pogostejši rabi elektronskih pripomočkov v odnosih med podjetji in javnimi upravami ter med podjetji samimi;

19.    poziva Komisijo, da spodbudi države članice, da uskladijo razčlenitev obveznosti objave finančnih informacij, kot je to urejeno med drugim na Nizozemskem, in se zavzamejo za uvedbo novih tehnologij za znižanje stroškov obveznosti obveščanja, ne da bi se odrekli prednostim, ki jih te obveznosti ponujajo udeležencem na trgu, oblikovalcem politik in javni upravi;

Sarbanes-Oxley

20.    poziva, da se poleg direktiv, navedenih v sporočilu, glede predpisov o birokratskih obremenitvah pregleda tudi direktive in predpise, ki so nastali v povezavi z ameriškim zakonom Sarbanes-Oxley, kot so na primer predpisi direktive o preglednosti informacij, pravnih pravil Skupnosti glede prospektov[4] ali 4. in 7. direktive o pravu družb;

Nadaljnja zakonodaja

21.    poudarja, da je treba pri vzpostavitvi poenostavljenega poslovnega okolja oblikovati tudi nov pravni okvir za podjetja; v povezavi s tem navaja 14. direktivo o pravu družb o čezmejni spremembi registriranega sedeža in pravico, da podjetje izbere eno- ali dvotirni sistem upravljanja, ter zakonodajni predlog o evropskem podjetju v zasebni lasti, ki ga je Komisija predvidela do sredine leta 2008;

22.    meni, da so za oblikovanje uspešnega poslovnega okolja na nekaterih področjih nujno potrebni zakonodajni predpisi, na primer na področju preglednosti institucionalnih vlagateljev;

23.    meni, da bi bil statut evropske družbe uspešnejši in učinkovitejši, če bi se vzpostavila skupna konsolidirana davčna osnova za pravne osebe;

24.    meni, da je prikaz časovno razmejenih davčnih obveznosti v bilanci stanja za mala in srednja podjetja nesorazmerno breme, čeprav tisti, ki pregledujejo letni računovodski izkaz, od tega podatka nimajo nobene dodane vrednosti; tako predlaga črtanje tega podatka;

25.    priporoča, da se uporabi načelo, po katerem podjetja podatke prijavijo samo enkrat in jim ni treba istih podatkov posredovati večkrat ali različnim naslovnikom;

Posledice sodbe Sodišča o VW

26.    meni, da je sodba Sodišča v zadevi C-112/05, Komisija proti Zvezni republiki Nemčiji o prostem pretoku kapitala Komisiji omogočila , da v državah članicah zmanjša zasebne ovire pri prostem pretoku kapitala, ki jih nacionalna zakonodaja dejansko podpira ali tolerira; v zvezi s tem opozarja na sklepni predlog generalnega pravobranilca v povezanih zadevah C-282/04 in C-283/04, Komisija proti Nizozemski (točka 24);

27. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

• [1]  Direktiva 2007/63/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o spremembi Direktiv 78/855/EGS in 82/891/EGS Sveta v zvezi z zahtevo po poročilu neodvisnega strokovnjaka v povezavi z združitvijo ali delitvijo delniških družb (UL L 300, 17.11.2007, str. 47).
• [2]  Direktiva 2006/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o spremembi Direktive 77/91/EGS Sveta v zvezi z ustanovitvijo delniških družb in ohranjanja ter spreminjanja njihovega kapitala (UL L 264, 25.9.2006, str. 32).
• [3]  Direktiva 2006/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, 83/349/EGS o konsolidiranih računovodskih izkazih, 86/635/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij ter 91/674/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (UL L 224, 18.6.2996, str. 1).
• [4]  Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki ga je treba objaviti ob javni ponudbi ali sprejemu v trgovanje vrednostnih papirjev (UL L 345, 31.12.2003, str. 64). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/11/ES (UL L 76, 19.3.2008, str. 37).

OBRAZLOŽITEV

I. Sporočilo Komisije

1. Sporočilo Komisije z dne 10.7.2007 (KOM(2007) 394 konč.) o poenostavljenem poslovnem okolju za podjetja na področjih prava družb, računovodstva in revidiranja

V svojem sporočilu z dne 10.7.2007 Komisija opozarja, da je nujen obširen pregled pravnega reda EU na področju evropskega prava družb, računovodstva in revidiranja, da bi evropskim podjetjem omogočili večjo konkurenčnost in večjo uspešnost na zelo konkurenčnem svetovnem trgu.

Komisija vidi predvsem dve možnosti, kako ukrepati v primeru nekaterih direktiv o pravu družb, ki obravnavajo predvsem nacionalne razmere:

– prva možnost je obravnavati vprašanje, ali so dandanes vse veljavne direktive še vedno potrebne ali pa je treba pravni red EU na področju prava družb skrčiti na tiste pravne akte, ki se posebej nanašajo na čezmejna vprašanja,

– druga, precej manj daljnosežna možnost, vključuje samo osredotočenje na konkretne, posamezne ukrepe poenostavitve v prid podjetjem v EU.

V zvezi s preostalim pravnim redom na področju prava družb, ki se nanaša na določena čezmejna vprašanja, ter s področji računovodstva in revidiranja se Komisiji zdijo posamezni ukrepi poenostavitve pravi odgovor .

Komisija zlasti poziva k opredelitvi glede tega, ali naj se deloma ali v celoti odpravijo pravila za nacionalne združitve in delitve iz 3. in 6. direktive, pravila za kapital delniških družb ali vsaj sistem ohranjanja kapitala iz 2. direktive in/ali pravila za družbe z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom iz 12. direktive. Če se odpravljanje ne zdi primerno, je treba pojasniti koristi veljavnih pravil na ravni EU in zakaj te koristi odtehtajo stroške, ki so povezani z njimi.

2. Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 4.10.2007 (KOM(2007) 592 konč.) „Mala in srednje velika podjetja – ključna za zagotavljanje rasti in delovnih mest. Vmesni pregled sodobne politike MSP“

Mejne vrednosti za MSP se v glavnem znižajo, zato so le-ta širše opredeljena.

II. Mnenje poročevalca

Poročevalec pozdravlja manj daljnosežno možnost, da se poenostavi vsaj dele 3., 6. in verjetno tudi 2. direktive o pravu družb. V zdajšnji obliki te direktive vsebujejo tako podrobna pravila, da državam članicam dopuščajo malo prožnosti za prilagoditev njihovih nacionalnih sistemov na razvijajoče se potrebe podjetij in zainteresiranih strani na splošno. Z današnjega vidika se zdijo pretirane zlasti številne zahteve za poročanje, vsebovane v 3. in 6. direktivi.

Poleg tega so potrebni še nadaljnji ukrepi za poenostavitev drugih delov pravnega reda EU o pravu družb. To se nanaša predvsem na 1. in 11. direktivo o pravu družb. Načini objave informacij o podjetjih, ki jih določata ti direktivi, še vedno ne upoštevajo vseh možnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija.

V skladu s pravili 1. direktive o pravu družb morajo biti nekatere informacije, ki jih je treba vnesti v registre gospodarskih družb držav članic, objavljene tudi v nacionalnih uradnih listih. V večini primerov pomeni ta objava za podjetja nepotrebne dodatne stroške. Tem stroškom se je v prihodnosti mogoče izogniti, saj so dandanes te informacije na voljo na spletu prek elektronskih registrov gospodarskih družb.

Posebne zahteve v zvezi z razkritji podružnic 11. direktive o pravu družb zaradi nacionalnih formalnih zahtev prinašajo precejšnje stroške za veliko podjetij. Te stroške je treba kar se da zmanjšati, tako da se omeji možnost formalnih zahtev držav članic.

Predlog iz Priloge 3 za prilagoditev Statuta evropske družbe najnovejši sodni praksi Sodišča Evropskih skupnosti bi bilo mogoče izvesti hkrati s predlaganimi ukrepi posodobitve in poenostavitve.

Na področju računovodstva in revidiranja bi imela mala in srednje velika podjetja koristi od nadaljnje poenostavitve direktiv.

S 4., 7. in 8. direktivo so usklajene zahteve za računovodstvo in revidiranje znatno izboljšale kakovost finančnega poročanja in revidiranja. Medtem ko je treba ohraniti splošni cilj teh direktiv, tj. obdržati in izboljšati kakovost računovodstva in revidiranja v EU, obstoječe zahteve iz teh direktiv nalagajo nepotrebne upravne obremenitve. Zmanjšanje upravnih obremenitev za MSP pa je lahko uspešno le, če se obravnava tako na ravni EU kakor tudi na nacionalni ravni. Zelo pomembno je združiti poročanje za različne namene (na primer davki, statistika, socialna varnost, poročanje o zaposlovanju) na ravni držav članic in s tem zmanjšati skupno breme ohranjanja različnih sistemov računovodstva in poročanja.

Hkrati s trenutnim projektom poenostavitve za MSP je Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) objavil osnutek MSRP za mala in srednje velika podjetja. Trenutno delo IASB v zvezi z računovodstvom MSP morda ne zadošča za resnično poenostavitev delovanja evropskih MSP.

Uspeh obeta ukrep, da se iz uporabe direktiv o računovodstvu izvzamejo mikro podjetja. Za mikro podjetja predstavlja sestava letnih računovodskih izkazov posebno breme, splošno zanimanje za te izkaze pa je majhno. Po izvzetju mikro podjetij iz direktiv o računovodstvu bi bile države članice tiste, ki bi določile, katera pravila morajo mikro podjetja upoštevati. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je veliko držav članic že uvedlo kategorijo „mikro podjetja“.

MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (28.2.2008)

(*)za Odbor za pravne zadeveo poenostavljenem poslovnem okolju za podjetja na področjih prava družb, računovodstva in revidiranja
(2007/2254(INI))

Pripravljavka mnenja: Ieke van den Burg

(*) Postopek s pridruženimi odbori - člen 47 poslovnika

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja na svojo resolucijo o mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP) in vodenju Upravnega odbora za mednarodne računovodske standarde (UOMRS)[1], v kateri je Parlament predstavil svoje mnenje o položaju evropskih malih in srednjih podjetij glede na standarde MSRP;

2.  podpira poenostavitev prava družb zlasti v interesu malih in srednjih podjetij, vendar poudarja, da mora biti v ravnotežju z interesi vseh zainteresiranih strani, tudi vlagateljev, lastnikov, upnikov, delavcev in javnih organov; poudarja, da poenostavitev ne sme ogroziti zakonitih pravic zainteresiranih strani;

3.  poudarja, da je treba v zvezi s postopkom poenostavitve, v kolikor to zahteva korenito spremembo obstoječih ukrepov, izvesti podrobno raziskavo in na podlagi natančne, nepristranske in temeljite ocene vpliva pripraviti predloge zlasti za srednja, mala in mikro podjetja, ki bodo omogočili izpolnitev cilja poenostavitve, sočasno pa bodo zagotovili pravno varnost in ohranili pravni red Skupnosti na vsem notranjem trgu ter bodo zagotovili doslednost s procesom usklajevanja, ki je sedaj v teku v zvezi z računovodskim poročanjem in revidiranjem;

4.  priporoča, da se davčni organi držav članic med seboj uskladijo in kot osnovo za poenostavitev opredelijo skupne informacije, ki jih morajo posredovati podjetja;

5.  podpira poenostavitev računovodskih pravil za družbe, ki ne kotirajo na borzi, vendar želi ohraniti zahteve v zvezi s preglednostjo za vse družbe z omejeno odgovornostjo; predlaga, da se izvzetja za mala in srednje velika podjetja ter mikro podjetja osredotočijo na zmanjševanje upravnih bremen in stroškov, vendar ne bi smele ogroziti upravičenih potreb po obveščanju in dostopa do finančnih priložnosti; spodbuja izmenjavanje najboljših praks o poenostavitvi in izvajanju pravil EU;

6.  poudarja, da bi upravno breme lahko omejili s posodobljenimi pravili o objavi in z elektronsko distribucijo;

7.  meni, da bi bil statut evropske družbe uspešnejši in učinkovitejši, če bi se vzpostavila skupna konsolidirana davčna osnova za pravne osebe;

8.  pozdravlja predlog Komisije o poenostavitvi postopka za prilagoditev mejnih vrednosti; predlaga, da se za obveznosti poročanja za podjetja, ki presegajo mejne vrednosti, določi prehodno obdobje najmanj dveh let; poziva, da se uvedejo podobna prehodna obdobja za podjetja, ki spremenijo pravni status (npr. podjetje, ki kotira na borzi, se izloči iz trgovanja na borzi ali družba z omejeno odgovornostjo postane družba z neomejeno odgovornostjo), da se zagotovi, da so primerljivi podatki objavljeni vsaj dve leti po spremembi;

9.  poudarja pomembnost direktive o preglednosti,[2] vendar poziva Komisijo, naj razišče, če je izvajanje te direktive vodilo k pretirano natančnemu izvrševanju predpisov („gold plating“) v državah članicah;

10. poudarja, da spremembe računovodskih pravil EU iz leta 2006 med drugim vsebujejo zahtevo za poročilo o upravljanju podjetja in izboljšano razkritje zunajbilančnih poslov družb, ki kotirajo na borzi; opozarja, da je rok za prenos teh pravil 5. septembra 2008; spodbuja države članice k zgodnjemu izvrševanju teh pravil; poziva Komisijo, naj sodeluje s Svetom za mednarodne računovodske standarde in nadalje izboljša obveščanje o finančnih poročilih o zunajbilančnih instrumentih;

11. strinja se, da bi bilo družbam treba olajšati registracijo in sestavljanje, vlaganje ter objavljanje predpisanih informacij; priporoča, da se sestavljanje, vlaganje in objava predpisanih informacij opravijo elektronsko prek medobratovalnega poslovnega registra; odločno spodbuja uporabo nove tehnologije, kot je XBRL; poudarja, da bi morale biti te informacije lahko dosegljive za vlagatelje, upnike, delavce in javne organe v vsej Evropski uniji;

12. meni, da prikaz časovno razmejenih davčnih obveznosti v bilanci stanja je za mala in srednja podjetja nesorazmerno breme, čeprav tisti, ki pregledujejo letni izkaz, od tega podatka nimajo nobene dodane vrednosti; zato predlaga njihovo odpravo, pod pogojem, da navedbe o morebitnih časovno razmejenih davčnih obveznostih ostanejo del poročil revizorjev;

13. priporoča, da se uporabi načelo, po katerem podjetja podatke prijavijo samo enkrat in jim ni treba istih podatkov posredovati večkrat ali različnim naslovnikom;

14. priporoča, da se izvede posvetovanje o potrebi in možnosti vzpostavitve regulatorja za računovodske storitve in revizijo.

• [1]  A6-0032/2008
• [2]  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/34/ES z dne 28. maja 2001 o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji (UL L 184, 6.7.2001, str. 1).

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	26.2.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	41 1 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Gabriele Albertini, Mariela Velichkova Baeva, Pervenche Berès, Slavi Binev, Sebastian Valentin Bodu, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Manuel António dos Santos, Christian Ehler, Elisa Ferreira, Jean-Paul Gauzès, Robert Goebbels, Donata Gottardi, Gunnar Hökmark, Karsten Friedrich Hoppenstedt, Sophia in ‘t Veld, Othmar Karas, Piia-Noora Kauppi, Wolf Klinz, Christoph Konrad, Guntars Krasts, Kurt Joachim Lauk, Astrid Lulling, Gay Mitchell, Cristobal Montoro Romero, Lapo Pistelli, John Purvis, Alexander Radwan, Bernhard Rapkay, Dariusz Rosati, Eoin Ryan, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Peter Skinner, Margarita Starkevičiūtė, Ieke van den Burg, Cornelis Visser, Sahra Wagenknecht
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Harald Ettl, Werner Langen, Thomas Mann, Gianni Pittella, Bilyana Ilieva Raeva

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	27.3.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	22 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Carlo Casini, Bert Doorn, Monica Frassoni, Giuseppe Gargani, Neena Gill, Piia-Noora Kauppi, Klaus-Heiner Lehne, Katalin Lévai, Antonio López-Istúriz White, Hans-Peter Mayer, Manuel Medina Ortega, Hartmut Nassauer, Aloyzas Sakalas, Diana Wallis, Jaroslav Zvěřina, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Sharon Bowles, Mogens Camre, Janelly Fourtou, Jean-Paul Gauzès, Sajjad Karim, Kurt Lechner, Georgios Papastamkos, Michel Rocard, Gabriele Stauner, József Szájer, Jacques Toubon
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Gabriela Creţu